O'beseda, označena besedila z lemami
tistih podob, ki so izdelane tako, da ti | oči | sledijo, medtem ko se premikaš. |
je govoril napis, medtem ko so temne | oči | zrle naravnost v Winstonove. |
škrlatno pordel in solze so mu pritekle iz | oči | . |
kakor da je vtis, ki ga je naredil na | oči | vsakogar, preveč živ, da bi ga bilo |
nekaj sekund bi ga bil izraz njegovih | oči | lahko kratko in malo izdal. |
Toda za drobec sekunde so se njune | oči | srečale in v tistem hipu, ko se je |
misli plavale od enega do drugega skozi | oči | . |
stresa za rame, luči, ki svetijo v | oči | , obroč trdih obrazov okrog postelje. |
V dečkovih | očeh | je bila neka vrsta preračunljive krutosti, |
Oči | gospe Parsons so živčno begale od Winstona | |
današnjem preblisku iz O'Brienovih | oči | je bilo še vedno nemogoče biti prepričan |
Celo s kovanca so te | oči | zasledovale. |
Vedno | oči | , ki te opazujejo in glas, ki te obdaja. |
vedno tihega otroka velikih zvedavih | oči | . |
naslednjem trenutku za vedno skriti njegovim | očem | . |
vidi v velikih materinih in sestrinih | očeh | , ko ga gledata navzgor skozi zeleno |
Nekje čisto blizu, čeprav nedosegljiv | očem | , je tekel bister, počasen potok, kjer |
Njegov obraz je bil škrlaten, | oči | modre in polne solz. |
zamišljal, da je tudi to, kar mu teče iz | oči | , čisti gin. |
Njegove posmehljive | oči | so preletele Winstonov obraz. |
izognil preiskovanju velikih, temnih | oči | . |
si je z mežikanjem pregnal solze iz | oči | , je nenadoma spoznal, da je lačen. |
Njegov drobni, temni obraz je oživel, | oči | so izgubile porogljivi izraz in postale |
kazala Winstonu prazni ploščici namesto | oči | . |
Ko je Winston opazoval ta obraz brez | oči | , s čeljustjo, ki se je hitro pomikala |
»Kaj misliš, kaj ji je najprej padlo v | oči | ?« |
Bitje brez | oči | pri sosednji mizi je pogoltnilo fanatično, |
Gledala ga je iz kotička | oči | , a vendar nenavadno napeto. |
Zaprl je | oči | in pritisnil nanje prste, skušajoč |
Upor je pomenil že pogled | oči | , naklon glasu, v najhujšem primeru |
s katero jih je opazoval iz kotička | oči | . |
propadli obraz, je opazil, da so njegove | oči | polne solz. |
Hipnotične | oči | so strmele vanj . |
hrbtu je lahko čutil, da vsi upirajo | oči | v njegov modri kombinezon. |
Bledo modre starčeve | oči | so se s tarče ozrle na točilno mizo |
Njene | oči | so se zastrmele v njegove s tako rotečim |
To bi preveč bodlo v | oči | . |
poraščenih ličnic so v Winstona gledale | oči | , včasih z nenavadno intenzivnostjo, |
domislil, da ne ve, kakšne barve so njene | oči | . |
temnimi lasmi imajo včasih tudi modre | oči | . |
nepremično zrla predse in namesto dekletovih | oči | so v Winstona iz gnezda las žalostno |
Winstona iz gnezda las žalostno strmele | oči | postaranega ujetnika. |
nisem vedel, kakšne barve so tvoje | oči | ?« |
kot predmet, ki ga vidiš s kotičkom | oči | . |
mora biti nekje blizu, a nedosegljiv | očem | , potok z zelenimi tolmuni, v katerih |
hip ni gledal njenega telesa, njegove | oči | je priklenil njen pegasti obraz z drobnim, |
Julija se je prebudila, si pomela | oči | in se dvignila na komolec, da bi pogledala |
Ni takoj odprl | oči | . |
zanesljivost na podlagi enega samega prebliska | oči | . |
Materine zaskrbljene | oči | so nepremično zrle v njegov obraz. |
Ne da bi odprla | oči | , se je prevalila in se namestila udobneje. |
Nobenega, razen prebliska | oči | in ene same dvoumne opazke, mimo tega |
pogled uprt naravnost v O'Brienove | oči | . |
Winston ga je iz kota | oči | opazoval. |
Za trenutek je spustil veke na | oči | . |
kot so storile pri vhodnih vratih, so | oči | malega moža zdaj poblisnile po njunih |
pospravljeno, pa je vsakič, ko se je zlepljenih | oči | in razbolen priplazil nazaj, spet odkril, |
Tretjega dne so ga | oči | neznosno skelele in očala si je moral |
roko, in temni koder ji je padal čez | oči | . |
Zaprl je | oči | . |
videl belino okoli šarenic Julijinih | oči | . |
kot stati in strmeti drug drugemu v | oči | . |
Celo | oči | je komaj premikal. |
Njegove zaskrbljene | oči | so strmele v steno kakšen meter nad |
Njegove | oči | so se počasi uprle v Winstona. |
Njegove | oči | so preletele stene, kot bi na pol pričakoval, |
Njegove | oči | so imele razprt, strmeč pogled, kot |
Njegove bledosive | oči | so boječe švigale od obraza k obrazu |
Zaradi suhosti so bila usta in | oči | videti nesorazmerno velika in oči so |
in oči videti nesorazmerno velika in | oči | so bile morda napolnjene z morilskim |
Oči | moža brez brade so najprej begale k | |
Njegove sive | oči | so še vedno begale od obraza k obrazu, |
Njegove | oči | so se ustavile na zdruzganem obrazu |
Edino, za kar je imel | oči | , je bil pendrek v stražnikovih rokah. |
Celo potem, ko so bile njegove | oči | odprte, je le postopoma dojemal svojo |
slepečimi lučmi v obraz, dokler ni imel | oči | polnih solz; a cilj tega je bil kratko |
bilo, da je bil sovražnik Partije in v | očeh | Partije ni bilo razlike med mislimi |
temna, kajti on je lahko videl le dvoje | oči | . |
Oči | so postale večje in bolj žareče. | |
Nenadoma je poletel s sedeža, se potopil v | oči | in pogoltnile so ga. |
Ni mogel odtrgati | oči | s številčnice. |
Njegove | oči | so poletele k številčnici. |
stvarnost, razen če jo gledaš skoz | oči | Partije.« |
sklonil in od blizu pogledal v Winstonove | oči | , potipal pulz, položil uho na prsni |
Tokrat je zaprl | oči | . |
Odprl je | oči | . |
Ko je odprl | oči | , je ugotovil, da še vedno vidi isto |
Spet je zaprl | oči | . |
Odprl je | oči | in se hvaležno ozrl k O'Brienu. |
»Glej mi naravnost v | oči | .« |
»Glej mi v | oči | .« |
»A za zdaj je v tvojih | očeh | oblast le beseda.« |
razbite in nad njimi divje in budne | oči | . |
Winston je nehal jokati, čeprav so mu iz | oči | še tekle solze. |
bilo preveč nadlog, da bi bil odprl | oči | . |
Zaprl je | oči | . |
»Včasih napadejo najprej | oči | .« |
jih je veter neprestano iztiskal iz | oči | . |
očesom. Solze so mu privrele v | oči | . |
izpopolnitve - kakor potrebujejo, recimo, | oči | vid, ušesa sluh in je zato za ta telesna |
Oči | imajo posebno nalogo?« | |
Ali bi lahko | oči | tako dobro opravljale svojo nalogo, |
strahote podzemlja, gledal smrti pogumno v | oči | in si v boju izbral smrt namesto suženjstva |
Ali to: Kajti sicer se odpro | očem | nesmrtnim in smrtnim krajine |
neustreznih besed: Joj, kaj vidijo moje | oči | ! |
kjer koli se bodo dotaknila njenih ušes in | oči | , ji kakor sapa prinašala zdravja iz |
obarvamo z najlepšimi barvami; zakaj niso | oči | , ki so vendar najlepše, obarvane s |
odgovorili: Čudak, nikar ne misli, da moramo | oči | tako lepo obarvati, da jih potem ne |
da jih potem ne bo nihče več imel za | oči | ; in isto velja za druge dele; raje |
Na široko je odprl | oči | , stekel k truplom in vzkliknil: Naužijte |
vzkliknil: Naužijte se zdaj, nesrečne | oči | , lepega pogleda!« |
ravno najsposobnejši med filozofi v | očeh | ljudstva neuporabni. |
»Čeprav je v | očeh | vid, čeprav jih hočem uporabiti in |
»O | očeh | veš: če jih ne vperjamo na stvari, |
»Če pa | oči | upremo v stvari, ki jih obseva sonce, |
Oči | so zdaj očitno sposobne, da gledajo.« | |
da gleda v svetlobo, bi ga zabolele | oči | . |
prišel na sončno svetlobo, bi imel | oči | polne blišča in ne bi mogel spoznati |
svoj stari prostor, ali mu ne bi bile | oči | potem, ko bi prišel s sonca, zapolnjene |
senc s stalnimi jetniki, čeprav so mu | oči | otopele in se mu bodo lahko šele po |
Kdor je pameten, ve, da | oči | lahko dvakrat in iz dveh vzrokov odpovedo: |
nima; to je tako, kakor če bi slepim | očem | lahko vsadili vid.« |
Toda kakor se | oči | same ne morejo obrniti iz teme k svetlobi, |
vredna kakor rešitev tisoč telesnih | oči | ; kajti samo z njim je moč gledati resnico. |
na vidno gibanje zvezd vperjene naše | oči | , tako so na njihovo slišno, harmonično |
Pri tem pa ne bomo pustili izpred | oči | svojega stališča.« |
nič nenavadno, kajti pogosto slabše | oči | kako stvar prej vidijo kakor ostrejše.« |
vzbočen, ker nam obarvanost zapelje | oči | . |
Za | oči | , na primer, je slabo stalno solzenje |
mu naložili, naj ima odprta ušesa in | oči | za vse, kar je tam. |
druga drugi, prve tožeč in s solzami v | očeh | , ker so se spominjale, kaj in koliko |
Nenadoma je odprl | oči | in videl, da leži v jutranjem somraku |
Tedaj se je dotaknil njunih | oči | in rekel: |
In | oči | so se jima odprle. |
ljudstvu, da težkó posluša in zapira | oči | , da ne bi videlo in ne bi slišalo in |
Srečne pa vaše | oči | , ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo! |
Povzdignili so | oči | , pa niso videli nikogar razen Jezusa. |
