//o (4335)

hrbtom je telekran še vedno čenčal	o	surovem železu in o tem, kako so prekoračili
še vedno čenčal o surovem železu in	o	tem, kako so prekoračili Deveto triletko.
	O	tem, kako pogosto in po kakšnem sistemu
En zelo dober	o	ladji, polni beguncev, bombardiranih
se je tega jutra na Ministrstvu, če	o	neki tako nedoločeni stvari lahko rečeš,
pa so, da bi ne bilo nobenega dvoma,	o	čem Goldstein govoriči, za njegovo
Šepetalo se je tudi	o	strašni knjigi, zbirki vseh krivoverstev,
sebe in vse, kar je bilo povedanega	o	Goldsteinu, se mu je zdelo resnično.
»Vse vem	o	tvojem preziru, o tvojem sovraštvu
»Vse vem o tvojem preziru,	o	tvojem sovraštvu in gnusu.«
Morda so govorice	o	veliki podtalni zaroti resnične - morda
primerov ni bilo ne procesov ne poročil	o	aretaciji.
znoju, nekakšno nezavedno pričevanje	o	vnemi njegovega življenja, mu je sledil,
Pooblaščen sem vam sporočiti, da bo dejanje,	o	katerem poročamo, v doglednem času
III Winston je sanjal	o	svoji materi.
atmosfero, in bila so dolga, prazna obdobja,	o	katerih nisi mogel dokazati ničesar.
ali Britanija, čeprav se je London,	o	tem je bil popolnoma prepričan, vedno
posegla s svojo roko v preteklost in	o	tem ali onem dogodku izjavila, nikoli
rokah nezmotljiv dokumentarni dokaz	o	ponarejanju zgodovinskih dejstev.
19. decembra objavil uradno napoved	o	produkciji raznih vrst potrošnega blaga
Današnja izdaja pa je prinašala poročilo	o	stvarni produkciji, iz katerega je
napoved Partije pravilna; nobeno poročilo	o	novicah in nobeno javno izraženo mnenje,
Vedel si samo to, da so bile številke	o	proizvodnji obutve v vsakem četrtletju
Oddelku za dokumentacijo niso radi govorili	o	svojem delu.
Poročilo	o	Dnevni zapovedi Velikega brata v Časniku
a v tisku ali na telekranu ni bilo	o	zadevi nobenega poročila.
Partije, kratko in malo izginili in	o	njih ni bilo nikdar več slišati.
Nikoli nisi imel niti najmanjšega pojma	o	tem, kaj se je z njimi zgodilo.
bo, če napravi tako, da bo govoril	o	nečem, kar ne bo imelo niti najmanjše
drugim - konec, je rekel Veliki brat,	o	katerem ni mogoče razmišljati brez
Veliki brat je dodal nekaj opazk	o	čistosti in premočrtnosti življenja
V razgovorih ni razpravljal	o	drugem kot o načelih Angsoca in nobenega
razgovorih ni razpravljal o drugem kot	o	načelih Angsoca in nobenega drugega
neprijetno odkritim zadovoljstvom je govoril	o	napadih helikopterjev na sovražne vasi,
napadih helikopterjev na sovražne vasi,	o	procesih in priznanjih miselnih zločincev
moža na videz poznal, vendar ni vedel	o	njem kaj več kot to, da ima važen položaj
slišati, kaj govori, nisi mogel dvomiti	o	bistvu povedanega.
»Izpolnjena poročila	o	celotni proizvodnji potrošnih dobrin
Ogorčeno je premišljal	o	snovni strukturi življenja.
V resnici je bilo	o	raji zelo malo znanega.
možgane, tolikanj strašilo, da si podvomil	o	lastnih prepričanjih, nekaj, kar te
Govorili so	o	loteriji.
kdo, ki bi lahko dal pravo poročilo	o	življenjskih razmerah v začetku stoletja,
Rekel bi mu: »Povejte mi kaj	o	svojem življenju, ko ste bili še deček.«
pri točilni mizi je začela pogovor	o	loterijskih srečkah.
nevarno, a vsaj telekrana v sobi ni bilo,	o	čemer se je Winston prepričal takoj,
»Ljudje moje starosti ne vemo ničesar	o	tistih časih.«
»Le beremo lahko	o	njih v knjigah in kar pravijo knjige,
»Rad bi slišal vašo sodbo	o	tem.«
»To	o	cilindrih ni zelo važno,« je potrpežljivo
arhitekture nisi mogel izvedeti nič več	o	zgodovini kot iz knjig; kipi, zapiski,
Toda pred smrtjo (nihče ni govoril	o	tem, a vedel je vsakdo ) je bil še
hrani in ki je kot hudournik govoril	o	pripravah za Teden sovraštva.
to, da ponaredi celo vrsto poročil	o	proizvodnji dveh let, in sicer tako,
sam, mu je bilo nemogoče razmisliti	o	razvoju dogodkov.
Nič več ni razmišljal	o	možnosti, da mu nastavlja kakšno past.
Še pred petimi nočmi je sanjal	o	tem, da bi ji s kamnom zdrobil glavo,
bi bilo sorazmerno preprosto, toda	o	tem, kje v poslopju je Oddelek za književnost,
razširila in v minuti je prišel do steze,	o	kateri mu je pravila, pravzaprav le
Prišla sta do podrtega drevesa,	o	katerem mu je pravila.
»Povej mi, kaj si mislil	o	meni pred tistim dnem, ko sem ti dala
pomeni Partijo in predvsem Ožjo partijo,	o	kateri je govorila z odkrito porogljivim
ga je poznala, da je često govoril	o	časih pred Revolucijo, je bil stari
Nista razpravljala	o	možnosti, da bi se poročila.
Brezupno je bilo še sanjariti	o	tem.
Z Julijo mu ni bilo težko govoriti	o	tem, sicer pa je Katarina že davno
Povedal ji je	o	frigidni mali ceremoniji, v katero
»Pogovori	o	spolnosti enkrat tedensko za nadšestnajstletne.«
naj vohunijo za njimi ter poročajo	o	njihovih odklonih.
Začel je praviti Juliji	o	nečem, kar se je zgodilo, ali bolje,
»Potem pa nehaj govoriti	o	smrti.«
a odkrito in brez strahu, klepetal	o	vsakdanjih stvareh in kupoval potrebne
nekje čisto na meji stradanja, imeli	o	čem peti.
eksplozije, ki jih ni znal nihče pojasniti in	o	katerih so krožile divje govorice.
Ena je bila	o	štiriindvajsetih kosih, druga o kravi
bila o štiriindvajsetih kosih, druga	o	kravi z zavitim rogom, tretja o smrti
druga o kravi z zavitim rogom, tretja	o	smrti uboge taščice.
Često sta se predajala sanjarjenju	o	begu.
Včasih sta govorila tudi	o	tem, da bi se udeležila aktivnega upora
Povedal ji je	o	čudni zaupnosti, ki vlada, oziroma
da vlada, med njim in O'Brienom in	o	nagibu, ki ga včasih občuti, da bi
Zgodbe	o	Goldsteinu in njegovi podtalni vojski,
vendar je imela le nejasno predstavo	o	tem, kdo da je Goldstein in kakšne
Vendar pa je dvomila	o	naukih Partije samo takrat, kadar so
Kakšne četrt ure se je pričkal z njo	o	tem.
Včasih ji je pravil	o	Oddelku za dokumentacijo in o nesramnih
pravil o Oddelku za dokumentacijo in	o	nesramnih ponaredkih, ki jih tam opravlja.
Povedal ji je zgodbo	o	Jonesu, Aaronsonu in Rutherford ter
Jonesu, Aaronsonu in Rutherford ter	o	dragocenem koščku papirja, ki ga je
»Že mi ne vemo ničesar	o	revoluciji in o letih pred njo.«
mi ne vemo ničesar o revoluciji in	o	letih pred njo.«
Kadarkoli je začel govoriti	o	načelih Angsoca, o dvomišljenju, spremenljivosti
je začel govoriti o načelih Angsoca,	o	dvomišljenju, spremenljivosti preteklosti
Če je še naprej govoril	o	takih zadevah, je imela zoprno navado,
Zarota,	o	kateri je sanjal, obstaja in dosegel
unče (v tistih časih so govorili še	o	unčah) je bila za vse tri.
Povedal je Juliji zgodbo	o	materinem izginotju.
Rad bi bil nadaljeval pogovor	o	materi.
Sodeč po tem, česar se je spominjal	o	njej, se mu ni zdelo, da bi bila nenavadna
Karkoli že si storil, izginil si, in ne	o	tebi ne o tvojih dejanjih ni bilo več
storil, izginil si, in ne o tebi ne	o	tvojih dejanjih ni bilo več niti glasu
In ko je razmišljal	o	tem, se je brez očitne povezave spomnil,
veleumnosti niso nikdar obvladali skrivnosti	o	odkrivanju misli drugega človeka.
čakal, da bo Winston spregovoril, toda	o	čem ?
»Brez dvoma sta	o	njem čitala v knjigah.«
Vino je bilo stvar,	o	kateri je bral in sanjal.
»Nikoli ne boste izvedeli kaj več	o	Bratovščini kot to, da obstaja in da
knjigo, iz katere se bosta poučila	o	pravi naravi družbe, v kateri živimo
naravi družbe, v kateri živimo ter	o	strategiji, s katero jo bomo uničili.«
»Toda	o	tistem med splošnimi cilji, za katere
Ko je govoril	o	umoru, samomoru, spolni bolezni, amputiranih
»Slišala sta govorice	o	obstoju Bratovščine.«
»Nedvomno sta si	o	njej ustvarila lastno podobo.«
Winston mu je povedal	o	sobi nad Charringtonovo trgovino.
da v tednu dni ne bo nobene omembe	o	vojni z Evrazijo ali o zavezništvu
nobene omembe o vojni z Evrazijo ali	o	zavezništvu z Eastazijo.
drugim, toda vsako podrobnejše poročilo	o	dogodkih je zahtevalo pozornost in
spopadejo, se bije boj na nejasnih mejah,	o	katerih približni legi lahko povprečen
Vrnitev v agrikulturno preteklost,	o	čemer so sanjali nekateri misleci okoli
uradnega sporazuma ali začeli govoriti	o	tej možnosti, vendar niso odvrgli nobene
jih hranile za odločilno priložnost,	o	kateri so vse tri verjele, da bo slej
In kljub neskončnim pokolom,	o	katerih poročajo na telekranih in v
pa bi podpisali s tem rivalom pakt	o	prijateljstvu in ostali v miroljubnih
čeprav ni bilo nikoli formulirano,	o	kulturni integriteti.
samemu, in da je večina tega, kar so mu	o	njih govorili, laž.
Oceanije ni dovoljeno vedeti ničesar	o	načelih drugih dveh filozofij, vendar
pomenilo imeti precej natančno predstavo	o	tem, kaj se je v preteklosti dogajalo.
so jo navadno omilili z obljubami	o	nadomestilu za to v nekem umišljenem
Zdaj pa so zamisel	o	bratstvu vseh ljudi začeli napadati
Zamisel	o	zemeljskem raju, v katerem bi lahko
revolucij so deloma verjeli v lastne fraze	o	pravicah človeka, svobodi govora, enakosti
ampak tudi k popolni enotnosti mnenja	o	vseh zadevah.
najmanjšega miselnega odklona, pa čeprav	o	najbolj nepomembni stvari.
zakon ali jasno formuliran pravilnik	o	vedenju.
voljan in zmožen pregloboko misliti	o	katerikoli stvari.
Preteklost je to,	o	čemer soglašajo dokumenti in spomini.
Raja je nesmrtna,	o	tem nisi mogel dvomiti, ko si gledal
Ministrstvu ljubezni, a nikakor se ni mogel	o	tem prepričati.
svetlobo in slišati je bilo nizko brnenje,	o	katerem je menil, da ima nekaj opraviti
Veliko se je govorilo	o	taboriščih za prisilno delo, kamor
»	O	, Smith,« je rekel, »tudi ti!«
	O	bolečini si lahko želiš le eno naj
»Imaš živo predstavo	o	vretencih, ki se trgajo narazen in
vretencih, ki se trgajo narazen in	o	hrbtenični tekočini, ki se cedi iz
»Bila je to neka fotografija,	o	kateri si imel privid.«
Bila je fotografija in	o	tem, kaj prikazuje, sploh ni bilo mogoče
»Bral si	o	verskih preganjanjih v preteklosti.«
ga je najbolj potrlo, je bila zavest	o	lastni intelektualni manjvrednosti.
enajstimi leti si ustvaril legendo	o	treh možeh, ki so bili obsojeni na
ko si premišljal zakaj,« si podvomil	o	lastnem duševnem zdravju.
»Če si kdaj gojil sanje	o	oboroženi vstaji, se jim moraš odreči.«
»In zdaj se povrniva k vprašanju	o	kako« in »zakaj.«
»Premišljuješ, da govorim	o	oblasti, pa vendar ne morem niti lastnega
»Čas je, da dobiš nekaj predstave	o	tem, kaj oblast pomeni.«
predstav iz devetnajstega stoletja	o	naravi.«
že davno, preden je bilo kaj slišati	o	človeku.«
»Kaj pa misliš	o	lastnem obrazu?«
Povedal jim je vse, kar je vedel	o	njej - njene navade, njen značaj, njeno
močnejši, če je bilo primerno govoriti	o	dnevih.
le sedel na soncu in se pogovarjal	o	miroljubnih stvareh.
bil buden, mislil, je mislil večinoma	o	sanjah.
