O'beseda, označena besedila z lemami
Oglasila | sta se topot škornjev in ponovno trobljenje | |
Ministrstva začasno utihnil, se je znova | oglasil | tako glasno kot prej. |
takrat, ko je on že odhajal, ker se je že | oglasil | žvižg. |
Gotovo se je mimogrede | oglasila | v kakšni trgovini v četrti za rajo |
»Midva sva mrtva,« se je poslušno | oglasila | v odmev Julija. |
Potem se je | oglasil | drugačen krik. |
bilo pa je mogoče, da se bo zdaj zdaj | oglasilo | posebno poročilo iz Ministrstva miru. |
Spet se je | oglasila | cingljajoča glasba. |
Tu se je | oglasil | Glavkonov brat: |
sabo tistemu poželenju, ki se mu ravno | oglasi | . |
Jezus se jim je takoj | oglasil | in rekel: |
K temu se je | oglasil | Peter in mu rekel: |
Peter pa se je | oglasil | in rekel Jezusu: |
Tedaj se je | oglasil | Peter in mu rekel: |
Oglasil | pa se je izdajalec Juda in ga vprašal: | |
Oglasil | se je Peter in mu rekel: | |
Oglasil | se je Peter in rekel Jezusu: | |
Jezus se je | oglasil | in mu rekel: |
Oglasil | pa se je Janez in rekel: | |
Oglasil | pa se je predstojnik shodnice. | |
Drugi pa se je | oglasil | in ga svaril: |
Tedaj so se | oglasili | Judje in mu rekli: |
Jezus pa se je | oglasil | in jim rekel: |
Oglasil | se je Jezus in rekel: | |
duhovniki in judovski prvaki so se | oglasili | pri njem z obtožbami zoper Pavla in |
Ko sem prišel v Jeruzalem, so se | oglasili | zaradi njega pri meni véliki duhovniki |
V dneh, ko se bo | oglasil | sedmi angel in zatrobil, se bo dopolnila |
potem pa se črnogorski vladi ni več | oglasil | , kaj šele izpolnil določila pogodbe. |
Zunaj so se v mraku | oglasili | zvonovi in zdaj pojo, pojo. |
- Hitro, hitro, se je | oglasil | ječar in zaključil. - |
- Na počitnice za Velikonoč, se je | oglasil | detektiv in se pogreznil v trdovraten |
Nikoli se ne | oglasi | z glasnim šumenjem. |
zlije čez sončna polja, se prav nič ne | oglasi | ; morda se, ampak prav malo. |
Samo tu pa tam se še | oglasi | kos prituhnjene pesmi. |
Mislim, in nekje izza šuma se | oglasi | žalostno, a vendar uporno pismo Ivana |
Ko so se v dalji | oglasili | še drugi zvonovi, se je okrenil in |
lepo ušla z nekim Lahom in se niti ne | oglasi | več. |
poslednji dve liri, se je | oglasila | vest, češ ti popivaš, doma pa stradajo. |
Komaj nekaj mesecev po poroki se je | oglasil | pri Angeli mornariški častnik; bil |
zadnjič pisala iz Milana, potem se ni več | oglasila | . |
kitare - in potem se je lepega dne | oglasila | tudi na ustih Martina Jakončiča. |
Toda Pipi se ni | oglasil | . |
je bil še mlad, in so se nemara zdaj | oglasile | prav zaradi tega, ker je štirideset |
K sreči se je | oglasil | Pologar, da ga vzame k sebi. |
In potem se je | oglasila | tudi na Martinovih ustnicah in ga ni |
nergali in nekoč se je celo župnik | oglasil | s prižnice in njeno hišo uvrstil med |
se je užaljeno | oglasil | Ernest. » |
ga je vprašal, če spi, se Martin ni | oglasil | . |
ne slišal o njej: zadnjič se je bila | oglasila | iz Milana. |
Oglasila | pa se je stara mati; napela se je in | |