pojdi k njemu in ga posvári na štiri | oči | . |
»Gospod, da bi se nama | oči | odprle,« sta odgovorila. |
Dotaknil se je njunih | oči | in takoj sta spregledala ter šla za |
je to storil in je čudovito v naših | očeh | .’ |
spet videl, da spijo, kajti njihove | oči | so bile dremotne. |
Oči | imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa | |
Nato mu je s slino omočil | oči | , položil nanj roke in ga vprašal: |
Nato mu je še enkrat položil roke na | oči | in je spregledal. |
je to naredil in čudovito je v naših | očeh | ’?« |
po svoji besedi v miru, kajti moje | oči | so videle rešitev, ki si jo pripravil |
Oči | vseh v shodnici so bile uprte vanj. | |
»Srečne | oči | , ki vidijo, kar gledate vi |
podzemlju trpel muke, je povzdignil | oči | in od daleč zagledal Abrahama in Lazarja |
Cestninar pa je stal daleč proč in še | oči | ni upal povzdigniti proti nebu, ampak |
prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim | očem | . |
Zakrili so mu | oči | in ga spraševali: |
Njune | oči | pa so bile zadržane, da ga nista spoznala. |
Tedaj so se jima odprle | oči | in sta ga spoznala. |
Jaz pa vam pravim: povzdignite | oči | in poglejte polja, da so zrela za žetev. |
Ko je Jezus povzdignil | oči | in videl, da prihaja k njemu velika |
Pomazal mu je z blatom | oči | in mu rekel: |
»Kako so se ti torej | oči | odprle?« |
je napravil blato, mi pomazal z njim | oči | in mi rekel: ‘ |
je Jezus napravil blato in mu odprl | oči | , je bila sobota. |
»Blata mi je dal na | oči | , nato sem se umil in zdaj vidim.« |
»Kaj praviš o njem, ker ti je odprl | oči | ?« |
vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl | oči | , ne veva. |
Kako ti je odprl | oči | ?« |
veste, odkod je, ko pa je meni odprl | oči | . |
da bi kdo od rojstva slepemu odprl | oči | . |
Mar more hudi duh odpreti | oči | slepim?« |
»Ali ni mogel ta, ki je slepemu odprl | oči | , tudi storiti, da bi oni ne bil umrl?« |
so torej kamen; Jezus pa je vzdignil | oči | in rekel: |
»Oslepil jim je | oči | in jim zakrknil srce, da z očmi ne |
Ko je to izrekel, je vzdignil | oči | proti nebu in dejal: |
zdravje, kakor ste vsi videli na svoje | oči | . |
Toda čeprav je odprl | oči | , ni mogel nič videti. |
In v hipu so padle mrene z njegovih | oči | . |
so ga vdove, ki so vse imele solze v | očeh | ; razkazovale so mu halje in obleke, |
Odprla je | oči | , in ko je zagledala Petra, je sedla. |
Bog je zatisnil | oči | nad časi, ko so ljudje tavali v nevednosti; |
Brat Savel, odpri | oči | !’ |
katerim te pošiljam, da jim odpreš | oči | , da bi se odvrnili od temé k luči in |
zamašili so si ušesa, zatisnili so si | oči | , da ne bi z očmi videli, da ne bi z |
»Bog jim je dal duha omrtvelosti: | oči | , da ne vidijo, ter ušesa, da ne slišijo, |
zanko, v spotaknjenje in v povračilo, | oči | naj jim otemnijo, da ne bodo videli, |
Ne imejte se v svojih | očeh | za pametne. |
Ni vas veliko modrih v | očeh | ljudi, ni vas veliko mogočnih, ni vas |
Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v | očeh | sveta nespametno, da bi osramotil modre. |
Tisto, kar je v | očeh | sveta slabotno, si je Bog izbral, da |
zakaj modrost tega sveta je v božjih | očeh | nespamet. |
Saj skrbimo za dobro ne le v | očeh | Gospoda, ampak tudi v očeh ljudi. |
ne le v očeh Gospoda, ampak tudi v | očeh | ljudi. |
vas je uročil, ko je bil prav vašim | očem | prikazan Jezus Kristus, in sicer križani? |
vam namreč zagotovim, da bi si takrat | oči | izdrli in mi jih dali, ko bi bilo mogoče. |
On naj razsvetli | oči | vašega srca, da bi doumeli, v kakšno |
Tako naj bi spodobno živeli v | očeh | tistih, ki ne verujejo, in naj ne bi |
Uprimo | oči | v Jezusa, voditelja in dopolnitelja |
To je dragoceno v božjih | očeh | . |
Zakaj Gospodove | oči | so obrnjene v pravične in njegova ušesa |
Na lastne | oči | smo videli njegovo veličastvo. |
Njihove | oči | so polne prešuštva in naperjene v greh, |
kar smo slišali, kar smo na lastne | oči | gledali, kar so otipale naše roke, |
vé, kam gre, ker mu je tema zaslepila | oči | . |
svetu - telesno poželenje, poželenje | oči | in ošabno vedênje - ni od Očeta, ampak |
da pridem k vam in se pogovorim iz | oči | v oči, da bo naše veselje popolno. |
pridem k vam in se pogovorim iz oči v | oči | , da bo naše veselje popolno. |
kratkem vidiva in se pogovoriva iz | oči | v oči. |
kratkem vidiva in se pogovoriva iz oči v | oči | . |
beli kakor bela volna, kakor sneg, | oči | so mu bile kakor ognjen plamen, noge |
‘To govori Božji Sin, ki ima | oči | kakor ognjen plamen in noge, podobne |
sramotno nagoto, ter mazila, da si natreš | oči | in spet vidiš. |
živa bitja, spredaj in zadaj polna | oči | . |
so bila vsenaokrog in znotraj polna | oči | . |
zaklano in imelo je sedem rogov in sedem | oči | : to pomeni sedem božjih duhov, poslanih |
Bog bo obrisal vse solze z njihovih | oči | .« |
Oči | so mu kakor ognjen plamen in na glavi | |
In obrisal bo vse solze z njihovih | oči | in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, |
Ne zatiskajmo si | oči | pred dejstvi! |
Oči | so motne. | |
kostanjeve lase, ki so mu padali čez čelo na | oči | . |
Izbuljil je | oči | še bolj in gledal nepremično v črno |
Svoje trudne | oči | je utopil v črno vijugo. |
Samo | oči | , ah, oči so bile tako velike, da sem |
Samo oči, ah, | oči | so bile tako velike, da sem se bal |
mrtvaškim potom oblito roko, jo pogledal v | oči | in rekel: |
In jaz sem zbežal, kajti tiste | oči | so vpile, so karale: |
V njegovih | očeh | so igrale solze. |
Tako široke | oči | je imela in te oči so postajale čedalje |
Tako široke oči je imela in te | oči | so postajale čedalje bolj velike, jasne, |
Njegove | oči | so žive in žarijo v noči, kakor oči |
oči so žive in žarijo v noči, kakor | oči | divje živali. |
Tvoje | oči | so črni diamanti. |
se v dnevu in žarijo v noči, kakor | oči | divje živali. |
Glasna pesem so tvoje | oči | . |
Oči | ji žarijo v živih plamenih in črni | |
Žarijo njegove črne | oči | . |
A v | očeh | je ogenj, kot v očeh divje živali in |
A v očeh je ogenj, kot v | očeh | divje živali in lasje se mu vsipajo |
Najdù vidi, kako jim zavezujejo | oči | , preden jih odpeljejo na zadnjo pot. |
In motne so tvoje | oči | in tvoja hoja je trudna. |
divjega konja, ker so motne njegove | oči | in ker mu je hoja trudna. |
Oči | zažarijo v divjem plamenu in hoja mu | |
divjega konja, kako žgejo tvoje črne | oči | , na dno moje duše. |
Zažarijo Najdùju črne | oči | in reče: |
In njegove | oči | so ognjene v noči in žarijo, kakor |
so ognjene v noči in žarijo, kakor | oči | divje živali. |
Lepo je tvoje telo in lepe so tvoje | oči | . |
deklica, okleni se me, saj so črne tvoje | oči | in žive so, kakor oči divje živali. |
so črne tvoje oči in žive so, kakor | oči | divje živali. |
sem Naranu ob uri, ko so mu zavezali | oči | za zadnjo pot, da bom povedal vse, |
Črne | oči | so žive in žarijo v noči kakor oči |
oči so žive in žarijo v noči kakor | oči | divje živali. |
dela, hrbti so se jim upognili, toda | oči | niso umrle. |
svetle in jasne vprašujoče otroške | oči | so zrle - o, kakšno čudo ta Palestina, |
Roke so mi omahnile in | oči | so mi na široko odprte. |
Kar usipavajo se mi slike pred | oči | . |
Svoje | oči | upiram vanj in svojo koščeno roko dvigam. |
Velike črne | oči | je zaprl. |
in obstale tam krepko priraščene na | oči | . |
Krepko so priraščene mačice na | oči | . |
Oči | so se mu izbuljile v temo. | |
Zavpil je in odprl | oči | . |
ugledal poleg sebe predrzne ječarjeve | oči | , in skoro ga je bilo sram svojih otroških |
bila izlila iz Vladimirjevih plavih | oči | . |
Plave | oči | so bile nekam čudno vodene in prazne, |
Svoje | oči | je uprl vanje. |
Noge je imel ledenomrzle, | oči | so iskale pristanka na dnevu, a dneva |
Zadihal je čistejši zrak in odprl | oči | . |
Tja so mu šle | oči | . |
Oči | je uprl v robec in se je skoro nasmehnil | |
Upiram | oči | v pristanišče, na ladje, prisluškujem |
Vesla sekajo valove in njih | oči | so zamaknjene v črno domačo zemljo, |
Iz motnih | oči | vpije lakota. |
bajto visoko v bregu si je | oči | zasenčila z roko: vsa tiha |
krči, dviga na vse kraje, | oči | so mrke, lica razorana. |
Kvečjemu vam lahko rečem z jezo v | očeh | , a z upanjem svetlim in mladim v srcu, |
Uvele, usahle | oči | so se ujele v zimsko pokrajino. |
ogenj, kar ga je še bilo v starkinih | očeh | , je zagorel in zažgal polmrak. |
Prav njene | oči | ima, velike, globoke, pa tako neznansko |
In | oči | so ji spet ušle skozi motne šipe na |
Oči | so se zaiskrile in čez gube na licih | |
Materine | oči | so bile negibne. |
poklicana, da nalijeta človeku solze v | oči | s svojo godbo in veselja v dušo. |