čeprav nisi nikdar slišal govoriti	o	tem - je hotela, da te ustrelijo od
»Slišal si	o	stvareh, ki se dogajajo v revnih četrteh
Nehal je razmišljati	o	vojni.
z manjšimi sunki vznemirjenja misel	o	uničujočem porazu v Afriki prihajala
Rekla je nekaj	o	vlaku, ki ga mora ujeti, in vstala,
Začasno poročilo, a kaj je bilo tisto,	o	čemer so poročali, ni nikdar dokončno
dela, uprizarjajoč veličastno predstavo	o	izkoriščanju vsake minute, ko so snovali
prepire - celo grožnje je bilo slišati	o	prizivu na višjo avtoriteto.
spraševal, ali bodo novice s fronte govorile	o	zmagi ali porazu.
telekrana je še vedno stresal zgodbe	o	ujetnikih, plenu in pokolu, vpitje
	O	kruti, nepotrebni nesporazum!
	O	trma, zaradi katere je bil po lastni
obravnavati vsak razred ločeno, vendar	o	slovničnih posebnostih tega jezika
pravovernost tem bolje, čim manj je vedel	o	njih.
	O	idejah, ki so bile Angsocu sovražne,
kajti ti si tam, kjer pesniki govorijo	o	’pragu smrti‘ -, ali imaš starost za
ravnajo, in pri tem ubirajo žalostinke	o	nadlogah, ki jih je kriva starost.
pripovedovane in zasmehovane zgodbe	o	Hadu, kjer da se morajo pokoriti tisti,
pogovora, kako se glasijo Simonidove besede	o	pravičnosti, za katere meniš, da so
načrte sovražnikov in zbrati podatke	o	njihovih siceršnjih naklepih?«
tudi sam in povej enkrat svoje mnenje	o	pravičnem.
»	O	ne, tako pa ni bilo rečeno,«
je bilo vsem jasno, da se je trditev	o	pravičnem izprevrgla v svoje nasprotje,
In tako temeljito poznaš nauk	o	pravici in pravičnosti, o krivici in
poznaš nauk o pravici in pravičnosti,	o	krivici in krivičnosti, da pri tem
»	O	strašni Trazimah, kakšne pomembne misli
»Prepričan sem	o	njihovi pomembnosti.«
država dobrih, bi se tam prepirali	o	zavračanju javnih služb, kakor se pri
javnih služb, kakor se pri nas prepirajo	o	njihovem opravljanju; potem bi se jasno
Toda	o	tem bomo kdaj drugič razpravljali.
Toda	o	tem se ne splača izgubljati besed,
Ti si vendar govoril	o	muzikalnih in nemuzikalnih ljudeh?«
»Saj vendar govoriš	o	slepoti namesto o vidu!«
»Saj vendar govoriš o slepoti namesto	o	vidu!«
ali pa nas hočeš resnično prepričati	o	premoči pravičnosti nad nepravičnostjo?«
in najprej pojasnil splošno mnenje	o	bistvu in nastanku pravičnosti; nato
Jaz, dragi Sokrat,	o	teh stvareh sicer ne mislim tako, vendar
priložnosti, da bi od koga slišal trden dokaz	o	premoči pravičnosti, kakor tudi si
razveselil, ne glede na to, ali sam	o	tem govori ali samo posluša!«
In zdaj poslušaj	o	prvi točki: o bistvu in nastanku pravičnosti.
In zdaj poslušaj o prvi točki:	o	bistvu in nastanku pravičnosti. -
ne bi z nikomer sklepal pogodbe ne	o	prizadevanju in ne o prenašanju krivic;
sklepal pogodbe ne o prizadevanju in ne	o	prenašanju krivic; saj bi moral biti
Možnost,	o	kateri je govor, bi bila najbolje podana,
in zagledal tu med drugimi stvarmi,	o	katerih pripoveduje zgodba, votlega
da bi kralju podali mesečno poročilo	o	čredah, je prišel tja tudi Giges s
za sosede neviden, in ti so govorili	o	njem, kakor da ga ne bi bilo tam.
Ko se je prepričal	o	tem, je takoj dosegel, da so ga sprejeli
ima, kar porečejo vsi, ki razpravljajo	o	tem vprašanju.
Toliko torej	o	tem.
4. Pravo sodbo	o	življenju pravičnika in nepravičnika,
življenju pravičnika in nepravičnika,	o	katerih govorimo, si lahko ustvarimo
preudari, dragi Sokrat, druge sodbe	o	pravičnosti in nepravičnosti, kakor
je najbolj presenetljivo govorjenje	o	bogovih in kreposti; tako naj bi celo
lahko vse to in podobno govorjenje	o	kreposti in hudobnosti ter o tem, kako
govorjenje o kreposti in hudobnosti ter	o	tem, kako ju bogovi in ljudje nagrajujejo,
za nas, potem vemo zanje in slišimo	o	njih samo iz pripovedk in opisov pesnikov,
govorili in nas od otroških let dalje	o	tem prepričevali, potem ne bi pazili
Sokrat, bi lahko rekli Trazimah in drugi	o	pravičnosti in nepravičnosti in pri
božji duh, ker sta lahko tako govorila	o	nepravičnosti, ne da bi bila prepričana,
Vsaj mislim, da nista	o	tem prepričana.
dokaz za to je, da moje utemeljitve	o	premoči pravičnosti, kakor sem jo podal
Sokrat, srečno odkritje za razpravljanje	o	pravičnosti?«
Če hočete, razpravljajmo najprej	o	bistvu držav, potem pa se posvetimo
v katerem delu prebivalstva, ki sva	o	njem govorila, je pravičnost najti?«
Osnovne potrebe,	o	katerih je bil na začetku govor, kakor
so se ti in mi vsi prav sporazumeli	o	zasnovi države.
Ko sem v zadregi premišljeval	o	tem, kar je bilo do zdaj povedano,
In nadalje, ali nam bo razpravljanje	o	tem v pomoč pri ugotavljanju, kako
»Toda je to mišljeno in	o	čem govoriš?«
»Predvsem, najpomembnejše pesnitve	o	najpomembnejših stvareh si vaš pesnik
ljudem, temveč bi bilo boljše molčati	o	njih; če pa je že treba govoriti o
o njih; če pa je že treba govoriti	o	tem, potem bi smeli za to zvedeti le
»Prav tako kakor zgodbe	o	medsebojnih vojnah, napadih in bojih
jim nikakor ne smemo pripovedovati	o	bojih Gigantov ali o drugih številnih
pripovedovati o bojih Gigantov ali	o	drugih številnih in različnih sovražnostih
Zgodbe: kakor	o	Heri, ki jo je sin prikoval na stol,
Heri, ki jo je sin prikoval na stol,	o	Hefaistu, ki ga je oče vrgel v morje,
je sin hotel pomagati tepeni materi,	o	bojih bogov, kakor jih opeva Homer,
Toda kakšne so smernice za nauk	o	bogovih?«
bomo hvalili; tudi ne, če pripoveduje	o	prepiru bogov ter o Temidini in Zevsovi
če pripoveduje o prepiru bogov ter	o	Temidini in Zevsovi poravnavi prepira.
»ena izmed smernic	o	bogovih, po katerih bi se morali ravnati
nam ne pripoveduje lažnih pravljic	o	Proteju in Tetidi, kakor naj nam ne
strašijo otrok z grozljivimi pravljicami	o	bogovih, ki da ponoči hodijo okrog
v svojem notranjem bistvu noče biti	o	bistvenem nihče namenoma v zmoti in
omenjenih zgodbah: če ne poznamo resnice	o	pradavnih dogodkih in poskušamo izmišljene
po kateri je treba opevati bogove in	o	njih govoriti, namreč: da niso glumači
Če nekdo tako govori	o	bogovih, potem se jezimo nanj, mu ne
»morajo	o	bogovih poslušati ali jih ne smejo
Ali: On je edini priseben;	o	drugi begotne so sence.
Tudi	o	Priamu, ki je vendar v sorodstvu z
Homerju niso sprejemljive takšnele besede	o	bogovih: Silen krohot zagrmi bogovom
da, še večja napaka, kakor če bolnik	o	svojem zdravstvenem stanju ne pove
Kaj misliš	o	tem?«
Ali	o	Zevsu: ko se je (Zevs), vtem ko so
mnenje, da ni spoštljivo tako govoriti	o	Ahilu ali verjeti drugim, če tako govorijo.
tako so nespoštljive njegove besede	o	Apolonu: Strelec, grdo si me ukanil,
nam še preostaja, ko že razpravljamo	o	njihovi dopustnosti ali nedopustnosti?
Kako je treba pripovedovati	o	bogovih, demonih, o herojih in podzemlju,
treba pripovedovati o bogovih, demonih,	o	herojih in podzemlju, je bilo že povedano.«
»Da,	o	tem smo že govorili.«
»Tako nam preostane beseda	o	tem, kako je treba govoriti o ljudeh,
beseda o tem, kako je treba govoriti	o	ljudeh, ali ne?«
najpomembnejših stvareh poročajo napačno	o	ljudeh: po njihovem je mnogo nepravičnikov,
»Prepričan sem	o	tem.«
»	O	načinu, kako je treba pripovedovati
načinu, kako je treba pripovedovati	o	ljudeh, bomo potemtakem prišli do jasnega
6. »Toliko	o	vsebini pripovedi.
Zdaj pa moramo, menim, razmisliti	o	obliki; potem bosta vsebina in vnanja
»Morda boš tako bolje razumel: vse,	o	čemer nam poročajo pripovedniki in
Vsa pripoved	o	dogodkih pred Trojo, na Itaki in v
obravnavali in da moramo zdaj govoriti	o	obliki.«
v nesreči, trpljenju in tožbah, da	o	bolni, ljubeči in rodeči ženski sploh
začetku ugotovili, ko smo razpravljali	o	vzgoji vojakov.«
tonovskih načinov obstaja še vprašanje	o	ritmu: tu ne mislimo obravnavati različnih
»	O	tem se bomo posvetovali z Damonom,
megleno spominjam, kako je govoril	o	enoplijcu, o daktilu in herojski stopici;
spominjam, kako je govoril o enoplijcu,	o	daktilu in herojski stopici; jih nekako
»Je torej po tvojem razprava	o	muzični izobrazbi dosegla svoj namen?
Kaj meniš	o	tem?«
gimnastična vzgoja sestra muzične,	o	kateri smo pravkar govorili?«
»	O	tem se je moč že pri Homerju poučiti.
»	O	tem se ne bomo z njim prepirali, raje
učenje, premišljevanje in razglabljanje	o	samem sebi; zmeraj se boji glavobola
lahko varali, ker v sebi nimajo podob	o	tem, kar poteka v sprijenih dušah.«
zdravega značaja in nima v sebi podobe	o	njem.
vladarje, sicer pa vsaj druge državljane	o	edini plemeniti prevari, eni izmed
vojake in nazadnje druge državljane	o	temle: vse naše izobraževalno in vzgojno
popevke, katera poroča slušalcem	o	najnovejših dogodkih, potem
kdo ne pomisli, da pesnik ne govori	o	novih pesmih, temveč o novem načinu
pesnik ne govori o novih pesmih, temveč	o	novem načinu petja, in da ne hvali
»Prištej tudi mene med tiste, ki so	o	tem prepričani,«
»Na primer pravila	o	molku mlajših v navzočnosti starejših,
molku mlajših v navzočnosti starejših,	o	vrstnem redu za mizo, vstajanju, spoštovanju
las, kroju oblek in obuvalu, skratka	o	celotni telesni zunanjščini in vsem
odločili, da izdamo zakonske odločbe	o	vseh teh stvareh?«
pomočjo ostanejo v veljavi zakoni,	o	katerih smo prej razpravljali.«
Nenehoma izdajajo zakone	o	omenjenih stvareh in jih izboljšujejo.
»Zakone	o	postavljanju svetišč, o žrtvovanju
»Zakone o postavljanju svetišč,	o	žrtvovanju in drugem češčenju bogov,
bogov, demonov in herojev, nadalje	o	pokopavanju mrtvih in dajatvah, ki
»	O	ne,«
»Čuvanje predstave	o	strašnem, o strah zbujajočem, kakor
»Čuvanje predstave o strašnem,	o	strah zbujajočem, kakor jo je izoblikovala
volna barvo, in da njihova predstava	o	strašnem in o drugih stvareh ohrani
da njihova predstava o strašnem in	o	drugih stvareh ohrani svojo barvo;
njihove barve: mislim na predstavo	o	nasladi, ki je močnejša kakor vsaka
vztrajanje pri pravilni zakoniti predstavi	o	predmetih, ki se jih je treba in ki
Vendar bomo	o	njem, če ti je prav, natančneje razpravljali
vem, toda nikakor ne bi hotel, da bi	o	njej razpravljali, na preudarnost pa
Zmeraj je namreč govor	o	eni in isti osebi.«
imamo za to grajo in prezir, medtem ko	o	človeku pravimo, da je slabši od samega
Upravičeno namreč lahko rečemo	o	njej, da je močnejša od same sebe,
močnejša od same sebe, če sicer govorimo	o	preudarnosti in premoči nad sabo tam,
9. »Če potemtakem lahko rečemo	o	kateri državi, da je močnejša kot strasti
od same sebe, potem to lahko rečemo	o	naši državi.«
»Mislim, da že dolgo govorimo in poslušamo	o	pravičnosti, toda ne opazimo, da gre
»	O	tem smo vsekakor govorili.«
vojakov pri zakonsko predpisani predstavi	o	tem, česar se je treba v resnici bati
ne, ali je to spoznanje vladajočih	o	njihovih čuvarskih dolžnostih, ali
»	O	tem se še ne bomo dokončno odločili,«
Kar smo	o	njej ugotovili, hočemo zdaj prenesti
trčili na čisto preprosto vprašanje	o	duši: ali ima v sebi vse tri oblike
»Sporazumimo se še natančneje	o	tem, da ne pride pozneje do kakšnih
Če nekdo	o	človeku, ki stoji, giblje pa roke in
ali nazaj, potem ne moremo govoriti	o	mirovanju predmeta.«
ne morejo vznemiriti in prepričati	o	tem, da bi lahko kak predmet kadar koli
Tako porečeš	o	duši tistega, ki si nekaj želi, da
Znanje samo po sebi je znanje	o	tistem, kar se da naučiti, ali na kar
nanaša; določeno znanje pa je znanje	o	določenem predmetu.