Ko je Žef stopil iz hiše, se je spet | oglasil | : |
je držal bankovce v rokah, ko se je | oglasil | uradnik zaradi vknjižbe. |
Oglasil | se je prvič čez dva meseca s kratkim | |
razsul zvonek smeh, za njim pa se je | oglasil | trebušen bas: |
Po celicah so se | oglasili | jetniki. |
Kakor hitro se je | oglasil | , so mu takoj zamašili usta z zdrobom, |
»Da, da,« se je | oglasil | Izidor, »ti se kar lepo umij in očedi, |
je šele po dolgem obupnem klicanju | oglasila | in bevsknila skozi okno, naj se poberejo, |
»Zakaj se ne | oglasiš | , če te kličem?« je rekla Zinka zaukazljivo |
kamen - - - kamen - - -« se je nenadoma | oglasil | izza štedilnika hlapec Polde in se |
»Ali ne boš večerjal?« se je | oglasila | Marjanca iz kuhinje. |
prekinili bitko, prisluhnili in se | oglasili | s spodbudnim odobravanjem. |
siti, da se je neke nedelje podžupan | oglasil | s kora, češ dovolj je tega. |
»Domovine, mili kraj« pa do »V petju | oglasimo | zdaj se složni mi«. |
najprej nekje daleč, najbrže na Prikraju, | oglasi | petelin, nato pa čisto blizu človeški |
se spet | oglasi | misel. |
Nejc se je | oglasil | iz južne Francije, kjer mora delati |
prav takrat se mu je tik za hrbtom | oglasil | Obrekar, ki je bil stopil na prag. |
bilo mi je neprijetno, ker se je teta | oglasila | . |
»Saj, kaj bi govoril!« se je | oglasila | teta. |
Potem se je | oglasil | Obrekar. |
Tudi pri Obrekarju se je včasih | oglasil | . |
»No,« se je prav tiho | oglasila | , »in saj veš, tisto noč so tudi naše |
Tedaj pa se je | oglasil | Bichi. |
Giorgio tre giornate « »A‐a?« se | oglasi | Žuželjč, stegne vrat in nagne glavo, |
Saj še živi!« se | oglasi | gromki Usadarjev glas. |
tudi bi zahlipala, če se ne bi spet | oglasil | gromki Usadarjev glas: |
»Kdo se je | oglasil | ?« se Žuželjčevka z enim samim sunkom |
kje je že tisti svet!« se iz polmraka | oglasi | gromki Usadarjev glas. |
»A‐a?« se slabotno | oglasi | iz jasli. |
»In zdaj?« se | oglasi | Ustinar. |
»V petek sem bil pri njej,« se | oglasi | Okrogličar. |
Oglasila | se je bolečina v peti, to se pravi, | |
Toda zdaj zdaj se bo | oglasil | zvon. |
»Tak!« se je s hruške | oglasil | klopotec. |
Tedaj pa se je klopotec spet | oglasil | . |
Zvon se je | oglasil | . |
Tudi v Trohovki se je spet | oglasilo | življenje. |
»Da se mi ne boš pogrnil po tleh!« se | oglasi | njen daljni spomin. |
Neko čudno brnenje se | oglasi | . |
smo rekli, ureži, potem ureži!« se | oglasi | Temnikarjev Nac. |
kope smo izpulili že devet kopic!« se | oglasi | počasni Temnikarjev Nac, ki stiska |
Harmonika se spet | oglasi | in je v temi še glasnejša. |
Prvi se | oglasi | Lojz: |
Kmalu se v veži | oglasijo | koraki. |
Pa se resno in odločno | oglasi | Prikrajar: |
»Saj!« se v kuhinjskih vratih | oglasi | doneči Prikrajarjev glas. |
»Vsi smo naši!« se | oglasi | iz vseh kotov prešerno in široko. |
kaj, Okrogličar, pojdite z nami,« se | oglasi | Hlipov Lojz. |
Iz doline se | oglasi | žvižg vlaka. |
»Počakaj, no!« se široko | oglasi | Sova, ki se s svojimi nerodnimi, lopatastimi |