Oči | , oči pa so bile žive. | |
Oči, | oči | pa so bile žive. |
In | oči | so ji sijale. |
je vzkliknila in si pokrila z rokama | oči | . |
Starka se je zdramila in pomela | oči | . |
pritiska k tlom, sneg meče človeku v | oči | . |
Do materinih | oči | niso več prišla, ker jo je srečala |
Velike | oči | so osteklenele. |
Okna so bila kakor žive | oči | . |
Oči | so mu postale motne, čelo mračno. | |
Široko je odprl | oči | , Vrata so prihajala vedno bliže. |
Črne | oči | so se ujedle v pismo. |
Skozi nje je sijalo dvoje vročih | oči | . |
nogami, precej zemlje so že videle moje | oči | , na Reko pa me cesta ni zanesla še |
Bil je potrt in ni me pogledal v | oči | . |
Oči | so se mu zaiskrile. | |
razkoračila pred njim, mu ostro pogledala v | oči | in izsula iz sebe precejšnjo pridigo, |
cirkusa: debele glave, poteze starčevske, | oči | vodene. |
glavi prevelike kape, ki jim segajo čez | oči | in čez ušesa ampak to nič ne de in |
branjevkam sadje, ali pa jim pade v | oči | kaka sveže pobeljena stena, ki je kakor |
tistim otrokom, ki široko odpirajo | oči | , širijo nosnice, hlastno zajemajo vase |
o njenih prekrasnih in preglobokih | očeh | , o krasoti noči, o prelestnem mesecu, |
Angela se ni prav nič branila, samo | oči | je zaprla in globoko zadihala. |
De‐‐na‐‐r - ?" je Angela izbuljila | oči | . |
je | oči | in čakala. |
tisočerim zgodbam, ki jih s solzami v | očeh | pripovedujejo slučajno nerazpoložene |
Mati je izbuljila | oči | , oče se je najprej stresel, osuplo |
Liniki glavo, ji zapičil svoj pogled v | oči | in se zarežal: |
moški; sredi sobe stoji, lica rdeča, | oči | svetle, telo visoko do stropa, črna |
vselej dve debeli solzi pripolzeli iz | oči | in počasi drseli čez poraščeno lice; |
misli na deklico, na njene velike plave | oči | in pšenične lase, na njeno mehko besedo |
mislil in nisem se upal pogledati mu v | oči | . |
pasom, s smehom na ustih, s solzo v | očeh | in s kamnom na svoji duši. |
Ludvik si potisne klobuk globokeje na | oči | in polglasno meni: |
mano je včasih tako « pravi Ludvik in | oči | se mu nekam čudno zaiskrijo. |
drugemu nasproti in si ne gledata v | oči | . |
zavedal svoje debele glave in šiljastih | oči | ; prešerni fantovski vriski ga niso |
težila vse do tistih dni, ko so njegove | oči | obtičale na napetih in potnih oblikah |
in zato se je zvil v klobčič, zaprl | oči | in se vrnil z njimi v svoj mlin. |
lesketale v njegovih velikih, plavih | očeh | . |
se je treba boriti, odpirati ljudem | oči | in delati z vsemi sredstvi, magari |
Vipavski potepuh je odtrgal | oči | od svoje ušive srajce in se naglas |
Zdaj pa se je na svoje lastne | oči | prepričal, da ti ljudje še zdaleč niso |
mislil o tem, kako bo na vasi odpiral | oči | nevednim kmetom, jim razložil, kako |
Zamaknila se je v njegove velike plave | oči | in si mislila sama pri sebi: |
sijajno izmazal; usta so mu lezla v smeh, | oči | so se mu svetile in vse je kazalo, |
tako upognjenega in zveriženega hrbta, | oči | ima pa še zdaj lepe.« |
v naročje svoje težke prsi, priprla | oči | in gledala za svojim življenjem, ki |
grlo, da je le stežka požiral slino, in | oči | so se mu ovlažile: pred njim je ležala |
Zdaj pa je stal na cesti, si zasenčil | oči | in pogledal v globino. |
Treba jim bo odpreti | oči | |
hlapec še tam, da mu pri priči odpre | oči | . |
In kako naj bi pogledal Jeri v | oči | , kaj naj reče na vasi, ker so prepričani, |
svojem življenju, toda ko je odprl | oči | , ni bilo nikjer nič. |
dvignil, se naslonil na komolce, pomencal | oči | in začudeno pogledal hlapca. |
ni prišlo na mar, da bi mu odpiral | oči | , bil je preveč presenečen, ker je hlapec |
so spočetka skoraj solze privrele v | oči | , toda ni bilo dolgo, ko jim je na široko |
Solze hvaležnosti bi ji privrele iz | oči | , usekavala bi se v predpasnik in ne |
narahlo pobožal po licu, dokler ni odprl | oči | . |
Gledal je otroku v | oči | , cvetje je padalo nanju z drevesa. |
Martin skoraj ni verjel svojim | očem | , pomežiknil je in šel z roko preko |
Ernest, gledal Cestarju naravnost v | oči | in z nogo suval Martina, ker je predebelo |
No, in zdaj vidite na lastne | oči | .« |
črnolas, rahlo plešast, velike sanjave | oči | , udrta lica in polne ustnice. |
teh besedah skoraj solze privrele v | oči | . |
je skoraj s solzami v | očeh | rekel Martin. |
je bil sklenil, kako jim bo odpiral | oči | . |
Martinovi obiski pri Jeri niso ušli vaškim | očem | . |
Oči | so mu usihale, brki so se mu povesili, | |
pokonci, zapičila svoje drobne, ostre sive | oči | naravnost vanj in se zadrla: |
Tok se je valil na fronti in vse | oči | so bile obrnjene tjakaj. |
kuhinje, mlečnozobi kadeti, modre, otožne | oči | ruskih ujetnikov, harmonike, s prtenimi |
Obsojenec je stal ob jami, preko | oči | je imel belo ruto, svetli lasje so |
Solze so ji privrele iz | oči | . |
vzdignila k njej svoje drobne črne | oči | , ki so zažarele ob vprašanju: |
stisnila k sebi, se nasmehnila in zaprla | oči | . |
prav kakor otroku privreli dve solzi v | oči | . |
za mizo, potisnil kučmo globoko na | oči | in kratko odsekal: |
Potisnil je kučmo globoko na | oči | in se zagrebel v trmast molk. |
prav do njega, privzdignila kučmo z | oči | in, v svesti si svojega tolažilnega |
Vrana vrani ne izkljuje | oči | . |
žep po nož, ga odprl, zavijal bele | oči | |
Potegnil si je kučmo na | oči | in stisnil pest. |
nakremžil, si šel z roko čez obraz, pomencal | oči | in šele potem se je ščajmal. |
pogled, želje bi mu tako rekoč brala iz | oči | , ravnala bi z njim kakor z jajcem in |
Starka je zaobrnila | oči | od začudenja. |
Na lastne | oči | bodo videli, kako ji bo pokazal vrata. |
bi mu v tistem trenutku stopila pred | oči | , bi se ji res ne godilo dobro. |
zemljo, se začel peniti in zavijati | oči | . |
milo pogledala, da so mu solze zalile | oči | . |
korak je bil mladosten in vedre njegove | oči | . |
zaslišal svoje ime, sem že imel polne | oči | solzá. |
rožastim predpasnikom nagajivo brisala | oči | in na glas zamijavkala. |
kotanjo, ko so mi mehke roke zakrile | oči | . |
Pogledala me je naravnost v | oči | s svojim dvojnim pogledom in z zamolklim |
lastno hčerjo; videla ga je na lastne | oči | . |
samo drobne, za spoznanje škilaste | oči | in črne lase. |
orožnikom, sem prvič videl Srečo na lastne | oči | . |
kri mu je planila v glavo, zavijal je | oči | in požiral sapo, cepetal s kratkimi |
Ravnatelj je zapičil vanj svoje | oči | , potem je z njimi obšel sobo in se |
Čutil sem, da so se mu | oči | zaostrile. |
izpitem obrazu, ki je bil skoraj do | oči | poraščen s kakimi dva centimetra dolgimi |
Njegove | oči | , ki so bile zakopane globoko pod čopastimi |
Okouinokou je ležal na gnili slami; | oči | je imel odprte, brado popolnoma osivelo, |
resno prizadeval, da bi Vencu zatisnil | oči | in zravnal noge, kakor se mrličem spodobi, |
trmasto štrlela kvišku, čez široko odprte | oči | so mu potegnili raztrgan in zamaščen |
groba, so mu resnične solze zalile | oči | . |
komaj razločil posteljo in porodničine | oči | . |
je njegova mati za vedno zatisnila | oči | . |
sama, se zamaknil v njegove velike črne | oči | ter začudeno in žalostno zmajal z glavo. |
Venček je dvignil | oči | in jo pogledal; v njegovem pogledu |
potegnil z rokavom mimo nosa in čez | oči | ter posmrknil. |
morejo, in se jim ne drznejo pogledati v | oči | . |
življenju spominjamo skoraj s solzami v | očeh | in hrepenimo, da bi jih še enkrat doživeli. |
vse, kar mu je tiskanega prišlo pred | oči | , se potepal po polju in gozdu ponoči |
je zgrabil za ušesa, mu pogledal v | oči | in dejal: |
z rokavom potegnil mimo nosa in čez | oči | . |
zatrobil in iz njegovih drobnih sivih | oči | , ki so bile neusahljiv vir solzá, sta |
bil nedvomno samo njegov: sive drobne | oči | , veveričji zobje in krive noge so bili |
Venc je zaprl | oči | in se zagnal. |
Venc se je zlecnil in izbuljil | oči | , kakor bi se zdramil iz hudih sanj, |
pa že tako, da vso noč ne zatisnem | oči | in celo zjočem se,« je sramežljivo |
»In zakaj mi ne gledaš v | oči | ?« |
In zakaj mi nikdar ne pogledaš v | oči | ? |
kri mu je udarila v glavo, zaprl je | oči | , stegnil roke in zgrabil Zinko okrog |
mu je poveznil na usta, svetle črne | oči | so mu nekam potemnele in se umaknile |
postelji in si šla z zalito roko čez | oči | . |
obilne solze, ki so se mu že stekale v | oči | . |
okreniti v steno in si obrisati »smet« iz | oči | . |
mižala, ker ju je svetloba bodla v | oči | . |
nasmehnil in neštetokrat so mu solze zalile | oči | . |
Vsakdo jo lahko bere v naših | očeh | kakor iz odprte knjige. |
Vsakomur bi pogledal naravnost v | oči | , izzivalno in zasmehljivo. |
Marjanca stopila k njemu in mu brala iz | oči | , kakšnega vraga je skuhal. |