	O	tem takole mislim: kakor hitro je nastalo
kakor hitro je nastalo na primer znanje	o	zidavi hiš, so ga ločili od drugih
katerega se nanašajo, da je znanost	o	zdravju in bolezni sama zdrava in bolna
bolezni sama zdrava in bolna ali znanost	o	dobrem in slabem sama dobra in slaba.
namreč ko je ta znanost postala znanje	o	določenem predmetu, namreč o zdravju
znanje o določenem predmetu, namreč	o	zdravju in boleznih, in ne o znanstvenih
namreč o zdravju in boleznih, in ne	o	znanstvenih predmetih nasploh, je tudi
temveč glede na določen predmet znanost	o	zdravstvu.«
»Tako tudi ni moč reči	o	lokostrelcu, da sočasno z rokami lok
»Kako naj sodimo	o	tem?«
Homer tu jasno govori	o	karajočem in karanem: o razumu, ki
jasno govori o karajočem in karanem:	o	razumu, ki preudarja, kaj je boljše
preudarja, kaj je boljše in kaj slabše, ter	o	srcu, ki je nespametno vznemirjeno.«
»Združitev muzične in gimnastične vzgoje,	o	kateri smo govorili, pa ustvari harmonijo
jih lahko razpršimo tako, da navedemo	o	njej še nekaj navadnih, preprostih
pravičnost, smo si tudi popolnoma na jasnem	o	nepoštenem in zločinskem ravnanju na
nepoštenem in zločinskem ravnanju na eni in	o	poštenem ravnanju na drugi strani.«
grehote obstaja, če se sploh izplača	o	tem razpravljati!«
preslišali tvojo prejšnjo bežno pripombo	o	ženah in otrocih, ki naj bi bili med
to, da na ustreznem mestu spregovoriš	o	okoliščinah, v katerih naj se spočnejo
vzgajajo novorojenčki, in na sploh	o	svojem stališču o skupnosti žena in
novorojenčki, in na sploh o svojem stališču	o	skupnosti žena in otrok.
njim sprožujete novo veliko razpravo	o	tej državi.
nevarno, ampak celo spodbudno govoriti	o	pomembnih in lepih stvareh razumnim
proti volji ubiti kakor se mu lagati	o	lepem, dobrem in zakonitem.
»Ker smo že začeli razpravljati	o	teh stvareh, ne smemo prezreti tudi
da bi se kakorkoli dotaknil postav	o	zakonu, o spočenjanju otrok in njihovi
kakorkoli dotaknil postav o zakonu,	o	spočenjanju otrok in njihovi vzgoji.«
pretehtati, temveč se prepirajo samo	o	besedilu trditve, pri čemer se razvije
	O	tkanju ter pripravljanju peciva in
tkanju ter pripravljanju peciva in jedi,	o	spretnostih, v katerih ženske vendarle
»Da je izvedljiva,	o	tem smo si zdaj edini.«
»	O	tem, da je tudi najboljša, pa se moramo
»In kako zdaj misliš	o	tem?«
»	O	čem?«
7. »Ob obravnavanju zakona	o	ženah smo srečno prešli ta val, ne
polenil in zato mislim odložiti vprašanje	o	izvedljivosti na poznejši čas.
»	O	dragi prijatelj,«
	O	teh ukrepih pa ne sme nikdo ničesar
Nato moramo presoditi, ali je to,	o	čemer smo do zdaj razpravljali, v skladu
Kajti	o	vsakem, na katerega naleti, si lahko
Takšni in podobni glasovi	o	očetih morajo prihajati iz ust državljanov
Ker vsi enako mislijo	o	lastnini, težijo tudi vsi za istim
prevzema nespametna in otročja predstava	o	sreči.
»Govorili smo že	o	tem, da je sposobnemu dovoljenih več
»Da,	o	tem smo že govorili.«
	O	tem, da bi bilo v njej, če bi obstajala,
se ustanovila, ne razpravljajmo več	o	tem, temveč se raje poskušajmo prepričati,
je do tod pripeljalo razpravljanje	o	pravičnosti in nepravičnosti.«
»Takšna je resnica	o	tem !
prihajam k tistemu velikanskemu valu,	o	katerem sem prej govoril.
omenil, potem jim morava pojasniti,	o	kakšnih filozofih je govor in kakšni
če nekdo nekaj ljubi, mora - če naj	o	njem z upravičenostjo to trdimo - ljubiti
»Potem pa so mnogi ljudje -	o	katerih si človek ne bi mislil - filozofi.
eni strani ter onimi drugimi, ki je	o	njih pravzaprav govor in ki edini zaslužijo,
»Poslušaj zdaj moje misli	o	tem !
In kako misliš ti	o	tem?«
»Morda	o	istem, kar znanje spoznava?
»Da,	o	tem smo se sporazumeli.«
vsi ti imajo, pravimo,	o	vsem tem samo mnenje; spoznanja o stvareh,
pravimo, o vsem tem samo mnenje; spoznanja	o	stvareh, katerim velja njihovo mnenje,
Ti imajo	o	njih spoznanje in ne mnenja, ali ne?«
pojasniti, ko bi razpravljali samo	o	tem vprašanju.
»	O	čem moramo potemtakem najprej razpravljati?«
»	O	čem drugem kakor o tem, kar neposredno
»O čem drugem kakor	o	tem, kar neposredno sledi?
»	O	tem ne more biti dvoma.«
potrebi zakonsko določili predpise	o	lepem, pravičnem in dobrem in že obstoječe
rekli na začetku našega razpravljanja	o	filozofih, z njihovo naravo.
pomembnega, kakor smo to prej rekli	o	častihlepnih in zaljubljenih ljudeh.«
ljudi, če naj ustrezajo naši podobi	o	filozofih!«
so po tvojem mnenju s to trditvijo	o	filozofih v zmoti?«
Povrhu je njegovo znanje	o	pomorstvu sila pomanjkljivo.
z mnenjem, ki ga imajo danes ljudje	o	tem?«
7. »In vendar	o	najhujšem pritisku nismo še sploh spregovorili,«
»	O	katerem?«
»	O	tistem, ki ga ti vzgojitelji in sofisti
To so tisti,	o	katerih govorijo obrekovalci filozofije,
»Res je, tako govorijo	o	njih.«
	O	meni in mojem notranjem glasu ne kaže
11. »Tako smo	o	slabem glasu, na katerega je neupravičeno
samo vedel, ali je to ustava, ki smo	o	njej razpravljali ob opisu naše države,
razpravljanje sklenemo šele, ko si bomo	o	tem na jasnem.«
	O	moji pripravljenosti se boš lahko takoj
»Ti govoriš tu	o	zelo kratkem času!«
»	O	skoraj nobenem v primeru s celotnim
Sicer bo množica mislila, da govoriš	o	ljudeh, ki jih ona imenuje filozofe.
»	O	tem sem tudi jaz prepričan.«
»Potem si gotovo tudi	o	tem prepričan, da so odpora široke
množica spozna, da so naše trditve	o	filozofih resnične, ali se bo potem
Morda	o	tem, da filozofi niso naravnani na
»Ali	o	tem, da morda taka narava, potem ko
»	O	tem še moramo razpravljati,«
težavam, ki so povezane z vprašanjem	o	razmerju med možem in ženo, dalje o
o razmerju med možem in ženo, dalje	o	otrocih o izbiri vladarjev, torej z
med možem in ženo, dalje o otrocih	o	izbiri vladarjev, torej z ukrepi, katerih
pravičnosti in drugih kreposti, ki smo	o	njih govorili?«
In	o	tem si ne smemo ustvariti samo senčne
smešno, da se trudimo pri razpravljanju	o	manj vrednih stvareh za kar največjo
jasnost in čistost, pri razpravljanju	o	najvišji stvari pa bi se odrekli največje
»	O	tem je treba razmisliti.
opustil priložnost in te ne bi vprašal	o	tem?«
potemtakem smejo ostati v negotovosti	o	tako pomembnih in velikih stvareh tudi
da se ne boš zadovoljil s tem, kar	o	teh stvareh mislijo drugi.«
bi bilo v redu, Sokrat, ko bi imel	o	stvareh, s katerimi sem se tako dolgo
»Toda ali je v redu, da govorimo	o	stvareh, ki jih ne poznamo tako, kakor
»Ne, to ni v redu, da govorimo	o	stvareh, ki jih ne poznamo tako, kakor
pripravljeni, da povemo mnenje, ki ga	o	neki stvari imamo.«
»Zadovoljni bomo, če boš tudi	o	dobrem razpravljal v isti obliki, kakor
pustimo za zdaj ob strani vprašanje	o	bistvu dobrega, ker ne morem obrazložiti
ne morem obrazložiti svojih pogledov	o	tem v okviru današnjega pogovora.
Toda najprej se moramo sporazumeti	o	naših prejšnjih ugotovitvah in o stvareh,
sporazumeti o naših prejšnjih ugotovitvah in	o	stvareh, ki so bile že sicer prikazane.«
»	O	katerih?«
»Po eni strani govorimo	o	mnogih posamičnih stvareh, ki so lepe,
»Po drugi strani pa govorimo	o	dobrem in lepem samem po sebi ter tako
»	O	tem ne more biti govor!«
»	O	očeh veš: če jih ne vperjamo na stvari,
me prisilil, da povem svoje mnenje	o	teh stvareh.«
s soncem izpelji do konca, če imaš	o	tem še kaj povedati.«
vidnega sveta je v skladu z načelom	o	večji ali manjši jasnosti namenjen
uporabljajo tako, kakor da bi si bili	o	njih popolnoma na jasnem, in se jim
jasnem, in se jim ne zdi potrebno, da bi	o	tem dajali račun sebi in drugim, ker
Govoriš	o	geometriji in sorodnih znanostih.«
pa poskusi razumeti, kar bom povedal	o	drugem pododdelku miselnega sveta.
Vsekakor razpravljaš tu	o	veliki nalogi.
morejo dokopati do zadnjih spoznanj	o	teh predmetih, čeprav bi bilo le‐te
potem bi bili prepričani, da govore	o	resničnih stvareh, čeprav bi pogovor
stvareh, čeprav bi pogovor tekel le	o	sencah, ki jih vidijo.«
razumeš moje mnenje, ki ga želiš slišati	o	tem.
na sodišču ali kje drugje prepirati	o	sencah pravičnosti ali o umetnih podobah,
prepirati o sencah pravičnosti ali	o	umetnih podobah, katerih sence so le‐te,
»Če hočeš, lahko sedaj razpravljamo	o	tem, kako nastanejo v državi takšni
svetlo - podobno kakor pripovedujejo	o	junakih, ki so se povzpeli iz Hada
Ali kratko povedano: nauk	o	številih in računanju.
	O	sebi trdi, da je iznašel številke,
»Da, vsekakor, če hoče kaj razumeti	o	ureditvi vojske in sploh biti pravi
»Potem misliš	o	tej znanosti to, kar jaz?«
seveda duša najprej na pomoč znanost	o	številih in razum ter poskuša ugotoviti,
Toliko sodi nauk	o	enici k znanostim, ki nas vodijo in
»Nauk	o	številih in računstvo se v celoti ukvarjata
zdaj, ko smo podrobneje spregovorili	o	matematični stroki, opažam, kako prikladna
močno dviga in jo sili, da govori samo	o	čistih številih, ter ne dopušča pri
bi jih, dragi Glavkon, kdo vprašal: ’	O	vi čudaki!
	O	kakšnih številih to govorite, pri katerih
»Da govorijo samo	o	številih, ki jih je moč dojeti z razumom,
zaradi praktičnega cilja, govorijo	o	kvadriranju, konstruiranju, dodajanju
čudovite; Kdor pa ni nikoli ničesar	o	tem slišal, temu se bodo tvoje besede
obravnavi ravnine začeli razpravljati	o	telesih v gibanju namesto o njih kot
razpravljati o telesih v gibanju namesto	o	njih kot takih; pravilno bi bilo po
Nauk	o	ravninah si imenoval geometrijo, ali
Tako sem preskočil znanost	o	telesih, ki sledi pravzaprav geometriji,
geometrijo imenoval astronomijo, znanost	o	gibanju teles.«
»Po vsem videzu imaš	o	znanosti, ki zadeva nebesne stvari,
bomo pri njih poizvedeli, kaj menijo	o	njej, in se poučili tudi o drugih vprašanjih.
kaj menijo o njej, in se poučili tudi	o	drugih vprašanjih.