»In Dragič - se še ni | oglasil | ?« |
»Partižani ...« se za Bichijevim hrbtom | oglasi | Dragarica, ki je spet stopila naprej. |
V tem trenutku se za njenim hrbtom | oglasi | jasno in glasno: |
roki dotakneta, se v napeti tišini | oglasi | ženski vzklik, poln ljubezni, pričakovanja |
»Štruklje kuhamo!« se zvonko in ponosno | oglasi | dekletce. |
zbrala pred bajto, jasno in glasno | oglasi | priletna ženska: |
Sova se | oglasi | z zamolklim, turobnim glasom: |
V daljavi se zamolklo | oglase | strojnice. |
Iz gozda zagrmi in zaprasketa: | oglasijo | se partizanske puške, regljajo brzostrelke, |
Bojni hrup se spet | oglasi | . |
boji, pa naj si bo do zob oborožen,« se | oglasi | očka Orel in stopi k mizi. |
Vse strojnice sem preštel!« se hitro | oglasi | Boris. |
Oglasijo | se težki koraki in surovo hohotanje. | |
»Midva pa s tabo!« se v en glas | oglasita | domobranca in jo takoj ubereta za njim. |
»Ni je in je ni!« se nenadoma | oglasi | Sova z zaskrbljenim in jeznim glasom, |
»Otrok ...« se | oglasi | Sova s toplim glasom, se zamakne v |
Baški grapi?« se radovedno in navdušeno | oglasijo | partizani. |
Radio se | oglasi | . |
pojdi,« se po premolku skoraj proseče | oglasi | Obrekarica. |
Brzostrelka utihne, a se | oglasi | ravno o pravem trenutku, da pokosi |
»Bravo, Sova!« se | oglasi | zraven njega Stane. |
bolj slišna in strašna, se je včasih | oglasil | Trohovkin klopotec, ki je tako blizu |
saj vendar nisem gluh, a voda se ni | oglasila | . |
koreninice je pognal,« se mu je za hrbtom | oglasil | Modrijan. |
»P‐p‐pa ni nič rekel, da se bo kaj | oglasil | ?« je kar se le da mirno vprašal pismonoša. |
Oglasil | se bom, je rekel.« | |
tam se je le obrnil in se še enkrat | oglasil | : |
pustiva otroka in pojdiva!« se je zdaj | oglasila | Hotejčevka, ki je bila, verjetno zaradi |
»Žganja mu dajte!« se je | oglasil | Robar. |
Nenadoma pa se je v kuhinji | oglasil | Modrijanov vreščeči glas: |
Toda komaj se je obrnil, se je | oglasila | potovka Katra, ki je bila zdaj že sedemdesetletna |
»Dajte mu še žganja!« se je | oglasil | Robar. |
»Kaj pa je?« se je | oglasil | oče. |
preden ga je našel, se je onstran reke | oglasil | pes. |
župnik se je bil enkrat s prižnice | oglasil | proti Ravničarjevim novotarijam, češ |
In nato se je | oglasil | vrisk. |
svojim gospodarjem, če se Oti ne bi bila | oglasila | . |
so ga odpeljali v norišnico,« se je | oglasil | pob. |
Šele po dolgem premolku se je spet | oglasil | : |
korakov molče, nato se je oče spet | oglasil | : |
Kadetka, ki se je tako nepričakovano | oglasila | v njem. |
globokem stoletnem molku sproščeno | oglasila | himna zatiranega naroda. |
Pesem se je spet | oglasila | . |
- Ali še veš, - se je po premolku | oglasila | teta, - kako je oče včasih rekel, da |
zadovoljno rekla teta, ko se je spet | oglasilo | enakomerno tiktakanje. |
se odločno in skoraj nestrpno | oglasi | oče ter mi krepko stisne roko. |
- | Oglasilo | se bo. |
se je | oglasila | vest. |
se je | oglasila | moja pamet. |