hiše,« je zamrmral Venc in pobesil | oči | . |
Venc je začudeno izbuhnil | oči | . |
V | očeh | so se mu nabrale solze, okrog ustnic |
tako trdno, da so solze pritekle iz | oči | , toda zaspal je šele ob zori. |
kdo ozmerjal s Poviškajem, so se mu | oči | rahlo zaiskrile. |
prijetna toplota mu je kmalu zatisnila | oči | . |
Venc je ostrmel, si pomel | oči | in začudeno pogledal svaka. |
smeh in skrivamo solze, ki nam vro iz | oči | ? |
obrni, baba!« je zanergal in si pomencal | oči | , ki so ga ostro zaščemele. |
cerkvenim vratom, je tako pobesila | oči | , da je Kihova Jera s komolcem hebnila |
Nikomur se niso zaiskrile | oči | in niti ena pevka ni od presenečenja |
»gabrov grm « se je zganil in izbuljil | oči | . |
Kje pa morem taka?« je rekla in vrgla | oči | po sebi. |
Pomencal si je | oči | . |
pojemal glas, lica so mu kopnela, v | očeh | ni bilo več bistrosti, čeprav so mu |
bolan je," je trepetal Štefe, a njegove | oči | so pohlepno visele na zlatem kelihu, |
A zdaj, kamor je vrgel | oči | : zlato; kamor je položil roko: zlato, |
domačih toporiščih, usta so stisnjena, | oči | mirne. |
ne gane, samo gleda ga naravnost v | oči | . |
Dragič razširi | oči | in nenadoma zagleda skoraj tik pred |
Začudeno in široko odpira | oči | ter gleda v nebo. |
glavo, da bi si brezskrbno napasel | oči | na svoji pokrajini? |
nedelja je dan oddiha - edini dan, ko | oči | lahko uživajo delo rok - in kmetje |
glava mu je lahka in ne kloni k tlom, | oči | so svetle, ker se ne bodo upirale v |
ni!« bevskne Zavoglar in vrže svoje | oči | po ravni beli cesti. |
si rute, si jih potegnejo nizko na | oči | ter z naglimi in rahlimi koraki hite |
Govorila bo in govorila, zavijala | oči | in sklepala roke ter venomer vzklikala: |
pogledala kvišku, si s koščeno roko zastrla | oči | in skoraj radostno rekla: |
vprašal ter jo prvič pogledal naravnost v | oči | . |
brade in globokih, neukrotljivih sivih | oči | . |
»Še na sliki ima žive | oči | .« |
ime očka Orel prav zaradi njegovih | oči | . |
In zaradi teh | oči | je mož velike muke trpel. |
da so mu dali ime očka Orel zaradi | oči | , mu spočetka ni bilo prav. |
požrešni, zmeraj bulijo, pa se jim | oči | zdebelijo!’ |
»Siromak včasih še svetlih | oči | ni smel imeti!« |
Njene | oči | so bile žive; poznale so odkritosrčnost |
krajev!« je vzkliknila teta in v njenih | očeh | se je zabliskala zdrava, sveta jeza, |
cigan, toda imel je lepe materine modre | oči | . |
‘Naše | oči | ima,’ je rekla Obrekarica. |
Oči | so se ji iskrile. | |
Oči | pa je imel že tako svetle in ostre, | |
Med temi ljudmi ni nikjer | oči | , ki bi te iskale, nikjer srca, ki bi |
tiho rekla, potem pa je počasi zaprla | oči | in izdihnila. |
kosa železa, in udaril Obrekarja po | očeh | . |
ker je Bichiju žolč kar brizgal iz | oči | ; stisnil je pesti in |
obraz je bil ves rdeč v krvavi zarji in | oči | so se mu svetile. |
Tudi zaradi | oči | so ga tepli. |
naj ga pokončajo, pa so se njegove | oči | srečale z gorami, ki so krog in krog |
Odprl je | oči | . |
Roke je zagrebel v pesek, | oči | pa ni zaprl. |
stiskal čeljusti in solze je imel v | očeh | , potem pa se je nenadoma zravnal in |
Take | oči | sem že nekje videl. |
vrhu, so spet potisnili klobuke na | oči | ter zarezali z ostrimi kosami v sočno |
Njegove | oči | so se lesketale, znojne kapljice so |
koščeno ročico si zastira velike črne | oči | , njen pogled pa izgubljeno in plašno |
odrevenijo, ker se vanje upirajo vse | oči | . |
nagne glavo, da bi Rejcu pogledal v | oči | . |
z besedo ni zadušila vsega upanja v | očeh | , ga jim zaduši z mernikom fižola; usuje |
je odbila Barbara in mu pogledala v | oči | ; zdaj ni bila več njegova kravja dekla, |
zakokodajsa Modrijan in široko odpre | oči | , ker ne more verjeti lastnim ušesom. |
Njene | oči | so prazne, steklene, še brez odrešilnih |
Tako razumne | oči | je imela. |
Oči | so ji zdaj zaživele: jeza in obup sta | |
vzklikne Modrijan, zasuče svoje drobne | oči | proti cerkvi in se naglo pokriža. |
Oči | se ji divje zaiskrijo, kakor bi šele | |
oko,« govori Okrogličar in si mane | oči | . |
Težke glave se zganejo, opešane | oči | iščejo belo piko med zelenjem. |
Trohovka je odprla | oči | in prijela vedro, da bi ga dvignila |
ki so ga sprejele tudi odprte, mokre | oči | . |
tiščalo, ker je bila preveč široko odprla | oči | . |
Obležala je nepremično in zaprla | oči | , češ zdaj je konec že tukaj. |
zid, si počasi dala koščeno roko nad | oči | in pogledala v suhi vrh hruške. |
Legla je, zaprla | oči | in si položila roko na čelo. |
slike še ni utegnil postaviti pred | oči | . |
Srečno je zaprla | oči | in se popolnoma predala pokoju. |
Z muko odpre | oči | , da bi pogledala, kje je. |
Počasi zapre | oči | in čaka, kdaj bo začutila dotik na |
In zato spet zapre | oči | . |
Saj noge nimajo | oči | !« |
Fantje se spogledajo; | oči | se vprašujejo za svèt. |
In res se jim iskri v | očeh | . |
zagorele glave in skrivajo svoje svetle | oči | , kakor bi jim bilo nekam nerodno. |
čokat nos, drzno brado, velike, žive | oči | . |
obraz, ki ga mehčajo globoke, dobre | oči | . |
Tudi | oči | so svetle, še žive, orlovske. |
V njenih | očeh | je skrb, okrog ustnic bridkost. |
Obraz ji žari. | Oči | se ji bliskajo. |
mater in si v zadregi potegne klobuk na | oči | . |
črne maše daješ, da nam mečeš pesek v | oči | ! ...« |
Velike | oči | žarijo v solzah, ki se naglo nabirajo. |
ki si s predpasnikom briše zasolzene | oči | , da bi bolje videla; |
zagorelega, lepega obraza, žarečih | oči | ; poosebljena mladost, polna zanosa |
in karajočim pogledom išče njegove | oči | . |
Nato upro | oči | v Drejca, ki čuti, da je že spet poražen |
Nančika široko odpre | oči | , krčevito pritisne pesti na senca in |
Vse | oči | so uprte vanj in mimo njega na oba |
težkim Angelčinim pogledom, povesi | oči | . |
Vse | oči | gredo za njegovim pogledom. |
trzne in precej časa z ljubeznijo v | očeh | gleda oba svoja sinova, nato dvigne |
glavo, pogleda Bichiju naravnost v | oči | in odkima. |
Bichi trepeta kakor šiba na vodi, samo | oči | so široko odprte in nepremične. |
vanj, kakor bi mu Kutschera zabodel v | oči | svoj jekleni pogled. |
Bichi osramočeno povesi | oči | , Kutschera pa zaničljivo pihne sapo |
pogledom išče Tildičine in Angelčine | oči | , si lomi roke, venomer mrmra, kakor |
Kutschera zabode | oči | v Drejca. |
ledeni, jeklenosivi pogled Angelci v | oči | . |
Kutscheri steklenijo | oči | od napora. |
nahrbtnik, kakor bi ga hotel skriti njenim | očem | . |
Oči | mu zažarijo. | |
potlačenim, hinavskim obrazom in krmežljavih | oči | , ki zlobno mežikajo za debelimi lečami, |
Moj Jezus izbulji | oči | , leze vase in plašno jeclja: |
vpraša radovedno in s senco skrbi v | očeh | . |
Sova sunkovito poskoči, zviška zabode | oči | v Okrogličarja ter skoraj navdušeno |
Plašno, a z upanjem v | očeh | se ozira po vaščanih. |
Široko izbulji | oči | in bolestno zastoka: |
Dragarica ga pogleda z grozo v | očeh | , se požene k Drejcu in se vstopi predenj, |
Naravnost pogleda Drejcu v | oči | ter mu reče prijazno, a vendar pomenljivo: |
ji z neizmerno ljubeznijo pogleda v | oči | . |
V materinih | očeh | se zalesketajo solze in obraz ji vztrepeče |
Počasi zapre | oči | in nasloni svojo sivo glavo na široko |
Nančika ga otožno gleda naravnost v | oči | . |
rame, toda Nančika gleda Stanetu v | oči | in govori mirno, skoraj z upanjem: |
Surovi, negibni obrazi; samo | oči | se jim svetijo izpod čelad. |
zagleda mater, se zdrzne in široko odpre | oči | . |
naprej, pogleda Kutscheri naravnost v | oči | , pokaže Travnikarico in reče mirno, |
»Was?« Angelca mu pogleda v | oči | in reče jasno, zelo mirno, skoraj vsakdanje, |
Tildica dvigne glavo, mu pogleda v | oči | in tiho reče: |
obrazu in v njegovih široko odprtih | očeh | , ki se niti za sekundo ne odtrgajo |
Njen obraz je negiben, | oči | motne, steklene, nepremično zamaknjene |
glasneje in zahtevajoče; z grozo v | očeh | . |
Oči | se mu divje svetijo. | |
V njegovih | očeh | , na njegovem upadlem obrazu ni več |
Oči | se mu širijo, a so vedno bolj motne, | |
čelo na mrzlo železo in počasi zapre | oči | - kakor bi se hotel samo za hip oddahniti |
Nenadoma ji obraz zažari; široko odpre | oči | in veselo vzklikne: |
se bojijo; nikdar mi ne pogledajo v | oči | ,« počasi reče Obrekarica in pomakne |
velikim naporom pogleda očku Orlu v | oči | in s težavo spravlja besede z jezika: |
Boris se zravna, mu odkrito pogleda v | oči | in odločno reče: |
in pogleda navkreber; široko odpre | oči | , osupne in obstane kot okamenela. |
glasom in dviga predpasnik k solznim | očem | . |
Tildica in pogleda Drejcu naravnost v | oči | . |