Ali ne veš, da muziko (nauk	o	harmoniji) prav tako obravnavajo kakor
Govorijo	o	nekih zgostitvah in nagibajo ušesa,
»Ti govoriš	o	vrlih ljudeh,«
bi primer zavlekel in začel govoriti	o	udarcih z drsalico, o pritoževanju
začel govoriti o udarcih z drsalico,	o	pritoževanju ljudi nad strunami, o
o pritoževanju ljudi nad strunami,	o	njihovem oporekanju in bahanju, se
pitagorejce, ki jih hočemo vprašati	o	harmoniji.
»Tu govoriš	o	izredni, božanski stvari.«
Toda, Sokrat, ti govoriš	o	zelo veliki nalogi.«
odgovarjati in vpraševati, vedo kaj	o	tem, kar bi morali po našem mnenju
treba gledati samo prispodobe tega,	o	čemer bova razpravljala, temveč boš
Da pa je približno takšna,	o	tem sem prepričan.
naravnane v resnični svet, samo sanjajo	o	njem in ga v budnem stanju ne morejo
mi, da je pri možeh, ki razpravljajo	o	tako pomembnih stvareh kot mi, prepir
tako pomembnih stvareh kot mi, prepir	o	poimenovanjih odveč.«
tistega, ki si je pojmovno na jasnem	o	bistvu vsake stvari.
videz dražji od resnice, kdor torej	o	vsem tem nima jasnih pojmov, zanj ni
dobro, kvečjemu je mogoče reči, če ima	o	njem le bledo sliko, da je do nje prišel
pameti, vladali v državi in odločali	o	najpomembnejših stvareh?«
kakor prej in ne odkrije prave resnice	o	tem, ali se potem lahko preda kakšnemu
Ničesar nisem, mislim, izrekel	o	možeh, kar ne velja tudi za žene, če
bile samo pobožne želje, kar smo rekli	o	državi in njeni ustavi?
»Dovolj je bilo razpravljanja	o	državi in njej ustrezajočih ljudeh!
»	O	državi si rekel - očitno na koncu svoje
rekel - očitno na koncu svoje razprave	o	njej - približno isto kakor sedaj,
bi bili vse obdelali in se zedinili	o	najboljši in najslabši obliki, pa bi
Toda ko sem te vprašal	o	teh štirih ustavah, sta posegla v pogovor
»Da, ljudje govorijo	o	mnogih, zelo nenavadnih oblikah države.«
»	O	človeku, ki ustreza aristokratiji,
»Preostane nam, da še razpravljamo	o	manj dobrih ljudeh.
potemtakem tudi sedaj najprej razpravljali	o	častiljubni državni ureditvi - drugega
zvezi z njo bomo nato razpravljali	o	njej ustreznem človeku.
poskušali dokopati do čimboljše sodbe	o	zastavljenem vprašanju.«
Skratka, pritožuje se mu	o	vsem, kar imajo v takih primerih žene
razpravljajmo, kakor pravi Aishil,	o	drugem človeku, dodeljenem drugi državi.
našim dosedanjim postopkom, najprej	o	državi?«
»Najprej	o	državi,«
»Najprej moramo razpravljati	o	prehodu timarhije v oligarhijo.
njene značilnosti in kakšne so napake,	o	katerih smo govorili?«
napaka tiči že v samem temeljnem zakonu	o	višini premoženja.
Razum ne sme	o	ničemer drugem premišljevati kakor
ničemer drugem premišljevati kakor	o	tem, kako je mogoče priti do več denarja,
ustrezajočim človekom in izreči sodbo	o	njem.«
redkeje bi prihajalo do nepravilnosti,	o	katerih smo pravkar govorili.«
Takrat govori z javnega odra	o	vsem, kar mu ravno pride na jezik.
kakor mož v zgodbi, ki jo pripovedujejo	o	svetišču likejskega Zevsa v Arkadiji.«
jih daje ubijati, pri tem pa govori	o	črtanju dolgov in delitvi zemlje; tak
»Zdi se mi, da spet govoriš	o	nekakšnih trotih, o tuji, z vseh vetrov
da spet govoriš o nekakšnih trotih,	o	tuji, z vseh vetrov zbrani sodrgi.«
oproščajo nam in vsem, ki podobno mislijo	o	državi, če jih kot občudovalce tiranide
je, da še nismo dovolj razpravljali	o	vrsti in številu nagonov če tega ne
Pazi, kaj imam	o	njih povedati!
razglabljanji; med premišljevanjem	o	samem sebi svojih gonov ne pušča nezadovoljenih,
»Tako je bilo in tako je naše stališče	o	tem človeku.«
»Točno je, kar pripoveduješ	o	nastanku tiranskega človeka.«
vsem tem bodo njegove stare nazore	o	pravičnosti in poštenosti, o tem, kaj
nazore o pravičnosti in poštenosti,	o	tem, kaj je lepo in dobro, premagali
Široka množica ima	o	tem zelo različna mnenja.«
Sodiš tako tudi	o	njuni sreči in nesreči ali si tu drugačnega
zahtevam, utegnem imeti prav z zahtevo:	o	njih naj sodi samo tisti, ki lahko
In kako sodiš v tem pogledu	o	tiranskem človeku?«
smemo moža tudi za tiste lastnosti,	o	katerih smo že prej govorili: mož postane
komu drugo itn. ; razsodi po vrsti	o	vsej peterici: o kraljevskem, timokratskem,
; razsodi po vrsti o vsej peterici:	o	kraljevskem, timokratskem, oligarhičnem,
Zdaj še razmisli	o	drugem, ali se ti bo zdel primeren.«
eno poglavitno značilnost; in govoreč	o	tem delu duše, ga bomo pravilno označili,
»Zategadelj lahko govorimo	o	treh temeljnih vrstah ljudi: o ljudeh,
govorimo o treh temeljnih vrstah ljudi:	o	ljudeh, ki ljubijo modrost (filozofih),
ljudeh, ki ljubijo modrost (filozofih),	o	ljudeh, ki si želijo zmag, in o ljudeh,
(filozofih), o ljudeh, ki si želijo zmag, in	o	ljudeh, ki so lakomni na dobiček.«
»In	o	treh vrstah naslad, za vsako temeljno
naslad, za vsako temeljno vrsto ljudi	o	eni.«
kako nazadnje misli ljubitelj modrosti	o	drugih oblikah naslad v primerjavi
»Potemtakem nismo prepričani	o	tem, da pomeni naslada prenehanje bolečine
drugega tudi nimajo pametnega mnenja ne	o	nasladi ne o bolečini in ne o vseh
nimajo pametnega mnenja ne o nasladi ne	o	bolečini in ne o vseh vmesnih stopnjah;
mnenja ne o nasladi ne o bolečini in ne	o	vseh vmesnih stopnjah; pri tem se dogaja
mnenja, potem ko smo se sporazumeli	o	vrednosti pravičnega in krivičnega
»Takšno, na kakršno naletimo v mitih	o	starih bitjih, kakor so Himera, Skila,
	O	teh bitjih pripovedujejo, da je vsako
vprašajmo: Dragi prijatelj, kaj misliš	o	plemenitih in grdih stvareh?
Pri tem ne mislimo	o	podložnikih tako, kakor je mislil Trazimah,
»In kako lahko govorimo	o	koristi, če ostane krivično dejanje
govorim, mislim predvsem na določilo	o	pesništvu.«
Sam si nisem	o	tem čisto na jasnem.«
Kmalu boš	o	njem govoril še z večjim spoštovanjem.
»Ti govoriš	o	mogočnem čarovniku!«
Toda zdaj mi povej še to	o	slikarju: ali posnema resnično obstoječe
pomisliti na tole: če nam kdo pripoveduje	o	človeku, ki se razume na vse obrti
kreposti in slabosti in da so poučeni celo	o	božjih stvareh.
in pesniki v resnici poznajo stvari,	o	katerih znajo po mnenju široke množice
Tudi	o	drugih umetnostih jih ne maramo spraševati,
imamo pravico, da vprašamo Homerja	o	največjih in najlepših stvareh: o bojevanju
Homerja o največjih in najlepših stvareh:	o	bojevanju in bojnih pohodih, o upravljanju
stvareh: o bojevanju in bojnih pohodih,	o	upravljanju države in vzgoji ljudi
upravljanju države in vzgoji ljudi -	o	vsem tem namreč Homer govori.
»Tudi	o	tem ni nobenih sporočil,«
resnica, Sokrat, kar pripovedujejo	o	Homerju, potem zasluži Keofil, Homerjev
4. »V resnici	o	tem pripoveduje,«
podobo popolnosti in drugih stvari,	o	katerih pesnijo, resnice pa ne zajemajo;
zajemajo; podobni so marveč slikarju,	o	katerem smo govorili: ta naslika, ne
vsebino, potem pač veš, kako je soditi	o	njih, saj si gotovo imel priložnost,
uporabnost ali neuporabnost piščali, daje	o	tem navodila, tisti pa, ki jih izdeluje,
mora poslušati, pravilno predstavo	o	primernosti in neprimernosti kakega
Dobro strokovno znanje	o	predmetu pa ima tisti, ki predmet uporablja.«
Ali pa dobi pravilno predstavo	o	tem, kaj in kako naj slika, zato, ker
»Potemtakem posnemovalec nima	o	predmetu, ki ga posnema, ne strokovnega
strokovnega znanja in ne pravilne predstave	o	njegovi ustreznosti ali neustreznosti?«
posnemovalec ne ve ničesar omembe vrednega	o	stvareh, ki jih posnema.
se nam ni treba ravnati po občutkih	o	velikosti, številu in teži predmetov,
deli duše ne morejo v istem času imeti	o	istih stvareh različnih (nasprotujočih
tisti, ki opazuje kak predmet in ima	o	njem v istem času nasprotne čutne vtise.
Spominjam se namreč, da smo	o	tem že obširno govorili in ugotovili,
»Mislim na premišljevanje	o	tem, kar se je zgodilo; računati moramo
kajti le malo ljudi si je na jasnem	o	tem, da uživanje v tuji bolečini nujno
urejenost in se držati naših nazorov	o	njej.«
»Kljub temu še sploh nismo govorili	o	plačilu za krepost in o največjih nagradah,
nismo govorili o plačilu za krepost in	o	največjih nagradah, ki čakajo krepostnega
»če so večje od tistih,	o	katerih smo že govorili.«
»Ali misliš	o	njiju enako kakor jaz?«
Sem sodijo vse slabe lastnosti,	o	katerih smo prej govorili: nepravičnost,
nepravičnost ter vse druge lastnosti,	o	katerih smo pravkar govorili.
	O	duši smo zdaj sicer povedali resnico,
tako mogoče ustvariti pravilno sodbo	o	čisti pravičnosti in nepravičnosti.
»Ker smo si zdaj	o	obeh ustvarili sodbo, zahtevam, da
pa pri njih osovražen, kakor smo se	o	tem že takoj v začetku sporazumeli.«
»Ti je prav, če zdaj	o	teh isto povem, kar si ti rekel o nepravičnih?
zdaj o teh isto povem, kar si ti rekel	o	nepravičnih?
»Ne mislim ti govoriti	o	doživljajih, ki jih je Odisej pripovedoval
naročili, da mora ljudem prenesti sporočilo	o	onostranstvu, in mu naložili, naj ima
spraševale: tiste, ki so prišle iz zemlje,	o	stvareh na nebu, in tiste z neba o
o stvareh na nebu, in tiste z neba	o	stvareh pri onih.
Glavkon, ko bi hotel pripovedovati	o	vseh podrobnostih.
Pripovedoval je tudi	o	tistih, ki so umrli takoj po rojstvu
pesem, uglašeno na petje Siren: Lahesis	o	preteklosti, Kloto o zdajšnjosti in
Siren: Lahesis o preteklosti, Kloto	o	zdajšnjosti in Atropos o prihodnosti.
preteklosti, Kloto o zdajšnjosti in Atropos	o	prihodnosti.
najboljšo; pri tem mora razmisliti	o	vsem tem, kar je bilo pravkar rečeno;
poklical modre in jih skrbno spraševal	o	času, kdaj se jim je zvezda prikazala.
»Pojdite in natančno pozvedite	o	detetu.
To je tisti,	o	katerem je dejal prerok Izaija:
Glas	o	njem se je razširil po vsej Siriji.
zasramovali, preganjali in vse grdo	o	vas lažnivo govorili.
Prispodoba	o	soli in luči
	O	postavi
	O	jezi
	O	prešuštvu
	O	ločitvi
	O	prisegi
	O	maščevanju
	O	miloščini
	O	molitvi
	O	postu
v mesto in pripovedovali vse, tudi	o	obsedencih.
Glas	o	tem pa je šel po vsem tistem kraju.
Ko pa sta odšla, sta pripovedovala	o	njem po vsej tisti deželi.