švisne skozi pšenično klasje, Idrijca se | oglasi | za jelševjem. |
Tedaj pa se je | oglasila | mama. |
ker sem ti to povedal, - se je spet | oglasil | oče, - toda ... prej ali slej moraš pogledati |
- V čumnati, - se je | oglasil | za njima otroški glas. |
- Tomaž, nikar ga ne moti, - se je | oglasil | oče. - |
Tomaž, nikar zdaj ne moti poba, - se je | oglasil | oče. |
In hkrati se je | oglasila | tudi vest, češ nalašč si se oprijel |
se je | oglasila | resnicoljubna vest. |
pogovarjala, potem pa se je iz izbe | oglasil | harmonij. |
vrnil v izbo in harmonij se je spet | oglasil | . |
Toda, glej, zdaj se je | oglasil | očetov mehki bariton: |
trenutkov je bilo vse tiho, nato pa se je | oglasila | Kadetka. |
Kadetka je pomolčala, a se je kmalu spet | oglasila | : |
Nato se je spet | oglasila | Kadetka. |
nenadoma umolknil, a se je takoj spet | oglasil | z živim glasom: |
- Tukaj, - sem se | oglasil | . |
se je prav tako mrko | oglasil | drugi, češ čas je, da gremo. |
Kadetka je pomolčala, nato pa se je spet | oglasila | : |
V bezgovem grmu pod hišo se je | oglasil | prvi kos: |
Bil je tudi prvi, ki se je | oglasil | . |
znal, skušal dopovedati, naj se kaj | oglasi | , če je v bližini. |
Bila je harmonika, ki se je | oglasila | v daljavi. |
Včasih se je | oglasila | harmonika, včasih tamburice ali balalajke |
izginile za hišo in se je v daljavi spet | oglasila | Hoesujeva harmonika, si je ded obrisal |
Četrti dan se je prvič | oglasil | kadet. |
Kadet se je | oglasil | tudi naslednji dan. |
tablico čokolade in obljubil, da se bo še | oglasil | . |
se je skozi sklade lesenega stropa | oglasilo | zdaj zateglo, zdaj ostro, zdaj naveličano, |
se je zdaj prvič | oglasil | Martin Urbanja. |
drugič in tretjič, a ker se ni nihče | oglasil | , sem se obesil na ogromno železno kljuko |
se je | oglasil | Podzemljič. |
- Mmmja... - se je prvi | oglasil | Martin. |
se je | oglasil | Žef, prijel za par čevljev, ki so gledali |
se je karajoče | oglasila | teta. |
se je | oglasil | stric. |
in podobne kraje, toda kadar se je | oglasila | Kadetka, sem popolnoma pozabil, da |
se je | oglasil | stric. |
treba, ker se je zjutraj Božena sama | oglasila | . |
Kadar je le utegnil, se je | oglasil | pri nas. |
V tem trenutku so se v veži | oglasili | koraki. |
se je | oglasil | stric. |
sem se | oglasil | . |
ob prvih njenih korakih, ki so se | oglasili | v veži, sem na mah izgubil vso zvezo |
Nad glavo se je takoj | oglasil | tenak, otroško hudobni smeh. |
Oglasil | se je zvon. | |
se je | oglasila | Kadetka. |
Najprej se je | oglasil | odmev, ki se je trikrat odbil: |
se je | oglasila | . |
Tedaj se je | oglasilo | s Presličevega brda, veselo in široko: |
se je | oglasilo | z Melinskih lazov. |
se je tiho | oglasila | teta. |
Vest se mi je spet | oglasila | , češ da sem pravzaprav sam kriv te |
se je po premolku | oglasila | teta. |
se je | oglasila | teta. |
kdaj se bodo ob robovih Bele krajine | oglasili | sovražni streli. |
»Aa?« se | oglasi | Žuželjč in niti najmanj ne spremeni |