Vse mišice na obrazu se mu napno in | oči | se mu drzno zasvetijo. |
predenj, ga lovi za roko, išče njegove | oči | in proseče zavpije: |
pomirljivo reče Stane in dvigne daljnogled k | očem | . |
partizanov zlekne in si potegne titovko na | oči | , da bi se odpočil. |
pogleda, se ponosno nasmehne, nato zapre | oči | in se poslednjič oddahne. |
k njemu, da bi mu z robcem zavezal | oči | . |
mirno odvrne bolničar in mu zaveže | oči | . |
»No, pa je le prav, da imaš zavezane | oči | !« |
trzne, naglo poklekne k njemu, mu odveže | oči | in skoraj radostno vzlikne: |
glasno bere partizanu, ki ima zavezane | oči | : |
Gregorčič odpre | oči | , in z rahlim nasmehom pogleda Staneta. |
dahne in upre vanjo srečne, vprašujoče | oči | . |
»In v | oči | mu poglej!« |
Obraz se mu razleze v nasmeh, | oči | se mu zasvetijo. |
Očka Orel mu pogleda naravnost v | oči | . |
pogled kar drobi v njegovih svetlih | očeh | . |
Nato počasi zapre | oči | in izdihne. |
ravnotežje, se zravna in mu drzno pogleda v | oči | . |
se zravna in mu spet drzno pogleda v | oči | . |
obstane in si z rokavom obriše solzne | oči | . |
Boris upre vanj svoje sive | oči | in se nasmehne: |
Dedove | oči | imaš! ...« |
stvar na dlani: vrana vrani ne izkljuje | oči | , reakcija podpira reakcijo do kraja. |
nemškega vojaka, nato stisnjene ledene | oči | - nemški ostrostrelec počasi pomeri |
Nenadoma se mu | oči | zaiskrijo; počasi pripravi brzostrelko |
spet prikaže znana čelada in znane | oči | nemškega vojaka, ki se že pripravlja |
potegne sapo v nos, nato se mu zasvetijo | oči | . |
»Morje?« zažarijo Borisu | oči | . |
Borisu se zasvetijo | oči | . |
Široko sem odprl | oči | , da bi se popolnoma zdramil. |
dovolj volje, da bi legel vznak in odprl | oči | , je bilo že prepozno. |
Izbuljil je kalne | oči | , se s pestmi tolkel po prsnem košu |
se pšenični kodri usipali globoko na | oči | ; fant je bil poln zdravja, toda nekoliko |
žagarja zardevala in sramežljivo povešala | oči | . |
V njegovih otroških | očeh | je bilo na mah vse spremenjeno: dan, |
globoko na čelo ter jim skoraj zakrivali | oči | . |
fašistov še ni bil videl na lastne | oči | , a je že toliko slišal o teh strašnih |
nepopisno hudo, da se je s solzami v | očeh | ozrl po možeh in se vprašal, le zakaj |
Peter mu je gledal naravnost v | oči | in molčal. |
Potegnil si je z rokavom čez | oči | in kakor v opravičilo zahlipal: |
zašumelo v glavi, da je moral zatisniti | oči | . |
in pogledala moža; njene razjokane | oči | so očividno pričakovale razumevanja. |
tako hudo ...« je tiho rekel pismonoša; | oči | ni dvignil, v glasu pa je le trepetala |
zaživel; pogledal je ženi naravnost v | oči | . |
»N‐n‐naša ...« je dahnil pismonoša in povesil | oči | . |
Solze sreče so ji pridrle iz | oči | . |
režanec in uprla svoje velike, globoke | oči | v očeta in mater ter ju motrila s topim |
Nato si je obrisal solzne | oči | in se zresnil. |
Zabodel je vame svoje sive | oči | in sika kakor modras: |
zajecljal pismonoša, ki se mu je v | očeh | že vžgala prva iskrica upanja. |
Oči | so ga ščemele. | |
curljali svetli curki znoja, velike modre | oči | pa so bile mokre in motne, kakršne |
Toda zdaj so tiste | oči | nepremično strmele vame, strmele so |
Nisem se več trudil, da bi odgnal tiste | oči | , ker sem že prav dobro vedel, da jih |
Temnikarica in dvignila k njemu svoje mokre | oči | . |
je Matic široko odprl svoje velike | oči | . |
»Kakor jež?« je Matic izbuljil | oči | in se začel čohati po bradi, ki je |
»Prav dobre | oči | imaš! |
bi si bil mislil, da imaš tako dobre | oči | . |
»Senik poderem!?« je Matic izbuljil | oči | in začel še bolj preplašeno mežikati. |
pomolčala, zavrtela svoje prebrisane sive | oči | , zmignila z rameni in nato kratko odgovorila: |
Njegove | oči | pa so bile modre in zelo velike, zato |
» | Oči | ima Lužnikove.« |
dobro vidite, da nima prave luči v | očeh | !« |
»Da nima prave luči v | očeh | ?« so počasi ponovile ženske in začele |
»Pa ima res nekam motne | oči | ,« je prva priznala Vogrička. |
» | Oči | nima čistih - in amen!« je pribila. |
Ko bo spregledal, se mu bodo | oči | že očistile.« |
in izbuljila svoje debele, solzave | oči | . |
predpasnikom otirati svoje debele, solzave | oči | . |
začela otirati svoje debele, solzave | oči | . |
užaljeno izbuljila svoje debele, solzave | oči | . |
je izbuljila svoje debele, solzave | oči | ter od samega začudenja in jeze ni |
široko odprl svoje velike, nejasne | oči | . |
stresel, mu pogledal v velike, nejasne | oči | ter prav počasi in resno rekel: |
je obupano vzdihnila žena in zavila | oči | proti nebu. |
Zdaj je Loputnik dvignil | oči | proti nebu, in ne samo oči, tudi roke |
dvignil oči proti nebu, in ne samo | oči | , tudi roke je proseče sklenil, jih |
strahu in začudenju je široko odprla | oči | in usta. |
nekaj počilo v njem, zato je zaprl | oči | . |
Široko je odprl | oči | in usta ter začel hlastati za zrakom. |
skesano rekel Matic in pobesil samo | oči | , ker zaradi sončnice na prsih ni mogel |
Laznarica je široko odprla | oči | in nato počasi zmajala z glavo. |
Ko se je Matic zavedel in odprl | oči | , je videl, da je okrog njega vse rumeno. |
Odprl je | oči | , se s komolci uprl v zemljo, dvignil |
Matic je široko odprl | oči | , da bi se nemara vprašal, kdaj se je |
Znoj mu je v curkih lil s čela, | oči | so bile široko odprte in mokre, pod |
molče uprl vanj svoje velike, nejasne | oči | . |
tudi možje, si potisnili klobuke na | oči | in se začeli še bolj odmikati. |
Nato pa je vzdrgetal, zaprl | oči | in presunljivo zastokal. |
takoj dvignil na komolce in z grozo v | očeh | pogledal v Hotejca. |
Groza mu je izginila iz | oči | , a vendar je še z nezaupanjem motril |
Pogledal je na prsi, široko odprl | oči | in obupno zastokal: |
Matic se je pomiril in zaprl | oči | . |
in izbuljila svoje debele, solzave | oči | . |
je bil na komolce ter je z grozo v | očeh | gledal v kuhinjo. |
Matic je zaprl | oči | , toda kmalu se je spet dvignil na komolce |
zarase ...« je ponovil Matic in zaprl | oči | . |
Odprl je | oči | , da so bila tla spet trdna, toda začutil |
rahlo hrstnilo in jim je izginil izpred | oči | . |
Marsikdo je vrgel | oči | za njo, toda samo Zagričarjev Stanko |
Ravničarica ga sploh ni izpustila izpred | oči | , ker se je bala, da bi položil roko |
vprašal Ravničar, se obrnil, priprl | oči | in se zamaknil v meglico nad jezom, |
Dedci so zavili | oči | proti stropu, nato pa so rekli, da |
In kdor je imel bistre | oči | , je lahko videl že na pogrebu ... |
so si s hrbtom roke potegnili mimo | oči | . |
in zamišljena, gleda te naravnost v | oči | ... brez strahu ... |
hribovec rad utihne, da si najprej napase | oči | na ravni zemlji, nato pa na Krnu in |
tegobe vsakdanjega dne; pobrišejo mu z | oči | prah nezadovoljstva in s srca meglo |
strašna mora biti zavest, da boš zaprl | oči | in da ne |
Toda zapreti | oči | in jih ne odpreti nikdar več ... |
temu je čutil, kako raste v njegovih | očeh | . |
glavo ter odprl utrujene, a vendar žive | oči | , ki so željno hrepenele po domačih |
Zaprl sem | oči | , srce in vse telo pa mi je prepojilo |
si je s predpasnikom obrisala mokre | oči | , potisnila s koščenimi prsti pramen |
Zdrznila sem se in izbuljila | oči | v temo. |
Nato sem ji pogledal v | oči | . |
sem zamrmral in zaprl | oči | . |
Z obema rokama sem si pomel | oči | . |
rahlim občutkom sramu sem zatisnil | oči | . |
obraz pa je ostal brez nasmeha, njegove | oči | brez iskrice radosti. |
Ozrem se in priprem | oči | . |
rečem in mu pogledam v sive, svetle | oči | . |
In spet upre vame sive, svetle | oči | . |
obraze hkrati: usta, ki se smejejo, | oči | , ki se svetijo, roke, ki krilijo, |
obstane sredi kuhinje, široko odpre | oči | in zasope: |
Zaprl sem | oči | in takoj sem zagledal drobno, dveletno |
Oči | ima velike, modre. | |
skrivnostnim smehljajem in rahlo otožnostjo v | očeh | .« |
Toda ne bo ga mogla skriti v priprtih | očeh | , ki se ji bodo še zasvetlikale pod |
misel, da bi rad izginil materi izpred | oči | . |
Oče je zavil | oči | proti nebu, češ temu človeku ne prideš |
je vzdignil glavo in mu pogledal v | oči | . |
ali slej moraš pogledati življenju v | oči | ... |
in vse se je svetilo, razen debelih | oči | , ki so bile kalne, trudne in vsega |
kalne, trudne in vsega naveličane kakor | oči | starega zamaščenega krapa. |
nato je s hrbtom roke potegnil čez | oči | in z zamolklim glasom ponovil besede, |
Solze so mu navrele v | oči | . |
buča, nos komaj debelejši od oreha, | oči | vdrti očesci, ušesa ušesca in zverižena |
Ravničar izbuljil svoje mokre volovske | oči | in zastokal: |
kiti čez rame, vzdignila velike modre | oči | in izpodbudno povedala: |
Zaprl sem | oči | . |