Ko je Janez v ječi slišal	o	Kristusovih delih, ga je vprašal po
odšli, je Jezus začel množicam govoriti	o	Janezu:
On je tisti,	o	katerem je pisano:
Prilika	o	sejavcu
Razlaga prilike	o	sejavcu
»Vi torej poslušajte pomen prilike	o	sejavcu.
K vsakemu, ki posluša besedo	o	kraljestvu in je ne razume, pride hudobni
Prilika	o	ljuljki med pšenico
Prilika	o	gorčičnem zrnu in kvasu
Razlaga prilike	o	ljuljki
»Razlôži nam priliko	o	ljuljki na njivi.«
oblastnik Heród slišal, kar so govorili	o	Jezusu.
Dobro je prerokoval	o	vas Izaija:
»	O	žena, kako velika je tvoja vera!
učenci razumeli, da jim je govoril	o	Janezu Krstniku.
»	O	neverni in pokvarjeni rod!
Prilika	o	izgubljeni ovci
Prilika	o	služabniku, ki ni maral odpustiti
	O	ločitvi
»Kaj me sprašuješ	o	dobrem?
Prilika	o	dveh sinovih
Prilika	o	vinogradu in viničarjih
njegove prilike, so spoznali, da govori	o	njih.
Prilika	o	svatbi
	O	vstajenju mrtvih pa, ali niste brali,
Vprašanje	o	Davidovem sinu
»Kaj mislite	o	Kristusu?
GOVOR	O	PONOVNEM PRIHODU Jezus napove
Slišali pa boste	o	vojnah in novice o vojskovanjih; glejte,
Slišali pa boste o vojnah in novice	o	vojskovanjih; glejte, da se ne daste
svojo služinčad, da jo oskrbi z živežem	o	pravem času?
Prilika	o	desetih družicah
Prilika	o	talentih
Sin človekov sicer gre, kakor je	o	njem pisano, toda gorje tistemu človeku,
	O	prazniku pa je upravitelj navadno ljudstvu
Nad njegovo glavo so dali napis	o	njegovi krivdi:
In glas	o	njem se je takoj razširil povsod po
ležala zaradi mrzlice in brž mu povedo	o	njej.
Prilika	o	sejavcu
Razlaga prilike	o	sejavcu
Prilika	o	rastočem žitu
Prilika	o	gorčičnem zrnu
kako se je zgodilo z obsedenim, in	o	svinjah.
Kralj Heród je slišal	o	Jezusu, kajti njegovo ime je postalo
se zberejo pri Jezusu in mu poročajo	o	vsem, kar so storili in učili.
»Prerok Izaija je dobro prerokoval	o	vas hinavcih, kakor je pisano:
Takoj je slišala	o	njem žena, katere hčerka je imela nečistega
naročil, naj nikomur ne pripovedujejo	o	njem.
	O	teh stvareh jim je odkrito govoril.
prenovil, toda zakaj je potem pisano	o	Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel
vse, kar so hoteli, kakor je pisano	o	njem.«
»	O	neverni rod!
»	O	čem ste se menili med potjo?«
storiti čudeža v mojem imenu in takoj	o	meni grdo govoriti.
	O	ločitvi
hiši, so ga učenci spet spraševali	o	tem.
Prilika	o	vinogradu in viničarjih
	O	tem pa, da bodo umrli vstali, mar niste
brali v Mojzesovi knjigi pripovedi	o	grmu, kako je Bog rekel Mojzesu: ‘
Vprašanje	o	Davidovem sinu
Ko boste pa slišali	o	vojnah in novice o vojskovanjih, se
boste pa slišali o vojnah in novice	o	vojskovanjih, se ne vznemirjajte!
Sin človekov sicer odhaja, kakor je	o	njem pisano, toda gorje tistemu človeku,
»Ne poznam tega človeka,	o	katerem govorite.«
	O	prazniku pa jim je navadno izpustil
Napis	o	njegovi krivdi se je glasil:
zahoda sveto in neminljivo oznanilo	o	večnem odrešenju.
že precéj poskušalo urediti poročilo	o	dogodkih, ki so se zgodili med nami,
po vrsti popisati, da se prepričaš	o	zanesljivosti nauka, v katerem si bil
vsem judejskem hribovju se je govorilo	o	tem.
pripovedovali, kar jim je bilo rečeno	o	tem otroku.
»Zdaj odpuščaš svojega služabnika,	o	Gospodar, po svoji besedi v miru,
se čudila temu, kar se je govorilo	o	njem.
In pripovedovala je	o	otroku vsem, ki so pričakovali odrešenje
pričakovanju in so se vsi spraševali	o	Janezu, če ni morda on Maziljenec,
môči Duha vrnil v Galilejo in glas	o	njem se je razširil po vsej okolici.
In glas	o	njem se je širil po vseh krajih v okolici.
Govorica	o	njem pa se je čedalje bolj širila in
kadar bodo vsi ljudje lepo govorili	o	vas, kajti prav tako so delali njihovi
Ta govorica	o	njem se je razširila po vsej Judeji
Janezu so njegovi učenci pripovedovali	o	vsem tem.
poslanca odšla, je začel množicam govoriti	o	Janezu:
Ta je,	o	katerem je pisano:
Jezus	o	ljudeh tega rodu
vasi, pridigal in oznanjal evangelij	o	božjem kraljestvu.
Prilika	o	sejavcu
Razlaga prilike	o	sejavcu
Prilika	o	svetilki
»Vrni se domov in pripoveduj	o	vsem, kar ti je storil Bog.«
sam dal obglaviti; kdo je potem ta,	o	katerem slišim take reči?«
Apostoli so se vrnili in mu pripovedovali	o	vsem, kar so storili.
Sprejel jih je in jim govoril	o	božjem kraljestvu ter ozdravljal vse,
se v vsem sijaju in se pogovarjala	o	njegovem odhodu, ki se mora uresničiti
»	O	neverni in pokvarjeni rod!
dojeli njenega pomena, vendar se ga	o	tem niso upali nič vprašati.
	O	molitvi
Prilika	o	nespametnem bogatašu
svojo služinčad, da ji odmeri hrano	o	pravem času?
nekaj pri njem in so mu pripovedovali	o	Galilejcih, katerih kri je bil Pilat
Prilika	o	nerodovitni smokvi
Prilika	o	gorčičnem zrnu in kvasu
Prilika	o	veliki gostiji
Prilika	o	izgubljeni ovci
Prilika	o	izgubljeni drahmi
Prilika	o	izgubljenem sinu
Prilika	o	krivičnem oskrbniku
Kaj slišim	o	tebi?
Podaj obračun	o	svojem poslovanju, ker ne boš mogel
Prilika	o	vdovi in sodniku
Prilika	o	farizeju in cestninarju
Prilika	o	desetih minah
»	O	, da bi tudi ti danes spoznalo, kaj
Prilika	o	vinogradu in najemnikih
Vprašanje	o	Davidovem sinu
Ko so se nekateri pogovarjali	o	templju, kako je okrašen z lepimi kamni
zdavnaj ga je želel videti, ker je slišal	o	njem.
Pogovarjala sta se	o	vsem, kar se je zgodilo.
»	O	kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?«
»	O	nespametna in počasnega mišljenja za
ter jima razlagal, kar je napisano	o	njem v vseh knjigah Svetega pisma.
Ko so se oni	o	tem pogovarjali, je sam stopil mednje
je, da se izpolni vse, kar je pisano	o	meni v Mojzesovi postavi, prerokih
Prišel je, da bi pričeval	o	luči in da bi po njegovem pričevanju
Ni bil on luč, ampak naj bi pričeval	o	luči.
Janez je pričeval	o	njem in klical:
»To je tisti,	o	katerem sem rekel:
v Očetovem naročju, je pripovedoval	o	njem.
Kaj praviš sam	o	sebi?«
Ta je tisti,	o	katerem sem rekel: za menoj pride mož,
»Našli smo njega,	o	katerem so pisali Mojzes v postavi
videl, da Natánael prihaja k njemu, reče	o	njem:
On pa je govoril	o	templju svojega telesa.
njegovi učenci spomnili, da je govoril	o	tem, in verovali so Svetemu pismu in
ker ni bilo treba, da bi mu bil kdo	o	kom kaj povedal; sam je namreč vedel,
Resnično resnično ti povem: govorimo	o	tem, kar vemo, in spričujemo to, kar
Če ne verjamete, kar sem vam govoril	o	zemeljskih stvareh, kako boste verjeli,
kako boste verjeli, če vam govorim	o	nebeških?
ki je bil pri tebi onkraj Jórdana in	o	katerem si pričeval, krščuje in vse
prihaja z nebes, je nad vsemi, in pričuje	o	tem, kar je videl in slišal, vendar
»Če jaz pričujem	o	sebi, moje pričevanje ni veljavno;
pričevanje ni veljavno; drug je, ki pričuje	o	meni, in vem, da je pričevanje, ki
in vem, da je pričevanje, ki ga daje	o	meni, veljavno.
ta dela, ki jih opravljam, pričajo	o	meni, da me je poslal Oče.
tudi Oče, ki me je poslal, je pričal	o	meni: vendar vi niste nikoli slišali
življenje, a prav Sveto pismo pričuje	o	meni.
bi verjeli tudi meni, ker je pisal	o	meni.
sovražiti, mene pa sovraži, ker pričujem	o	njem, da so njegova dela hudobna.
Med ljudmi se je veliko šušljalo	o	njem.
Nobeden pa si ni upal sproščeno govoriti	o	njem, ker so se bali Judov.
Toda	o	njem vemo, odkod je; kadar pa pride
Farizeji so zvedeli, kaj ljudje šušljajo	o	njem.
To pa je rekel	o	Duhu, ki naj bi ga prejeli tisti, ki
Mnenja	o	Jezusu so bila različna
»Ti pričuješ sam	o	sebi.
»Tudi če pričujem sam	o	sebi, je moje pričevanje veljavno,
Jaz pričujem	o	sebi in Oče, ki me je poslal, pričuje
sebi in Oče, ki me je poslal, pričuje	o	meni.«
	O	vas pa bi moral veliko govoriti in
Vendar niso spoznali, da jim je govoril	o	Očetu.
Moj Oče je, ki me časti, on,	o	katerem vi pravite: ‘
»Kaj praviš	o	njem, ker ti je odprl oči?«
»Je to vaš sin,	o	katerem pravite, da se je rodil slep?
Sam naj govori	o	sebi.«
Mi vemo, da je Mojzesu govoril Bog;	o	tem pa ne vemo, odkod je.«
opravljam v imenu svojega Očeta, pričajo	o	meni.
vendar je bilo vse, kar je Janez povedal	o	njem, resnica.«
Jezus je govoril	o	njegovi smrti, oni pa so mislili, da
smrti, oni pa so mislili, da govori	o	navadnem spanju.
so se spomnili, da je bilo to pisano	o	njem in da so mu to storili.
Izaija, ker je videl njegovo slavo in je	o	njem govoril.
Ne govorim	o	vas vseh.
spogledovali, ker si niso mogli misliti,	o	kom govori.
Simon Peter mu pomigne, naj ga vpraša,	o	kom govori.
ki izhaja od Očeta, bo on pričeval	o	meni; in tudi vi boste pričevali,
»	O	tem se sprašujete, ker sem rekel: ‘
govoril v prispodobah, ampak vam bom vse	o	Očetu jasno oznanjal.
sam od sebe, ali so ti drugi povedali	o	meni?«
To je učenec, ki	o	tem pričuje in je to napisal, in vemo,
V prvi knjigi sem poročal, Teófil,	o	vsem, kar je Jezus delal in učil do
se jim je prikazoval in jim govoril	o	božjem kraljestvu.
temveč naj počakajo na Očetovo obljubo, »	o	kateri ste slišali od mene; zakaj
Sveti Duh napovedal po Davidovih ustih	o	Judu: postal je vodnik tistih, ki so
Ko se je razširil glas	o	tem, se je zbrala množica ljudi, ki
David namreč pravi	o	njem:
Dovolíte, da vam odkrito spregovorim	o	očaku Davidu: umrl je, bil pokopan
Videl je v prihodnost in govoril	o	vstajenju Maziljenca, da ni bil prepuščen
	O	tem je Bog govoril pred davnimi veki
Da pa se ne bi glas	o	tem še bolj raznesel med ljudstvom,
ne smeta pred nikomer več govoriti	o	tem imenu.«
Ne moreva, da ne bi govorila	o	tem, kar sva videla in slišala.«
Apostoli so z veliko močjo pričevali	o	vstajenju Gospoda Jezusa in velika
verjeti Filipu, ki jim je oznanjal besedo	o	božjem kraljestvu in o imenu Jezusa
oznanjal besedo o božjem kraljestvu in	o	imenu Jezusa Kristusa, so se dajali
»Prosim te,	o	kom govori tu prerok?
	O	sebi ali o kom drugem?«
O sebi ali	o	kom drugem?«
nato pa je navezal na veselo oznanilo	o	Jezusu.
»Gospod, od mnogih sem slišal	o	tem človeku, koliko gorja je prizadel
Novica	o	tem se je razvedela po vsej Jópi in
Peter je še vedno premišljal	o	videnju, ko mu je Duh rekel:
Veste	o	Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil
	O	njem pričujejo vsi preroki:
Grki in jim prinesli veselo oznanilo	o	Gospodu Jezusu.