bolj slišna in strašna, se je včasih | oglasil | Trohovkin klopotec, ki je tako blizu |
preden je zamrl odmev, se je že spet | oglasilo | Venčkovo srce in mu ponagajalo: |
Toda s tistim dnem so se | oglasili | tudi spomini: sredi radostnega nemira |
»Kaj?!« se je | oglasila | dobrodušna Čelarica. |
Zdramila ga je pesem, ki se je | oglasila | s Ponvice. |
Tedaj se je | oglasil | že petnajstletni Graparjev Justin, |
»Kaj pa čakaš?« se je spet | oglasil | Justin. |
Tedaj pa se je iz daljave | oglasila | znana, presunljiva sirena črnega avtomobila, |
»Česa ne boš poslušal?« se je blago | oglasila | mama. |
»No, kako tolče?« se je spet blago | oglasila | mama, ker oče ni našel prave primere. |
in proseče čakal, da bi se mama spet | oglasila | s svojim blagim in tolažilnim glasom. |
Pa se ni | oglasila | mama. |
Oglasil | se je oče, in oglasil se je že skoraj | |
Oglasil se je oče, in | oglasil | se je že skoraj z obupom: |
mislil, da bom skoprnel od groze, se je | oglasila | odrešilna misel; iz moje duše je spet |
»Tantadruj,« se je veselo | oglasil | norček, »zdaj jo pa že imam in ta bo |
zagledali, so vsi vedeli, da se je | oglasil | lepi Najdeni Peregrin. |
Nihče se ni | oglasil | , zato je naposled sam očitajoče rekel: |
jamo?« se je zdaj skoraj nevoščljivo | oglasil | norček. |
Zato pa se je po premolku prijazno | oglasil | Matic Enaka Palica in žalostno ponovil |
»Tantadruj,« se je tožeče | oglasil | norček, »rekli so, počakaj, da odbije |
»Če si, se | oglasi | in stopi sem! |
Tedaj se je skoraj prestrašeno | oglasilo | iz dna: |
grešna bitja, se je od mrtvašnice naprej | oglasilo | cingljanje kravjih zvoncev, nato pa |
sta utegnila odgovoriti, se je veselo | oglasilo | iz jame: |
»Tantadruj, zdaj sem umrl!« se je uporno | oglasilo | iz jame. |
»Gospod župnik!« se je zdaj | oglasil | Hotejec in se prerinil naprej. |
»Toda | oglasil | si se prepozno. |
»Hm, kajpak,« se je spet | oglasil | kmet. |
Kaj se ve ... - se je | oglasilo | iz mraka, in glas je bil nenavaden, |
kam te trma nese? - se je užaljeno | oglasila | žena. |
»Hej!« se je | oglasil | oster glas. |
»Hej!« se je še bolj ostro | oglasilo | z dvorišča. |
»Hej!« se je spet | oglasil | ostri ženski glas. |
»Hm, kajpak,« se je | oglasil | kmet. |
»Hej!« se je | oglasil | z dvorišča ženski glas, ki je bil zdaj |
In tedaj, prav tedaj, se je | oglasilo | klepanje kose. |
še preden je udaril po tipkah, se je | oglasila | trobenta. |
Oglasila | se je nekje daleč. | |
tipkah - in tedaj se je trobenta spet | oglasila | . |
Čakal je, da se bo trobenta spet | oglasila | , pa se je oglasilo le klepanje kose, |
bo trobenta spet oglasila, pa se je | oglasilo | le klepanje kose, in sicer tako močno, |
je dolgo, a ker se trobenta ni več | oglasila | , pač pa je vedno ostreje zvenela kosa, |
obrnila proti hiši, klepanje se je spet | oglasilo | . |
»In trobenta se je | oglasila | z leve strani! |
Trobenta se je spet | oglasila | . |
Trobenta se je kmalu | oglasila | še tretjič. |
- Tilčka... - se | oglasi | . |
gre in kako gre in - tedaj se spet | oglasi | trobenta... |