Pokril sem si z robcem | oči | in zadremal. |
Obrnil sem se na postelji, odprl | oči | in se ozrl po sobi. |
orlovskega nosu, potegnil z roko preko | oči | in jo obrisal pod pazduho, nato pa |
- Počakaj, da pridejo | oči | za mano ... |
Z roko sva si zasenčila | oči | in gledala velikega jastreba, ki se |
odgovorila in uprla vame velike modre | oči | . |
na hrbet, me pogledala naravnost v | oči | in vprašala: |
Mama je imela sive | oči | , jaz imam modre. |
Nato mi je pogledala v | oči | in živo vprašala: |
vprašala in me pogledala naravnost v | oči | . |
prvič zavedel samega sebe, široko odprl | oči | in ostrmel pred izkrivljeno in od krivice |
vmes, gladko čelo je razorano, okrog | oči | je nekaj kož preveč in se zato nabira |
»Strah ima zmeraj velike | oči | !« |
Samo z globokim očitkom v kalnih | očeh | je pogledal deda, se sesedel in se |
Takrat sem dvignil | oči | s knjige in pogledal skozi zasopljena |
slišala, kaj šele videla na lastne | oči | . |
sem široko odprl | oči | . |
postavila na rob jame in mu zavezala | oči | . |
je mrko rekel ded, ne da bi dvignil | oči | od svojega starega oprtnika. |
slehernega izraza življenja: drobne | oči | so komaj še mežikale v masti, pod topim, |
zastokal od samega strahu in povesil | oči | , kajti vest mi je takoj povedala, da |
zatulil župnik in začudeno izbuljil | oči | . |
nagnusno boleznijo, da ti bodo | oči | iztekle ... da ti bo odpadel nos ... in |
sem zatrjeval skozi solzne | oči | . |
Kako svetlo so nam zasijale | oči | , ko je vzela Boženo z mize, jo poviškala |
sicer tako naravnost v moje zaspane | oči | , da sem takoj odmaknil glavo in pogledal |
doline, preden stopi živa pred moje | oči | . |
Travni, si je kadetova mati obrisala | oči | in se obrnila proti hiši. |
poslušali, vzdihovali, široko odpirali | oči | in stokali. |
pokazal v Idrijco, sta obe široko odprli | oči | , zadržali dih in si nato zakrili obraz. |
Takoj sem dvignil | oči | na cesto. |
stala pred hišo in si z dlanjo ščitila | oči | pred jutranjim soncem. |
je vzkliknila teta in obupano zavila | oči | proti sajastemu kuhinjskemu oboku. |
neprespani umikali drug drugemu izpred | oči | .« |
Pogledi se začno križati, | oči | se mračijo, beseda da besedo, vliješ |
za njim, dokler mu niso solze zalile | oči | . |
ramena, pogledala očetu naravnost v | oči | in jasno povedala: |
okrogel, čelo dokaj prostorno, usta sočna, | oči | velike, sinje in zalite z rahlo otožnostjo, |
Njene | oči | so se zaiskrile: |
Toda slutnjo sem slutil v njenih | očeh | . |
Teta je široko odprla | oči | in čakala. |
Povesil sem glavo in zaprl | oči | . |
je teta široko odprla | oči | . |
za rokav, uprla vame velike, sinje | oči | ter me z vso otroško resnobo vprašala, |
Otroci venomer uhajajo materam izpred | oči | in se zbirajo pri mostu, kjer se kopajo. |
V njegovih otroških | očeh | je bilo na mah vse spremenjeno: dan, |
globoko na čelo ter jim skoraj zakrivali | oči | . |
fašistov še ni bil videl na lastne | oči | , a je že toliko slišal o teh strašnih |
nepopisno hudo, da se je s solzami v | očeh | ozrl po možeh in se vprašal, le zakaj |
Peter mu je gledal naravnost v | oči | in molčal. |
Nato so zatisnili | oči | , da bi zaspali, zakaj delo je pred |
češnjami, v plavi kitki, v velike modre | oči | in -- v drobni nosek; strmel je v drobni |
Vsak trenutek mi lahko stopi pred | oči | . |
travnikov in njiv, si z dlanjo senčili | oči | in strmeli kvišku. |
Solze so ji privrele v | oči | , zato se je obrnila in stekla proti |
Moški res nimate | oči | za take stvari. |
Komisar je izbuljil | oči | in odstopil za korak. |
deveta lepota, nos je bil orlovski, | oči | sive in ognjene, čelo visoko, košata |
obraz tako črn, da ni bilo videti niti | oči | , iznad čela sta mu štrlela dva precej |
In takole naravnost, iz | oči | v oči.« |
In takole naravnost, iz oči v | oči | .« |
nemara, kdo ve, se ji bodo nekoč odprle | oči | in bo spoznala, da smo tudi mi ljudje.« |
Temnikarjevemu travniku, si zasenčil | oči | in nato pomahal s klobukom. |
je obrnil vame svoje debele, mokre | oči | . |
Zasukal sem | oči | , potem pa sem zajel sapo in sem mu |
Stopili so pred moje | oči | , tako živi in tako znani, kot bi jih |
rokama potegnil dvakrat čez čelo in čez | oči | , se hitro obrnil, pobral sekiro in |
uprl vanj svoje velike, mokre, modre | oči | in skoraj samo zašepetal: |
okno je živo oko, kakor so žive naše | oči | , kadar svobodno zro po sončnem svetu |
črnini in s črnimi rutami nizko na | očeh | čepele kakor kupi črne nesreče med |
Legel sem vznak, zaprl | oči | in obležal nepremično kot mrlič, da |
si v obupu zatisnil ušesa in zaprl | oči | . |
sem se njenega obraza, njenih modrih | oči | , njenega blagega, a vendar tako hudomušnega |
ki so se jim zaradi mraza nabrale v | očeh | . |
Enaka Palica in uprl vanj svoje velike, jasne | oči | . |
je ponovil Matic, nejeverno izbuljil | oči | , potegnil izpod pazduhe ostrgano palico, |
Imel je vranje črne lase, velike modre | oči | , belo polt in skoraj dekliške poteze, |
se ga vsi bali, ker je bil bistrih | oči | in zelo ostrega jezika; živel je namreč |
nato pa je z nenavadno lučjo v kalnih | očeh | počasi in slovesno povedal: |
Počasi je odprl | oči | in začudeno pogledal okrog sebe. |
so bila tam razložena za pašo lačnih | oči | . |
Matic je uprl vanjo svoje velike kalne | oči | , ki so zdaj v njih zaplesale svetle, |
predpasnika, da bi si potegnila čez | oči | . |
imeli znojne obraze in mokre, svetle | oči | . |
oziral po razgretih obrazih in mokrih | očeh | , Peregrin pa mu je medtem obesil vrv |
so se naslanjali na steno, zapirali | oči | in odpirali usta, da so se jim svetlikali |
Odprli so | oči | , počasi zasukali glave ter pogledali |
okamenele na pol poti od mize do ust, | oči | so debelo zazijale, ušesa z grozo prisluhnila. |
s temeni naslonili na steno, zaprli | oči | in odprli usta ter zapeli s polnimi, |
otepal, stresal z glavo in si zakrival | oči | , da ne bi še bolj zagrenil ali nemara |
je zdrznil in prestrašeno izbuljil | oči | . |
V jekleno modrih Temnikarjevih | očeh | sta se zasvetili dve beli lisi, dve |
Majcen je čutil, da so se mu zameglile | oči | , a vseeno je jasno gledal za njim in |
obraz je bil podolgovat, čelo visoko, | oči | velike, lica udrta, nos koničast, pobešeni |
vsa mehka, s sinjim smehom v mokrih | očeh | , z drobnimi pestmi na visokih prsih, |
ga razgrnil, da bi jo skril ženinim | očem | . |
da bi si otrla stare, večno solzave | oči | . |
Široko je odprl | oči | in nato trdno zamižal, da bi Temnikarja |
podolgovatih oken kakor dvoje priprtih črnih | oči | . |
Temnikar si z dlanjo potegne čez | oči | - in glej: |
lesketajoči se sinjini njenih mokrih | oči | srečno plava bel oblaček... |
se je zdrznil in nato široko odprl | oči | . |
Pa tudi | oči | so se mu zameglile, da se je Krn nekoliko |
prav hitro s hrbtom roke potegnil čez | oči | . |
bi mi, štoru staremu, prišla solza v | oči | . |
si nato s hrbtom roke potegnil čez | oči | . |
posedel tukaj, da si zviška napasem | oči | . |
Spet se je zdrznil in začudeno odprl | oči | . |
zravnala in si s koščeno roko zasenčila | oči | , ker se je bela poljana preveč bliščala. |
Zaprla je | oči | , a je zaslišala tako hrumenje in začutila |
Zaprla je | oči | in se za trenutek prepustila hrumenju |
Nato je obstala nepremično in zaprla | oči | . |
Odprla je | oči | in se vprašujoče ozrla okrog sebe. |
Nato je spet zaprla | oči | ter se predala tistemu čudnemu hrumenju |
Naslonila se je na peč in zaprla | oči | . |
soncu mrzlo zabliskale kakor kačje | oči | . |
vztrepetala Temnikarica in široko odprla | oči | . |
so se mrzlo zabliskale drobne zelene | oči | . |
dlanjo po mrzlem, mokrem čelu in zaprla | oči | . |
Temnikarica, se zravnala in zaprla | oči | . |
tretjega strela, je naposled odprla | oči | . |
Temnikarica se je zravnala in zaprla | oči | . |
sneg, položila glavo na ruto in zaprla | oči | . |
rekla Temnikarica, ne da bi odprla | oči | . |
kvišku - in z njo so švignile kvišku vse | oči | . |
si pritisnil dlani na čelo in zaprl | oči | , da bi se |
je vse stvari približevala njegovim | očem | kakor povečevalno steklo ter jim kljub |
Nato si je pomel | oči | in se zamaknil v rob vinograda. |
Široko je odprl | oči | in nato napeto prisluhnil svojemu srcu. |
Zaprl je | oči | in čakal, da bo kaplja grenkobe skopnela, |
Samo | oči | je zaprl, pa ju je zagledal, večkrat |
so mu drhtele, na vekah osteklenelih | oči | sta mu viseli dve okrogli in zelo svetli |
je ponovil Temnikar in zaprl | oči | . |
Njegov obraz je bil siv kamen, toda | oči | niso bile votle, kakršne so v starih |
odgovorila in se ni ustavila, njenih | oči | pa ni mogel več videti, ker je že zavila |