Glas	o	njih je prišel do ušes jeruzalemske
In ko si je	o	tem prišel na jasno, je stopil do hiše
»	O	ti, ki si poln vseh zvijač in vse hudobije,
	O	njem je sam potrdil: ‘
izpolnili vse, kar je bilo zapisano	o	njem, so ga sneli s križa in položili
bom delo v vaših dneh - če bi vam kdo	o	tem delu pripovedoval, ne bi verjeli.’«
naj jim prihodnjo soboto spregovorita	o	pomenu teh besed.
postavila po robu in razpravljala z njimi	o	tem; sklenili so, naj Pavel in Bárnaba
Bratje v Listri in v Ikóniju so imeli	o	njem zelo dobro mnenje.
Oznanjal je namreč veselo sporočilo	o	Jezusu in o vstajenju.
namreč veselo sporočilo o Jezusu in	o	vstajenju.
Ko so slišali	o	vstajenju od mrtvih, so se eni norčevali,
»	O	tem bi te poslušali kdaj drugič.«
Če pa gre za sporna vprašanja	o	vaši besedi in izrazih in postavah,
je govoril in natančno pripovedoval	o	Jezusu; vendar je poznal samó Janezov
govoril, razpravljal in prepričeval	o	božjem kraljestvu.
Jezusa, da izpričam veselo oznanilo	o	božji milosti.
	O	tebi pa so slišali, da učiš Jude, ki
vsi spoznali, da ni res, kar govorijo	o	tebi, ampak da si na pravi poti in
ne bodo sprejeli tvojega pričevanja	o	meni!’
Kakor si pričal	o	meni v Jeruzalemu, tako boš moral pričati
Šel je in stopil v vojašnico in	o	tem obvestil Pavla.
»	O	vaši zadevi bom razsodil, ko pride
Pavla in ga poslušal, ko je govoril	o	veri v Jezusa Kristusa.
pričakoval, temveč so se z njim prerekali	o	svojih verskih vprašanjih in o nekem
prerekali o svojih verskih vprašanjih in	o	nekem Jezusu, ki je umrl, Pavel pa
Vendar ne vem, kaj naj pravzaprav	o	njem poročam svojemu gospodu.
»Dovoljeno ti je, da govoriš	o	svoji zadevi.«
Judje ravno zaradi tega upanja tožijo,	o	kralj.
poti tja sem opoldne zagledal luč,	o	kralj, svetlejšo od sončne svetlobe,
Tamkajšnji bratje so slišali	o	nas, zato so nam prišli naproti do
nismo iz Judeje dobili nobenega pisma	o	tebi.
nam sporočil, ali povedal kaj slabega	o	tebi.
radi slišali, kaj ti misliš, zakaj	o	tem nauku nam je znano samó, da mu
večera jim je razlagal, jim pričeval	o	božjem kraljestvu in jih skušal pridobiti
Oznanjal je božje kraljestvo in	o	Gospodu Jezusu Kristusu učil z vso
svetih knjigah, torej za evangelij	o	njegovem Sinu, ki se je po telesu rodil
svojemu Bogu za vas vse, ker gre glas	o	vaši veri po vsem svetu.
Saj jim je to, kar je mogoče spoznati	o	Bogu, očitno: sam Bog jim je namreč
Zato si neopravičljiv,	o	človek, ki sodiš, kdorkoli že si.
Mar misliš,	o	človek, ki sodiš tiste, ki počenjajo
postava, zapisano v njihovih srcih:	o	tem pričuje tudi njihova vest, saj
in poznaš njegovo voljo, če poučen	o	postavi znaš razločevati, kaj je boljše,
postave pokazala božja pravičnost,	o	kateri pričujejo postava in preroki.
	O	človek, kdo si vendar ti, da bi se
kako naj verujejo, če niso slišali	o	njem?
In kako naj slišijo	o	njem, če ni oznanjevalca?
tistih, ki prinašajo veselo oznanilo	o	dobrem!«
	O	, pač!
	O	Izraelu pravi:
	O	globočina bogastva in modrosti in vednosti
bo vsak izmed nas dajal Bogu račun	o	sebi.
Saj si tudi ne bi upal govoriti	o	stvareh, ki jih ne bi bil Kristus naredil
razumeli bodo tisti, ki niso slišali	o	njem.«
Glas	o	vaši poslušnosti je prodrl povsod.
Pričevanje	o	Kristusu se je namreč med vami utrdilo,
Hlóini domači so mi namreč sporočili	o	vas, bratje moji, da se prepirate.
Beseda	o	križu je namreč za tiste, ki so na
Meni je malo mar, če	o	meni sodite vi ali kakšno človeško
kakšno človeško sodišče, pa tudi jaz	o	sebi ne sodim.
	O	, da bi bili res zakraljevali, tako
Slišim	o	nečistosti med vami in sicer o taki,
Slišim o nečistosti med vami in sicer	o	taki, kakršne niti med pogani ni, tako
Kako da v pravdah	o	vsakdanjih rečeh postavljate za sodnike
	O	jedeh, ki so bile darovane malikom,
Pazíte pa, da zavest	o	vaši svobodi ne bo v spotiko slabotnim!
Mar ne govori prav	o	nas?
namreč ne razume, ker v Duhu govori	o	skrivnosti.
	O	vas vseh sem namreč prepričan, da je
tako da jim ne zasveti luč evangelija	o	veličastvu Kristusa, ki je podoba Boga.
Pripovedoval nam je namreč	o	vašem hrepenenju, o vaši žalosti in
Pripovedoval nam je namreč o vašem hrepenenju,	o	vaši žalosti in o vaši vnemi zame.
vašem hrepenenju, o vaši žalosti in	o	vaši vnemi zame.
Bratje, spregovoriti vam hočem	o	božji milosti, ki je bila dana Cerkvam
sicer nič ne koristi, vendar povem še	o	videnjih in razodetjih Gospoda.
se rajši zdržim, da ne bi kdo mislil	o	meni več kakor to, kar na meni vidi
	O	nespametni Galačani, le kdo vas je
Prispodoba	o	Hagári in Sari
	O	, ko bi se tisti, ki vas vznemirjajo,
Slišal sem	o	tem, kako verujete v Gospoda Jezusa
Kristusovo bogastvo, da vse poučujem	o	skrivnostnem načrtu, ki je bil od vekov
če ste ga le poslušali in se dali	o	njem poučiti, namreč po resnici, ki
opravljam poslanstvo v verigah, in govoril	o	njem s srčnostjo, kakor je moja dolžnost.
kako je z mano in kaj delam, vas bo	o	vsem obvestil Tíhik, ljubljeni brat
Prav je, da tako mislim	o	vas vseh, ker vas nosim v srcu, saj
vidim bodisi da bom odsoten, slišal	o	vašem zadržanju, kako stojite trdno
nobena Cerkev ni odprla z mano računa	o	izdatkih in prejemkih, če izvzamem
Slišali smo namreč	o	vaši veri v Kristusu Jezusu in o ljubezni,
namreč o vaši veri v Kristusu Jezusu in	o	ljubezni, ki jo imate do vseh svetih,
	O	tem upanju ste slišali že prej, ko
	O	tem vas je poučil Epafra, naš ljubljeni
tudi mi, vse od dne, ko smo slišali	o	tem, ne nehamo moliti in prositi za
odtrgati od upanja, ki ga daje evangelij,	o	katerem ste slišali.
	O	vsem, kako gre meni, vam bo poročal
Makedoniji in po Aháji, ampak se je glas	o	vaši veri v Boga razširil po vseh krajih,
razširil po vseh krajih, tako da nam	o	tem ni treba govoriti.
Sami namreč govorijo	o	nas, kako ste nas sprejeli in kako
Bog je priča	o	tem.
Timótej in nam prinesel veselo sporočilo	o	vaši veri in o vaši ljubezni in kako
prinesel veselo sporočilo o vaši veri in	o	vaši ljubezni in kako nas imate zmeraj
	O	bratski ljubezni pa ni treba, da vam
bratje, da ne bi vi ničesar vedeli	o	tem, kako je z umrlimi, tako da se
bratje, ni treba, da bi vam pisali	o	tem, saj sami predobro veste, da bo
stojte trdno in se držite izročil,	o	katerih vas je poučila bodisi naša
spominjam prerokb, ki so nekoč spregovorile	o	tebi, ti polagam na srce to naročilo:
izvolil, verovali in spoznali resnico	o	pravi pobožnosti, in to v upanju na
nasprotnik osramočen, ker ne bo mogel	o	nas reči nič slabega.
zahvaljujem svojemu Bogu, ker slišim	o	tvoji ljubezni in o zvestobi, ki jo
Bogu, ker slišim o tvoji ljubezni in	o	zvestobi, ki jo imaš do Gospoda Jezusa
navdala z velikim veseljem in s tolažbo,	o	brat, zakaj po tebi so bila srca svetih
plamene ognja za svoje služabnike,«	o	Sinu pa:
»Tvoj prestol,	o	Bog, je za vekomaj,« in
Prihodnjega sveta,	o	katerem govorimo, namreč ni podredil
v vsej njegovi hiši, da bi pričeval	o	tem, kar naj bi se pozneje oznanjalo.
Zakaj nekje je rekel	o	sedmem dnevu:
počitka, po vsem tem ne bi bil govoril	o	nekem drugem dnevu.
	O	tem bi moral veliko govoriti, pa bi
Pustimo torej osnovni pouk	o	Kristusu in se povzpnimo k popolnosti!
Ne začenjajmo znova pri temeljih,	o	spreobrnjenju od greha in glede vere
in glede vere v Boga, glede nauka	o	krstih, glede polaganja rok in vstajenja
polaganja rok in vstajenja od mrtvih in	o	večni sodbi.
	O	vas, preljubi, smo pa prepričani, da
desetino umrljivi ljudje, v onem pa tisti,	o	katerem je izpričano, da živi.
Tisti pa,	o	katerem govorim, pripada drugemu rodu,
naš Gospod izvira iz Juda, iz rodu,	o	katerem glede duhovnikov ni Mojzes
Poglavitno pri tem,	o	čemer govorimo, pa je tole: takšnega
S tem, da govori	o	»novi« zavezi, je prejšnjo razglasil
Toda	o	tem zdaj ne bomo na drobno govorili.
Glej, prihajam -	o	meni je pisano v knjigi - da izpolnim,
meni je pisano v knjigi - da izpolnim,	o	Bog, tvojo voljo.«
»Glej, prihajam, da izpolnim,	o	Bog, tvojo voljo.«
zmanjkalo časa, če bi hotel pripovedovati	o	Gideónu, Baráku, Sámsonu, Jéfteju,
okrepčati srce z milostjo, ne pa s predpisi	o	jedeh.
	O	Jobovi potrpežljivosti ste slišali
poglabljali preroki, ki so prerokovali	o	milosti, ki vam je bila namenjena;
tudi v vseh pismih, v katerih govori	o	tem.
uči, saj vas njegovo maziljenje uči	o	vsem.
To je duh antikrista,	o	katerem ste slišali, da pride.
Spoznanje	o	večnem življenju
Hudobno namreč govori	o	nas in nas obrekuje.
resno premišljeval, da bi vam pisal	o	našem vzajemnem zveličanju, se mi je
zaradi božje besede in zaradi pričevanja	o	Jezusu na otoku, ki se imenuje Pátmos.
	O	, ko bi le bil mrzel ali vroč!
»Doklej,	o	Vladar, ki si svet in resnicoljuben,
svojega angela, da bi vam pričeval	o	tem glede Cerkvá.
LJUBLJANA, 5. maja - Novica	o	njegovi smrti je prispela v času, ko
V zakonu	o	načinu financiranja in opravljanja
dividend knjiženo s 5. majem 1997 in bodo	o	dejanskem nakazilu obveščeni s prvim
*Začetek parlamentarne razprave*	o	predlogu zakona o davku na dodano vrednost
parlamentarne razprave o predlogu zakona	o	davku na dodano vrednost
začel prvo obravnavo predloga zakona	o	davku na dodano vrednost in prvo obravnavo
vrednost in prvo obravnavo predloga zakona	o	trošarinah.
so obravnavali tudi predlog zakona	o	davku na dodano vrednost, ki naj bi
vrednost, ki naj bi skupaj z zakonom	o	trošarinah uveljavil drugi del davčne
poslovnik odločila, da vanj doda določbo	o	dopustnosti umika podpore poslanca
opravil tudi tretjo obravnavo zakona	o	javnih cestah, ki med drugim določa
uresničili že večkrat napovedano grožnjo	o	protestni zapori Cankarjeve ulice in
intervju za CNN, v katerem je govoril	o	vključevanju Slovenije v Nato in EU
»perfektna kandidatka, če govorimo	o	novem Natu in ne o tistem iz preteklosti,
kandidatka, če govorimo o novem Natu in ne	o	tistem iz preteklosti, ki je bil usmerjen
de Charettom se je pogovarjal predvsem	o	razširitvi Nata in, kot je dejal, dobil
in, kot je dejal, dobil zagotovila	o	francoski podpori.