vkovan ter čakal, da se bo trobenta spet | oglasila | . |
Pa se ni več | oglasila | . |
»Kikiri...« se je nekje | oglasil | petelin. |
»Muuu...« se mu je | oglasilo | za hrbtom. |
»Hvala ti, Cika, da si se | oglasila | ! |
Drugi mesec se bo | oglasil | . |
»In prav lepa hvala, da si se | oglasila | . |
»Muuu...« se je | oglasila | krava. |
zaplala in kako se je takoj nato v srcu | oglasilo | polno utripanje dragocenega trenutka, |
»Seveda so ga požgali!« se je | oglasilo | v njem. |
nemara še dolgo ne bo!« se je nehote | oglasilo | iz Temnikarice. |
pa je sploh šel?« se je prav takrat | oglasila | Justina. |
Saplater! - se je prav tedaj pločevinasto | oglasila | nemška smrt. |
- Saplater! - se je spet | oglasila | nemška smrt. |
se je v Temnikarici prav tako glasno | oglasilo | srce. |
- E gli altri ? - se je | oglasil | laški pribočnik in se zmagovito ozrl |
- Morto? - se je | oglasil | laški pribočnik. |
Saplater! - se je ostro in karajoče | oglasila | nemška smrt. |
- Avanti! Coraggio! - se je | oglasil | laški pribočnik. |
Kako, da me nisi zadel? - se je mirno | oglasila | Temnikarica. |
Z dvorišča se je | oglasil | rezek žvižg. |
- Saplater! - se je | oglasilo | z dvorišča. |
- Saplater! - se je rezko | oglasila | nemška smrt. |
pa tisti dve odsekani glavi?« se je | oglasil | spomin. |
- Rečem, - se je sonce | oglasilo | z njegovim zamolklim glasom. |
Tedaj se je iz daljave | oglasil | zvon. |
se je v tišini | oglasil | zamolkel glas, in tisti glas je bil |
Rad bi se bil takoj | oglasil | , a je obstal tiho in nepremično, ker |
potem boste spet trikrat!« se je jasno | oglasil | vnuk in mu požugal s kazalčkom. |
»Ata, ali ga samo dela?« se je | oglasil | otrok. |
Če se ne bi bila | oglasila | , bi bil ostal v sobi in bi nemara zdaj |
In potem se je | oglasila | v noveli; priganjala je Temnikarja |
pomembna že samo zaradi tega, ker se je | oglasila | v Temnikarju. |
»Stara je, stara!...« se je | oglasil | ded. |
je bolan, hudo,« se je iz polmraka | oglasil | starec. |
hočemo, je že tako!...« se je iz polmraka | oglasil | starec. |
»Saj ni res!« se je | oglasil | otrok. |
»Tudi stara mati je zgorela,« se je | oglasil | Jankec. |
»Tudi jaz grem domov!« se je | oglasil | Jankec. |
»Ostanite!« se je | oglasila | tudi teta. |
zamaknil predse in spet se je tiho | oglasila | njegova pesem: |
»Mhm, vsak mora živeti,« se je tiho | oglasil | starec. |
A komaj si je to rekel, že se je | oglasila | vest in mu očitala, da bi bilo to grdo |
»Ata, zaigrajte!« se je | oglasil | otrok in ponudil dedu trobento. |
tudi nam privoščil požirek, - se je | oglasil | hripav glas. |
»Ata, okno je odprto!« se je zdaj | oglasil | Jankec. |
»Ne!« se je | oglasil | Jankec. |
Ni se | oglasil | . |
Bil je tako vznemirjen, da se ni niti | oglasil | . |
zaškripala vežna vrata in na cesti so se | oglasili | koraki, ki so se naglo oddaljevali. |
se mu je nekje daleč v gluhi glavi | oglasila | pamet. |
Iz gozda so se | oglasili | koraki. |
snujem, zdaj samo čakam, kdaj se bo | oglasilo | votlo klopotanje klopotca. |