na raskavo deblo stare vrbe in zaprl | oči | . |
Široko je odprl | oči | in čakal. |
lica preprežena z modrimi žilicami, | oči | že vodene in otožne, v globokih brazdah |
lep otrok okroglega obraza, svetlih | oči | in plavih, kodrastih las. |
A tudi v njegovih | očeh | je bilo nekaj otožnega in okrog ust |
okrog ramen, ga pritisnil k sebi, zaprl | oči | in se rahlo zazibal, kakor bi ga tešil |
starec in sam zase, ne da bi odprl | oči | ali se nehal pozibavati. |
povedal!« se je zdramil starec in odprl | oči | . |
nato z dlanjo potegnil po čelu in čez | oči | . |
je že dal trobento na usta in zaprl | oči | . |
Obrnila se je, si s predpasnikom obrisala | oči | in počasi stopila k Petru Majcnu. |
pogledal z začudenjem in velikim dvomom v | očeh | . |
črvivi steber stare stiskalnice, zaprl | oči | , zajel sapo - in trobenta je zadonela. |
črvivi steber stare stiskalnice in zaprl | oči | . |
zamrmral stari Blažič, ne da bi odprl | oči | . |
Samo v udrtih | očeh | sta migotala dva rožnata plamenčka: |
Temnikar odločno zmajal z glavo in zaprl | oči | . |
videl kdor koli, ne bi verjel svojim | očem | . |
prav jasno je videl njegove izbuljene | oči | in njegova usta, ki so se odprla, da |
Zdaj je Martin v grozi izbuljil | oči | , kakor bi se mu bližala neranljiva |
Konec je! - se je oddahnil in zaprl | oči | . |
Le s težavo je odprl | oči | . |
Široko je odprl začudene | oči | , da bi s pogledom objel širine zasnežene |
trave! - je zadovoljno pomislil in zaprl | oči | . |
Starec si je z roko potegnil čez | oči | , nato si je oslinil debele ustnice |
Priprl je | oči | . |
V njenih velikih | očeh | sta se prelivali bridkost in jeza. |
Pomel si je | oči | in spet pogledal po drevoredu. |
se je vprašal in si še enkrat pomel | oči | . |
Pogledala ga je: njene | oči | so bile jasne, toda zalite z bridkostjo. |
Nato se je iz njenih velikih | oči | po vsem obrazu razlilo razočaranje, |
Obrisal si je | oči | in pred sabo je zagledal sivo cesto. |
Oči | pa je imel velike in modre, tako modre, | |
sestra je rekla, da so Temnikarjeve | oči | kot jasno poletno nebo. |
vendar sem v duhu videl njegove modre | oči | . |
Otrok si z njimi umije | oči | , da potem vse lepše vidi ... |
Stegnil sem vrat in napel | oči | , da bi videl, kaj ima v tolmunu, pa |
me premeril iz globine svojih modrih | oči | . |
predirno pogledal z modrino svojih | oči | in mirno vprašal: |
Njegovih | oči | nisem videl, a sem jih videl vseeno, |
glasu ni prav nobenega navdušenja in v | očeh | prav nobene pohvale. |
zaprl | oči | . |
Oči | je imel velike in modre, velik orlovski | |
Pod čepico dvoje modrih | oči | , pod očmi orlovski nos, pod nosom kratka |
Njegove | oči | so povsod videle samo žive stvari. |
Po nenavadni luči v njegovih | očeh | in po nasmehu so vedeli, da mu je pravljica |
Njegove vedno priprte modrikaste | oči | so se smehljale iz zardelega obraza. |
Oči | je imel ozke, ličnice visoke, nekam | |
Spet je odprl | oči | in na vprašanja, ki so mu jih postavljali, |
ust se jima je tresel in v strmečih | očeh | se je pokazala solza. |
obrniti, če si je hotel obvarovati | oči | . |
Zaradi njenih črnih | oči | , sicer majhnih, a na moč se lesketajočih, |
Oči | so mu skoraj izginile pod oteklimi | |
porcelanastima gumboma je predstavljal kljun in | oči | . |
se je razodevalo v njegovih kalnih | očeh | . |
brž odnehal, ker je v Pécuchetovih | očeh | zagledal solze. |
kaj dosegel, če bo grozil in vrtil | oči | . |
Zaradi tega podatka je bil v njunih | očeh | omajan Morinov ugled, zlasti še, ker |
Oči | so mu lezle skupaj. | |
V ravnem nosu in modrih | očeh | je bilo nekaj krhkega, preprostega |
Imel je napudrana lica, velike okrogle | oči | , na široko odprta usta in postrani |
pepel, in ponesel stekleničko tik k | očem | , da bi pokazal, na kakšen način so |
Odprla je | oči | . |
Bouvard je izbuljil | oči | . |
Ugled tragedije je padel v njunih | očeh | . |
Bordinova se ni ganila in izbuljila je | oči | , kot da ima pred seboj čarovnika. |
» | Oči | tvojih ogenj preplavlja moje veke.« |
zvečer zapela in ti solza v črne je | oči | navrela.« |
je oprla na drevo, potem pa odprla | oči | in stresla z glavo. |
Bouvard je na lastne | oči | videl dele svojega topola na vozu. |
Iz | oči | so mu švigali bliski. |
prižgal sveče, čepico si je potegnil na | oči | . |
milo kot besede so prosile njene modre | oči | . |
Ljubim tvoje | oči | , tvoj glas, tvojo hojo, tvoj vonj!« |
njega, bila je zravnana, povešala je | oči | , kotiček ust je imela nekoliko pridvignjen. |
Toda tega večera so bile vse | oči | uprte v mahagonijevo mizo. |
zmehčal vrat, potem so se ji zaprle | oči | in tiho je zasmrčala. |
Zdravnik mu je zavezal | oči | z dvojno samoveznico, Bouvard pa je |
človek spreten, lahko premakne obvezo na | očeh | ! |
Plesen je razjedla ličnice, v | očeh | ni bilo več svetlobe, toda zgoraj, |
V | očeh | javnosti ju je dokončno pokopal služabnik. |
Puran je zaprl | oči | in kmalu je bil videti kot mrtev. |
Zaradi velikih | oči | , viseče ustnice in pijanskega videza |
ki se jima je spustil iz možganov na | oči | . |
gubal čelo in solze so mu privrele iz | oči | . |
Bil je zelen v obraz, imel je rdeče | oči | , buško na čelu, strgane hlače, smrdel |
upiralo v steklo na slikah, je ščemelo v | oči | ter razkrinkavalo surove slike in grde |
Naposled je Pécuchet zaprl | oči | . |
Pécuchet jo je sprejel in pri tem vrtel | oči | . |
je tekla po hrbtu, v škornje, ušesa, | oči | - kljub ščitniku na Amorosovi čepici. |
Glavo je držal nazaj, | oči | je imel napol zaprte, zajčja ustnica |
ugotovila, da ima nad uhljem, v višini | oči | , organ prehranjevanja. |
Njene | oči | so bile vlažne, ko je rekla: |
rep je imel tak kot vrv, velikanske | oči | so mu silile iz duplin. |
videli njihovi črni smrčki in žareče | oči | . |
Bil je grbav, imel je rdeče | oči | , vendar je telesne hibe prikril s pavlihovskim |
draga dolina, sem se usedel in zaprl | oči | . |
varnosti mase, da bi pogledal strahovom v | oči | . |
Zdaj so strahovi velike strašljive | oči | teh bavbavov vsepovsod. |
Zvečer so | oči | zažgane od sonca in močne svetlobe. |
Ponavadi so se mi | oči | obrnile proti biciklu. |
ledeno coca‐colo in zroč v velike črne | oči | , da se je moja onemoglost začela zdeti |
Če ne bi bilo tistih | oči | , bi se ustrašil. |
To so bile tople, čvrste, možate | oči | , take kot včasih pri naših gorjancih. |
Ko je začudenje popustilo, so se | oči | zasmejale v iskrice. |
Nek mladenič mrzlih | oči | me je ustavil in legitimiral, malo |
Oči | so se nam svetile kot ‘lampe od bojlerjev’. | |
občutek je to, zreti v to gmoto jeznih | oči | , vse mi odpove, čutim samo te tisoče |
čutim samo te tisoče črnih, ogorčenih | oči | , občutek imam, da ne bi mogel komunicirati |
Če zaprem | oči | , lahko vidim impresiven film zadnjih |
Zaprtih | oči | v duhu gledam slike in jim skušam slediti |
črno žensk v črnih čadorjih in črnih | oči | . |
še pravkar grozilo, da mi bo zažgalo | oči | , je zdrknilo za nazobčane silhuete |
Oči | je imel zatečene. | |
Zelene in modre | oči | so res še pogostejše kot pri nas. |
spekla iz testa, z rozinami namesto | oči | , k nam domov je prihajala za dedka |
Spet mi je naslikala pred | oči | vilo, lepo, prijazno in neskončno nežno. |
Potem je privid izginil, odprl sem | oči | , zagledal mežikajoče zvezde, od reke |
Zaradi višine so bile | oči | na pol slepe od sončne bleščave in |
vrha do tal, samo z mrežo v višini | oči | , so bile v svojih kričečih rdečih, |
vsakodnevna opravila so me prav bodla v | oči | . |
in pogosto modrih ali celo zelenih | oči | najbolj izstopali. |
Značajske značilnosti, ki bodejo v | oči | , sta predvsem njihov ponos in občutek |
Z ogljem črno obrobljene | oči | so se jim svetile, kot bi jih ravnokar |
Pakistanski policaji in vojaki so otečenih | oči | sedeli ob ognju na izhodu iz doline. |
Kako prijajo | očem | te zelene plodne krpice! |
vetru, pluti v svoji smeri odprtih | oči | , ušes, in ne pričakovati ničesar. |
Ostal sem miren in zaprtih | oči | , radoveden, kako bodo reagirali. |
Bilo mi je zelo neudobno, v njihovih | očeh | sem bral novo upanje, predstavljali |
prospektov - rdeč v obraz, smehljajočih se | oči | , s sproščeno gugajočo se hojo, kot |
Starši otrokom | oči | radi obrobijo z barvami, da izgledajo |
sebe, pa mi je nenadoma prišel pred | oči | Jan. |
tistih gorah dejansko imel zavest in | oči | zaprte s skalnimi soteskami in prevodnost |
tako skrbno zatajevano planilo pred | oči | kot zajezen vodni tok, ki se je nabral |
Legel bi kraj ceste in zaprl | oči | . |
Očem | nisem mogel verjeti, tam so bile namreč | |
iz svetlikanja potokov, iz dekliških | oči | , iz sončnih žarkov, iz cvetja stare |