Listino	o	sodelovanju naj bi podpisali 27. maja
	O	razširitvi Nata se je Zoran Thaler
potekala v skladu z zakonom in dogovorom	o	izvajanju železniškega prometa, so
Banke Slovenije je včeraj sprejel dokument	o	ciljih denarne politike v letošnjem
maja - Prvi obravnavi predloga zakona	o	davku na dodano vrednost in zakonu
davku na dodano vrednost in zakonu	o	trošarinah ter druga obravnava predloga
ter druga obravnava predloga zakona	o	vinu in drugih proizvodih iz grozdja
Med dodatnimi predlogi k zakonu	o	davku na dodano vrednost so poslanci
Opravili so prvo obravnavo zakona	o	trošarinah, ki bodo usklajene z ureditvijo,
Pri uvodu v drugo obravnavo zakona	o	vinu in drugih proizvodih iz grozdja
sprejetje posebnega sporazuma z EU	o	medsebojni zaščiti vina.
»Bolj smotrno je razmišljati	o	mobilnem kot o stacionarnem radarju,
smotrno je razmišljati o mobilnem kot	o	stacionarnem radarju, medtem pa pripraviti
	O	zamenjavi direktorja obveščevalne varnostne
»Priprave za spremembo zakona	o	obrambi so intenzivne, vendar je malo
danskega parlamenta za evropske zadeve	o	širitvi Nata in vključevanju novih
morala ob pristajanju zdeti - saj so vas	o	poteku dogodkov v domovini bržkone
državljanske pobude za sklic referenduma	o	sprejetju zakona o ratifikaciji pridružitvenega
sklic referenduma o sprejetju zakona	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
*Pobuda za referendum*	o	pridružitvi Evropski uniji ni bila
za predhodni zakonodajni referendum	o	zakonu o ratifikaciji pridružitvenega
predhodni zakonodajni referendum o zakonu	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
ratifikacije pridružitvenega sporazuma z EU,	o	kateri naj bi na predlog vlade poslanci
vprašanje ni oblikovano v skladu z zakonom	o	referendumu in ljudski iniciativi.
vprašanj, zapisanih v 18. členu zakona	o	referendumu - v tem primeru predlagano
referendum, na katerem bi volivci odločali	o	tem, ali sprejeti zakon potrdijo ali
odločitvi državnega zbora, da sprejme zakon	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
referendumski pobudi treba sporazum	o	pridružitvi Slovenije k EU čim prej
negativno vplivala na junijsko odločitev EU	o	širitvi, je na tiskovni konferenci
ker prav zdaj v Bruslju razpravljajo	o	sklepih medvladne konference Unije,
katerimi bo petnajsterica začela pogajanja	o	polnopravnem članstvu.
predhodnega zakonodajnega referenduma	o	zakonu o ratifikaciji pridružitvenega
zakonodajnega referenduma o zakonu	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
in če bo vprašanje skladno z zakonom	o	referendumu in ljudski iniciativi,
	O	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
dvom, da je zadeva neustavna, in da je	o	tem vprašanju potrebno mnenje ustavnega
sodišče za mnenje še pred glasovanjem	o	ratifikaciji tega sporazuma.
ustavno, bo treba resno razmišljati	o	spremembi 68. člena ustave.
polemike ob uvrstitvi predloga zakona	o	ratifikaciji evropskega sporazuma na
to lahko zamuda pri sprejetju zakona	o	ratifikaciji povzroči nepopravljivo
dopolnitev tako imenovanega zakona	o	lastninjenju igralnic.
nekakšen igralniški Dars, odločala	o	vsem, občina pa o ničemer.
igralniški Dars, odločala o vsem, občina pa	o	ničemer.
svetovni stabilnosti, varnosti in miru.	O	tem, kaj jih čaka v Albaniji in kakšna
	O	velikem strahu med vojaki ni mogoče
Dogodek,	o	katerem smo pred mesecem poročali v
predsednikov parlamentarnih strank	o	evropskih zadevah
	O	tem, ali bo državni zbor sporazum ratificiral
izvršnega odbora stranke razpravljalo	o	vključevanju Slovenije v Nato in Evropsko unijo,
ugotovili, da se tik pred sprejemom zakona	o	ratifikaciji evropskega sporazuma intenzivira
kazenskega zakonika in dopolnitve zakona	o	kazenskem postopku.
pa bodo parlamentarci razpravljali	o	pripravljenosti Slovenije na vstop
Po zakonu	o	nezdružljivosti opravljanja javne funkcije
okolje bo obravnaval predloge zakonov	o	poštnih storitvah, telekomunikacijah
Razpravljal bo	o	zahtevi občinskega sveta občine Tolmin
nekaterih členov stanovanjskega zakona ter	o	izhodiščih za pogajanja in pobudo za
pogajanja in pobudo za sprejem konvencije	o	varnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki.
V torek bosta	o	tematiki, ki bo predmet izredne seje,
potisnila v samoosamitev, tako da bodo	o	nas in naši prihodnosti odločali drugi
meni, da bo ratifikacija sporazuma	o	pridruženem članstvu EU Sloveniji in
zanj ni bilo nikoli sporno, da morajo	o	tako pomembnem koraku odločati državljani
*Premieru Drnovšku se ni uspelo dogovoriti*	o	ustavnih spremembah
gre za »prelomno in usodno odločitev	o	prihodnosti Slovenije«, premier Drnovšek
popoldneva pogajal s predstavniki strank	o	spremembi ustave.
možnosti, da bo ratifikacija zakona	o	pridružitvenem sporazumu na dnevnem
preoblikovano referendumsko vprašanje	o	tem, ali naj državni zbor ratificira
pravne zadeve oziroma 18. členom zakona	o	referendumu in ljudski iniciativi,
*Odločitve*	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
	O	tem je danes razpravljala vlada, vendar
zaključka redakcije še ni končala seje;	o	tem so govorili na tiskovnih konferencah
Odločitve	o	usodi referendumske pobude Gibanja
službe zbora posredovale svoje mnenje	o	ustreznosti referendumske pobude Gibanja
mnenja se bo odločil, ali bo točko	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
svoje stališče, ali je predlagani zakon	o	ratifikaciji v skladu s slovensko ustavo.
*Slovensko javno mnenje*	o	pridruževanju Evropi: 62,7 odstotka
LJUBLJANA. 13. maja - Če bi bil referendum	o	vstopu v EU, že jutri, bi večina Slovencev
zrelo, saj imajo na voljo vse podatke	o	poslovanju podjetja.
dogovor med štirimi naslednicami in ZRJ	o	delitvi premoženja nekdanje skupne
nadaljnjo obravnavo preuči zlasti določila	o	gospodarskem in organiziranem kriminalu
začeli prvo obravnavo novele zakona	o	kazenskem postopku.
	O	evropskem sporazumu najprej ustavno
zbora, na kateri naj bi razpravljali	o	pripravljenosti Slovenije za vstop
kasneje, kot razlog pa navedel dvome	o	ustavnosti predlagane ratifikacije
stranke nadaljevale intenzivne pogovore	o	priključevanju k EU in Natu ter o vprašanjih
pogovore o priključevanju k EU in Natu ter	o	vprašanjih zaščitne zakonodaje, je
državni zbor sprejel ob obravnavi zakona	o	ratifikaciji evropskega sporazuma.
zbora je danes predlagatelje pobude	o	referendumu o ratifikaciji pridružitvenega
predlagatelje pobude o referendumu	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
predhodnega referenduma ni mogoče razpisati	o	kakem zakonu v celoti, kot se zdaj
predlagano referendumsko vprašanje, ampak le	o	določenem vprašanju, ki ga ureja zakon.
Potem ko je	o	problemu vstopanja v EU razpravljala
*Ustavno sodišče je odločitev*	o	gozdovih preložilo
maja - Ustavno sodišče je razpravljalo	o	zahtevi državnega zbora za oceno ustavnosti
LJUBLJANA, 15. maja - Predlog odloka	o	sestavi in izvolitvi odbora državnega
zagrozil, da socialdemokrati razmišljajo	o	smislu nadaljnjega sodelovanja v parlamentu,
precej časa, nato pa je DZ glasoval	o	predlogu Janeza Janše o prekinitvi
DZ glasoval o predlogu Janeza Janše	o	prekinitvi točke in ga z večino glasov
so nato brez zapletov sprejeli odlok	o	oblikovanju komisije za nadzor nad
se je zapletlo pri predlogu odloka	o	oblikovanju komisije za odnose s Slovenci
tem povedal, da tudi SKD razmišlja	o	bojkotu parlamentarnega dela.
zato morda ne bi bilo slabo, če bi	o	njih še enkrat spregovoril kviaz.
je predlagal, naj prekine odločanje	o	oblikovanju komisije za odnose s Slovenci
je nato brez zapletov sprejel odlok	o	oblikovanju komisije za politiko enakih
	O	tem priča sam program, pa tudi napovedani
severnoatlantskemu zavezništvu, da pa Švedska	o	članstvu v Natu sploh ne razmišlja,
poslal pisni predlog za izrek mnenja	o	skladnosti pridružitvenega sporazuma
odstavka 160. člena ustave in 70. člena	o	ustavnem sodišču poda v postopku ratifikacije
Evropskega pridružitvenega sporazuma mnenje	o	njegovi skladnosti z ustavo, in to
zgodilo ob 0.30, zjutraj pa je mati	o	tem, da je s sinom nekaj narobe, obvestila
na vsak način hotel poudariti misel	o	umetnosti in kulturi, o kmetu, ki je
poudariti misel o umetnosti in kulturi,	o	kmetu, ki je imel lep krompir in ima
je imel lep krompir in ima kulturo,	o	umetnosti, ki je ...
Ker pa zakon	o	poslancih in poslovnik določata, da
Časopisi so prvič obširneje pisali	o	obstrukciji pred petimi leti, ko bi
treh zborov na skupni seji glasovati	o	kandidatih za ministre v Drnovškovi
	O	obstrukciji v njem ni ničesar, pač
dogajale pogosto, denimo pri odločanju	o	ustavnem zakonu, kazenski zakonodaji,
zakonu, kazenski zakonodaji, zakonih	o	sodstvu. Zadnja je bila obstrukcija
Zadnja je bila obstrukcija pri odločanju	o	zdaj že razveljavljenem zakonu o začasnem
odločanju o zdaj že razveljavljenem zakonu	o	začasnem moratoriju na vračanje premoženja
vodstvo SŽ, izplačan v skladu z zakonom	o	izvajanju socialnega sporazuma za leto
desetih slikarskih kolonij v Semiču,	o	njih pa sta govorila ravnateljica muzeja
muzeja Andreja Brancelj Bednaršek,	o	umetniški plati, in semiški župan Janko
*Poslanci na redni seji*	o	pridružitvenem sporazumu
ostalo še obravnavanje in odločanje	o	šestih zakonih iz tako imenovanega
Med njimi je tudi predlog zakona	o	ratifikaciji evropskega pridružitvenega
četrte seje obravnaval še predlog zakona	o	davku na izplačane plače, predlog zakona
na izplačane plače, predlog zakona	o	posebnem davku od motornih vozil, predlog
davku od motornih vozil, predlog zakona	o	zaključku lastninjenja, predlog zakona
zaključku lastninjenja, predlog zakona	o	spremembah in dopolnitvah zakona o
o spremembah in dopolnitvah zakona	o	družbi za zavarovanje in financiranje
financiranje izvoza Slovenije, predlog zakona	o	Slovenski razvojni družbi in programu
prestrukturiranja podjetij ter predlog zakona	o	spremembi in dopolnitvi zakona o poroštvih
zakona o spremembi in dopolnitvi zakona	o	poroštvih RS za obveznosti gospodarskih
sporazumov, vsebuje še predlog zakona	o	spremembah in dopolnitvah zakona o
o spremembah in dopolnitvah zakona	o	pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
invalidskem zavarovanju, predlog zakona	o	dopolnitvah zakona o poslovnih stavbah
predlog zakona o dopolnitvah zakona	o	poslovnih stavbah in poslovnih prostorih,
poslovnih prostorih, predlog zakona	o	povrnitvi škode osebam, okuženim z
ali krvnih pripravkov, predlog zakona	o	lastninskem preoblikovanju pravnih
enako izvajanje norm skrbi pravilo	o	prednostnem položaju skupnega prava
Že ta podatek pove veliko	o	realnih pogojih življenja v EU.
Pomagajo ji na različne načine -	o	tem je govoril pred dnevi v Ljubljani
ponudbo, da bi se danes dogovorili	o	tem, kateri vlaki naj bi v času stavke
odpovedalo leta 1994 podpisani dogovor	o	upravljanju železniškega prometa v
»Če dogovora	o	tem danes ne bomo dosegli, jutri ne
devetega člena tako imenovanega zakona	o	železnici.
Dogovor	o	prometu med stavko pa je, kot je dejal
današnjih pogajanjih so sindikati zahtevo	o	višini izhodiščne plače znižali na
*Trije predsedniki*	o	vključevanju v EU in Nato
Govorili so	o	aktualnih razmerah, povezanih s prizadevanji
sodelovanje Slovenije v političnem dialogu	o	prihodnosti Evrope in Slovenije v njej,
nova pobuda ne ustreza zahtevam zakona	o	referendumu in ljudski pobudi.
predhodnega zakonodajnega referenduma	o	zakonu o ratifikaciji pridružitvenega
zakonodajnega referenduma o zakonu	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
niti ne izpolnjujejo 18. člena zakona	o	ljudski pobudi.
Goodyear Tire and Rubber Company podpisali pismo	o	nameri.
imelo neupoštevanje vladnega sklepa	o	tem, da morajo voziti vlaki, ki vozijo
pretresali vladno zahtevo za izrek mnenja	o	skladnosti pridružitvenega sporazuma
tudi vsebino referendumskih vprašanj	o	vračanju premoženja.