A še preden se | oglasi | , se razgrne pred mano tisti daljni |
»Česa ne boš poslušal?« se je blago | oglasila | mama. |
»No, kako tolče?« se je spet blago | oglasila | mama, ker oče ni našel prave primere. |
in proseče čakal, da bi se mama spet | oglasila | s svojim blagim in tolažilnim glasom. |
Pa se ni | oglasila | mama. |
Oglasil | se je oče, in oglasil se že skoraj | |
Oglasil se je oče, in | oglasil | se že skoraj z obupom: |
no, no!« se je toplo in skoraj veselo | oglasil | oče. |
mislil, da bom skoprnel od groze, se je | oglasila | odrešilna misel: |
»Klop - klop - klop!« se | oglasi | klopotec. |
»Kakšno zgodbo pa naj ima kamen?« se je | oglasil | Milan, ki je hotel biti že odrasel |
iztrkavajte pipe ob tisti kamen,« se je | oglasil | Srečko, ki se je bil med pripovedovanjem |
»Že vem,« se je po premolku | oglasil | stari mornar. |
daljše,« se mu je tedaj zazdelo, da se je | oglasila | bližnja lipa, ki je bila stara petsto |
prosim vas da se | oglasite | v moji pisarni v zvezi z oporoko vašega |
Grof je brž odgovoril, da se lahko | oglasita | pri njem. |
sploh ne hodi v gledališče,« se je | oglasil | zdravnik. |
potreboval še kakšnega, se bom spet | oglasil | .« |
Foureau se je brž | oglasil | : |
Ko se bo | oglasil | v Chavignollesu, ga bo kad zamikala, |
druidskih dogmah, se je zelo obzirno | oglasil | župnik. |
Oglasil | se je Pécuchet: | |
Dejal je, da se bo kmalu | oglasil | pri njiju in prinesel zelo smešno knjigo. |
Prejšnji dan se je | oglasil | gospod Marescot, ki je baje imel važno |
ne vidijo, nato pa dejal, da se bo | oglasil | pri njima prihodnji teden. |
Pred spanjem se je po zvočniku | oglasil | mujezin. |
preteklih desetletjih nekajkrat glasno | oglasili | z zahtevo po ustanovitvi svoje države |
osvetlili vrhnji venec templja, so se | oglasile | piščali, bobni in cimbale. |
Oglasile | so se pesmi, kriki in ekstatično mrmranje. | |
Bombay sem pravzaprav naredil, da bi se | oglasil | v podjetju ljubljanskega Intertradea, |
dokler se v prvi topli dremavici ne | oglasi | zborovanje vaških babnic, ki skupaj |
kasneje se je v jutranjih mokrotah | oglasil | Alah Akbar AAAAA AA Alah Akbar... |
Sonce spet zasije in čriček se znova | oglasi | v travi. |
Malce me skrbi, ker se že nekaj dni ni | oglasila | . |
telefon njene gospodinje, a se ni nihče | oglasil | ; danes zjutraj, ko smo odhajali od |
rekel, saj ne bo narobe, če se za hip | oglasim | pri vas, čeprav je že pozno. |
ko druga struna že niha v e‐ju in se | oglasi | nov ton, menda g...? |
Angel se | oglasi | , onstran budnosti in sna. |
Mnogo institucij se je | oglasilo | okoli razprave. |
bi dal naslednjemu mesto, pa se bom | oglasil | potem, če bo še čas na razpolago. |
Milanom Čehom, se nam je slednji znova | oglasil | . |
sopotnici iz Ljubljančanovega vozila, da se | oglasita | na postaji prometne policije v Krškem. |
je zdravnik poklical, naj se takoj | oglasim | pri njem. |
časa sem razmišljal o tem, ali naj se | oglasim | na pisanje dr. Šmidovnika, in z zanimanjem |