Čiste, sijoče, tople in mirne | oči | muslimanov, zbranih harmoničnih kretenj, |
sva se vsedla nedaleč proč in zaprla | oči | . |
Vendar to, kar najbolj bode v | oči | , niso mantre mrmrajočih zahodnjakov, |
izgleda, ki prijazno se smehljajoč, mirnih | oči | in presenetljivo vedrega izraza na |
Komaj moreš verjeti svojim | očem | , saj je zahodna krščanska kultura to |
napetih mišic, od napora izbuljenih | oči | in, če se ne motim, s peno na gobcih. |
s kipom, pa še tedaj so mu zavezali | oči | , ko so ga peljali tja skozi gozd. |
Imel je vesele, odkrite | oči | , ki so mi za razliko od toliko drugih, |
psi in tudi nekaj beračev, ki so jim | oči | žarele od navdušenja. |
sem se neko jutro z obzorjem v višini | oči | in napenjajoč se, kot da bo prišla |
videl sem, kako so se mu zasvetile | oči | . |
kot ustvarjena za trdnjavo, pobožnim | očem | pa se utegne zdeti, kot da ni s tega |
slepoto spričo dejstev, kopreno na | očeh | , za napačne predpostavke in iz njih |
Kakšna agonija je v hirajočih | očeh | , brezup in nemoč v finih prstih povešene |
Oči | za dragimi okvirji očal so mu živčno | |
obdelal čudno korenino, ji narisal | oči | in režeča se usta, vpihnil vanjo dušico |
skobacala naga izpod cunj, si pomela | oči | in se živo zastrmela vame. |
začeli otipavati, kot da ne verjamejo | očem | , sem se zdrznil. |
Oči | so se jim energično svetile in vprašanja | |
Mama je imela tople | oči | , oče je preživljal družino s prodajo |
ukradli in ga, strmeč mu naravnost v | oči | , vprašal, če kaj ve o tem. |
Vsake | oči | imajo svojega malarja, pravijo. |
Nikakor jim nisem mogel gledati v | oči | , verjetno ker sem skušal skriti svoje |
Nek Holandec živo žarečih | oči | se je tako razburil, da mi je postalo |
pripovedovala mlada Angležinja živih | oči | in energičnih kretenj, tako simpatična, |
potem zemlja pride v glave in zleze čez | oči | in ne vidimo več neba...,« sem si pisal |
je dvignil, suh kot posušena veja, | oči | so se mu hladno in mokro bleščale. |
Izraz v njenih | očeh | je bil podoben tistemu pri patpongških |
Obračalo se mi je zaradi tistih | oči | , bledlo se mi je in bruhal sem zaradi |
tako smrtno resno kot njegove srepe | oči | . |
govorilo, od stopal do velikih hipnotičnih | oči | , o sajenju, o spravilu in pripravi |
bambusovi steni zdramilo nekaj parov | oči | in nekaj utemeljenih gibov v obnošenih |
na ta stalni stres, ko upirajo vate | oči | kot v angela varuha, pridejo tudi bolj |
ustnice in velike, prepogosto otožne | oči | . |
Gledala sva se v | oči | , potem je zamahnil z roko in se skupaj |
so uro prej od idealov svetlečih se | oči | zrli rdeči Khmeri. |
Star je bil kot zemlja, | oči | pa so se mu živo svetile. |
Ko so se najine | oči | srečale, se je zarežal, pristopil je |
in me tako mahnil po rami, da so mi | oči | padle na peclje. |
Še prezeblim psom s solzami v | očeh | se je komaj ljubilo malo pobevskati |
noči tod, kjer ni nasmeha, ne iskric v | očeh | . |
Koliko rož, dišav, vonjav in paše za | oči | . |
spet hiteti in dobivali so bolj motne | oči | . |
Spodnje terase so paša za | oči | , za čutila, proti vrhu pa začne cveteti |
zibajoči boki, barve kot v fantaziji, | oči | in ustnice pa kot življenje v maju. |
sveta, pri tem jih ljubkujejo vsem na | očeh | tako nežno kot mi pri nas novo ženo. |
neopazno, se hip za tem vžgali, da so jim | oči | vroče gorele in spet izginjali iz kroga |
Ja, te | oči | , ki migljajo v isti harmoniji kot udje |
lepo negovan od dobrega življenja, v | očeh | pa je imel hudiča in pol. |
Oči | so se srečale. | |
prijateljice, je shujšala, bile so jo samo še | oči | . |
Moral sem vsem prizadetim stopiti pred | oči | , to me bo očistilo, sem instinktivno |
Kakšne debele | oči | na debelih kosmatih beticah. |
ubij, se je drla starka in zavijala | oči | . |
* Gail je imela tako bolne | oči | kot ranjena srna, ki smo jo nekoč vozili |
da nam bodo osiveli lasje in opešale | oči | , tako bi tedaj vedeli, da bomo potem, |
Mladeniču tečejo solze iz | oči | , mojster seže z roko k njemu, a jo |
Janez prikima in si z robcem briše | oči | . |
Fantu zasijejo | oči | , mojster pa vzame pipo iz žepa in jo |
Toda njegove | oči | - té pa gorijo! |
Janezu spet zagorijo | oči | . |
Glej, če zamižim, so njene | oči | tu, v mojem čelu, kjer domuje notranji |
se je, medtem ko sem zrl v izbuljene | oči | , spremenila v novorojenega otroka! |
njenih prsi, z vprašanjem v smaragdnih | očeh | , ali bo prišlo še kaj za pod zob. |
kostanjevo rjavih las, ki ji je padel čez | oči | . |
vse, kar mu je prišlo na misel, pred | oči | in ušesa. |
trepetajoče luči so njegove poteze ostrejše, | oči | so globlje v jamicah, nos je daljši, |
Janezu zagorijo modre | oči | . |
Janezu se zabliskajo | oči | . |
tista, v kateri človek spozna Boga ”iz | oči | v oči“? |
kateri človek spozna Boga ”iz oči v | oči | “? |
katerem lahko uzremo svojo glavo, svoje | oči | , svoj nos, svoje roke... je zunaj nas; |
oblika telesa, poteze obraza, barva | oči | ... in sploh vse tisto, kar je vredno, |
Tako modre | oči | ima, kako sinje modre! |
Da, saj tudi če zaprem | oči | , čas še vedno teče. |
obdajajo luknje, kjer so bile nekdaj | oči | , smrček, hrbtenjača... |
bi bilo videti, kakšne so bile njene | oči | . |
Ja... toda kost se ohrani dlje kot | oči | ... |
v nas; v kakršnem odnosu so namreč | oči | netopirjev do dnevne svetlobe, v takšnem |
Napenjal sem | oči | , da je ne bi zamudil; saj bo pomahala, |
se je začelo premikati, napenjal sem | oči | , da bi jo zagledal v enem od okroglih |
maham v prazno, solze so mi tekle iz | oči | in brisal sem si jih z robcem. |
spoznanja, da človek gleda svet skozi svoje | oči | in iz svoje glave. |
Saj so bile človeške | oči | vedno postavljene v neko določeno točko |
praznini, odločil, da svojih stotero | oči | (ki so na nekaterih starih podobah |
Ne upa si dvigniti | oči | , da se ne bi srečal z mojstrovimi. |
zapira in spet razpira svoje sinje | oči | , kakor da pozdravlja našo mimoplujočo |
perspektive, pomanjšano čelo, začudene | oči | ... in ustnice, ki zamrmrajo: |
besedah in podobah, katerim sledijo njene | oči | v somraku? |
učenec znajdeta drug pred drugim, iz | oči | v oči, stoječ sredi sobe. |
znajdeta drug pred drugim, iz oči v | oči | , stoječ sredi sobe. |
odmakne, še preden dojame, da se mojstrove | oči | prijazno smehljajo. |
z zgubanim obrazom, na katerem samo | oči | , njegove globoke sinje oči, izžarevajo |
katerem samo oči, njegove globoke sinje | oči | , izžarevajo živega duha, ki se nikoli |
Oči | mu zasijejo. | |
Janez. ...in tudi vaše | oči | ... |
Potem Bruno sname očala, si pomane | oči | in položi podobico nazaj na mizo. |
strašen, zdaj se globina njegovih sinjih | oči | vse bolj razpira sredi bele srebrnine, |
srebrnobele svetlobe, teh globoko sinjih | oči | , te komaj znosne angelske lepote. |
Brunove temnorjave | oči | se sprehajajo po vrtu, Janezove modre |
Mojstrove in učenčeve | oči | , temnorjave in modre duri duše, se |
pogovor obstal pred Neznanim, se iščoče | oči | obeh duš srečajo, Janezov pogled se |
V | očeh | znanosti se nič ne spremeni. |
Oči | sledijo desnici, zavest sledi očem | |
Oči sledijo desnici, zavest sledi | očem | in vé, kaj dela desnica, medtem ko |
V Bruno si med smehom briše | oči | . |
Pogumni vesoljec v | očeh | svojih manj pogumnih, gotovo pa pametnejših |
naši predniki, če ne bi verjeli svojim | očem | , ko so videli, da se jim približuje |
očmi... in ko Janez za hip sreča te | oči | , brž odvrne pogled. |
popolnoma nedvoumno, da - kakor se kaže | očem | - tem svetlim telesom ne pripada lastno |
Angel začudeno odpre | oči | . |
hip je tako presenečen, da si pomane | oči | , ko da se hoče prepričati, ali prav |
potem še tako trudimo, da bi drage | oči | in poteze ohranili v spominu, da bi |
se ozre in pogleda fanta naravnost v | oči | . |
ujame zemlja; v njenih zeleno rjavih | očeh | je skrita davnina. |
Videl sem njene | oči | , ko nas je preletela. |
Marija si mane | oči | . |
Vran, znan kot mojster Bruno, si pomane | oči | in se ozre po Rimski cesti, tja do |
razčiščene tudi še nekatere druge, | očem | nekoliko prikrite vsebine, ki se zaradi |
Naenkrat pa si zatiskate | oči | pri tem, da smo v tem letu, v katerem |
Ta je v | očeh | države očitno ničvrednež in pozabljivec, |
Prišla sem in ko me je pogledal v | oči | , sem že vedela, da je nekaj smrtonosnega. |
Odprli so mi | oči | , saj sem se s svojo smrtjo popolnoma |
Ko sem vsem na | očeh | kot garjava ovca zakorakal k njemu, |
Zakaj je Afrika v | očeh | tujcev vedno nekaj tako zelo mračnega? |
partije-države Jiang Zemin še večje | oči | kakor očala. |
Operacije | oči | za boljši vid, operacije srca za več |
se mi konec starega leta zasadila v | oči | . |