Kot smo izvedeli,	o	nobeni od obeh v zadnjem času vročih
- V drugi obravnavi predloga zakona	o	dodatnem davku na avtomobile je bilo
predloga sprememb in dopolnitev zakona	o	davku na izplačane plače.
podprli tudi spremenjeni predlog vlade	o	stopnji davka na izplačane plače.
zbora so danes dokončno sprejeli zakon	o	posebnem davku od cestnih motornih
Povprečna poraba se ugotavlja po predpisih	o	homologaciji, ki jih določi minister,
Poslanci so sprejeli tudi spremembe zakona	o	davku na izplačane plače, s katerim
hitrem postopku so spremenili tudi zakon	o	inšpekciji dela, ki je dobila večje
Obravnavo zakona	o	Slovenski razvojni družbi in programu
parlamentu so dvignili roke za zakon	o	dodatnem davku nanje.
predsednika slovenske vlade, »da zakon	o	dodatnem davku na avtomobile bistveno
	O	sodobni davčni avtomobilski zakonodaji
le navodil tako imenovanega zakona	o	železnici, ki jim zapoveduje, da vozijo
da železničarji ne upoštevajo zakona	o	železnici, saj so jih od 78 tovornih
razlagi ujema z devetim členom zakona	o	železnici, pa tudi zakonom o stavki.
zakona o železnici, pa tudi zakonom	o	stavki.
saj bi morali železničarji po zakonu	o	stavki izpolnjevati minimalne delovne
dogovorili, da izredna seja državnega zbora	o	zunanji politiki v četrtek popoldne.
Ustavno sodišče bo obravnavo zakona	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
*Državni zbor razpravlja*	o	vključevanju v Evropo
zbor je popoldne začel izredno sejo	o	zunanji politiki, namenjeno obravnavi
nedavno dobil vladni predlog zakona	o	ratifikaciji evropskega sporazuma,
sporazuma, ob tem pa ostal brez dokumentov	o	poteku približevanja Uniji, predpristopne
Če Slovenija dogovora	o	uskladitvi ustave ne bi izpolnila,
Na očitke	o	nepripravljenosti na vstop v EU je
vsebina zahteve za razpis referenduma	o	gozdovih (zanj so združena lista, nacionalna
sodišča Janez Čebulj, so odločitev	o	presoji ustavnosti zakona o ratifikaciji
odločitev o presoji ustavnosti zakona	o	ratifikaciji evropskega sporazuma preložili,
opozicije sama zaprosila za presojo zakona	o	ratifikaciji in je pričakovala odločitev
zahteve za razpis predhodnega referenduma	o	noveli denacionalizacijskega zakona
točk, med njimi tudi predlog zakona	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
LJUBLJANA, 23. maja - Z razpravo	o	pripravljenosti Slovenije na vključitev
strank je bil posebej pomemben sklep	o	začetku procesa harmonizacije slovenske
popoldanskih urah razpravljali tudi	o	vključevanju Slovenije v Nato.
Poslanci so zatem sprejeli še zakon	o	ratifikaciji konvencije o prepovedi
še zakon o ratifikaciji konvencije	o	prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja
zalog in uporabe kemičnega orožja ter	o	njegovem uničenju, zatem pa še sklep
njegovem uničenju, zatem pa še sklep	o	začetku postopka za ustanovitev občin
ustavne neskladnosti dveh členov zakona	o	ustanovitvi občin ter določitvi njihovih
kršila mednarodne konvencije, zakon	o	stavki in ustavo.
*Ustavno sodišče*	o	stavki železničarjev
uresničevanje sklepa slovenske vlade	o	opravljanju železniškega prometa med
Pogovarjala sta se	o	aktualnih mednarodnih političnih vprašanjih,
Turnšek je nato sicer dejal, da sta bila	o	vsebini tiskovne konference globalno
konference globalno dogovorjena, ne pa tudi	o	podrobnostih.
členu kazenskega zakona, ki govori	o	huliganstvu (1. odstavek člena).
sežanskem BTC, kjer veliko razmišljajo	o	tem, kakšna bo njihova prihodnost,
omenjenega sveta, ki bo razpravljal	o	njihovi stavki.
*Odločitve*	o	nogometnem prvaku še ni
V nadaljevanju so sprejeli sporazum	o	ustanovitvi mednarodnega centra za
Brez razprave je DZ sprejel akt	o	nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije
Malo se je zapletlo pri konvenciji	o	odpravi prisilnega dela, a so jo poslanci
odmoru so poslanci sprejeli sporazum	o	sodelovanju med Slovenijo in Evropskim centrom
sporazum med vladama Slovenije in Italije	o	prevzemu oseb na državni meji, sporazum
prevzemu oseb na državni meji, sporazum	o	sodelovanju med vladama Slovenije in
sodelovanju med vladama Slovenije in Italije	o	urejanju vojnih grobišč in sporazum
sporazum med vladama Slovenije in Avstrije	o	sodelovanju pri preventivi in medsebojni
Poslanci so začeli razpravljati tudi	o	zakonu o telekomunikacijah, na podlagi
so začeli razpravljati tudi o zakonu	o	telekomunikacijah, na podlagi katerega
REPOVŽ � Poslanci so sprejeli odloke	o	spremembi sestave treh delegacij DZ.
Dragonja, ki je na sestanku razpravljal	o	varčevanju z energijo.
Nizozemsko pripravila uvodno besedo	o	tako imenovani vzporedni dublinski
tečejo priprave na sprejem dveh zakonov,	o	azilu in o tujcih, ki neposredno zadevata
na sprejem dveh zakonov, o azilu in	o	tujcih, ki neposredno zadevata to področje
nekaterim ugodnim bruseljskim ocenam	o	prilagojenosti slovenske zakonodaje
zakaj vztraja pri svojem odločanju	o	obsegu stavke in zakaj jo tako zaostruje,
stavke, ne da bi se bil pripravljen	o	tem pogovarjati.
predhodnega zakonodajnega referenduma	o	predlogu zakona o ratifikaciji pridružitvenega
zakonodajnega referenduma o predlogu zakona	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
pobuda ni vložena v skladu z zakonom	o	referendumu in ljudski iniciativi,
*Ustavno sodišče presodilo*	o	»gozdnem referendumu«
referendum, vezan na noveliranje zakona	o	denacionalizaciji, bi bila po odločitvi
Tudi	o	tej točki so se ustavni sodniki odločili
soglasno sprejel odložilni veto na zakon	o	posebnem davku od cestnih vozil, ki
naslednji redni seji še enkrat odločati	o	zakonu.
Svetniki so glasovali tudi	o	vetu na zakon o davku na izplačane
Svetniki so glasovali tudi o vetu na zakon	o	davku na izplačane plače, ki pa ga
utemeljili s povezanostjo z zakonom	o	posebnem davku na osebna vozila.
izvedeli, naj bi po sporočilu, ki ga je	o	priznanju osumljenega Turka posredoval
deveti člen tako imenovanega zakona	o	železnici in zakon o stavki.
imenovanega zakona o železnici in zakon	o	stavki.
Pogovarjali so se	o	zagotovitvi boljših pogojev za delovanje
podpredsednico - Zahtevajo poročilo	o	železnici
danes prvič obravnavali predlog zakona	o	mednarodnem zasebnem pravu in drugič
zasebnem pravu in drugič predlog zakona	o	overovitvi mednarodnih listin.
Sledila je prva obravnava predloga zakona	o	pospeševanju turizma.
vprašanja so poslanci razpravljali	o	odgovoru ministra za delo Toneta Ropa
poslansko vprašanje Aurelia Jurija	o	železničarski stavki.
konca junija pripravi celovito poročilo	o	razmerah na Slovenskih železnicah.
današnji seji obravnavala poročilo	o	železniški stavki, ki traja že deveti
Rekar odgovarja: »Izhajamo iz zakona	o	stavki, ki pravi, da jo je treba napovedati
sodstva mariborskega Okrožnega sodišča	o	predlogu še ni odločal.
predstavniki strankinega podmladka, pa tudi	o	načrtih predvidene konsolidacije po
položaj delavstva, bi nepodpis zahteve	o	izredni seji s strani SKD pomenil »nadaljevanje
Možni kompromis je zato dogovor	o	bližnjem drugem krogu.
*Anketa Dela*	o	kulturi in EMK
postavili temelje za nadaljevanje pogajanj	o	novi tarifni prilogi h kolektivni pogodbi.
Jutri pa bodo sindikati odločali	o	tem, da se stavka zamrzne.
torek pa bodo nadaljevali pogajanja	o	plačah in regresu.
Rekar) lahko nadaljevali s pogajanji	o	novi tarifni prilogi, za kar so bili
	O	železničarski stavki je na tiskovni
danes vnovič seznanila s poročilom	o	poteku stavke in pogajanj.
je povedal, da vlada lahko odloča le	o	tistem, kar je v njeni pristojnosti,
in disciplinski postopki niso bili -	o	njih odloča uprava SŽ.
državnemu zboru predlagal, naj poda mnenje	o	(ne)jasnosti referendumskega vprašanja.
*V ponedeljek spet*	o	kolektivni pogodbi
se danes za zaprtimi vrati pogajali	o	pripravi novega socialnega sporazuma.
pogajalska skupina končati pogajanja	o	novi tarifni prilogi kolektivne pogodbe
Pogajanja	o	novi tarifni prilogi kolektivne pogodbe
Kot kaže, bodo pogajanja	o	tarifni prilogi kolektivne pogodbe
zavrnil demaršo mednarodne skupnosti	o	»organiziranih zločinih nad srbskimi
je držal obljubo in sporočil podatke	o	svojih zaslužkih in premoženju.
Nihče ni dvomil	o	zmagi Maribora, domači nogometaši pa
	O	zmagovalcu bosta odločali dve finalni
parlament na redni seji sprejel pravilnik	o	referendumu.
polnim imenom, dodati naslov in dokazilo	o	statusu študenta.
mora študent priložiti tudi potrdilo	o	vpisu.
ljudska stranka iščeta pot do dogovora	o	ustavnih spremembah
tretji uri znova sestali in razpravljali	o	tako imenovanem političnem dogovoru
Poganja potekajo predvsem	o	seznamu zakonov, ki jih ljudska stranka
oblikovanje skupnega stališča obeh strank	o	spremembah 68. člen ustave.
izvedeti, da se stranki ne pogajata	o	aneksu h koalicijski pogodbi, ampak
koalicijski pogodbi, ampak predvsem	o	nekakšnem političnem dogovoru.
naj bi potekala vzporedna pogajanja	o	aneksu h koalicijski pogodbi o tako
pogajanja o aneksu h koalicijski pogodbi	o	tako imenovanih pripravljalnih operacijah
sta na današnjih zaprtih pogajanjih	o	prenovi splošne kolektivne pogodbe
Podpisali sta protokol	o	zaključku pogajanj o normativnem, delovnopravnem
Podpisali sta protokol o zaključku pogajanj	o	normativnem, delovnopravnem in obligacijskem
Partnerji so se začeli pogajati tudi	o	zadnjem, še nedorečenem, to je tarifnem
referendumsko pobudo združene liste	o	vračanju gozdov Cerkvi in veleposestnikom
V stranki razmišljajo	o	več možnostih.
DZ - da bi se vsi poslanci odločali	o	tem, ali naj se takšen referendum razpiše
*Danes v parlamentu*	o	razvojni družbi še niso rekli vsega
prekinili obravnavo predloga zakona	o	Slovenski razvojni družbi in programu
*Slovenci*	o	Natu pri ameriškem obrambnem sekretarju
osemindvajset strani osnutka »memoranduma	o	soglasju«, ki ga je pripravil mednarodni
pogajanj, če ne bo sprejeto načelo	o	petih enakopravnih naslednicah, ki
bodo predvidoma tudi končala pogajanja	o	socialnem sporazumu.
in vlada - naj bi se sporazumeli še	o	zadnjem vprašanju: minimalni plači
Ker pa se pripravlja poseben zakon	o	minimalni plači, naj bi dogovor o minimalni
zakon o minimalni plači, naj bi dogovor	o	minimalni plači veljal do sprejetja
Vinko Vodopivec, »ne smejo več molčati	o	dogajanjih, ki so škodljiva za mesto,
Pogovori	o	usposabljanju na Madžarskem so stekli
dnevi pa je vlada sprejela memorandum	o	soglasju med ministrstvoma za obrambo,
znanstvenoraziskovalni etnološki zbirki), Vrata kroga (	O	rojstvu in zgodnjem otroštvu na Slovenskem)
Zakon	o	lastninski in drugih stvarnih pravicah,
*Na izredni seji*	o	pobudi za referendum o Evropski uniji
izredni seji o pobudi za referendum	o	Evropski uniji
poslanci po izredni seji 6. junija izrekli	o	(ne)jasnosti referendumskega vprašanja,
predhodnega zakonodajnega referenduma	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma.
Poslanci bodo odločali še	o	formalni sklenitvi postopka za razpis
predhodnega zakonodajnega referenduma	o	gozdovih.
*DS ni podprl veta na zakona*	o	telekomunikacijah in pošti
obravnavali poročilo družbene pravobranilke	o	ugotovitvah glede privatizacije in
in poročilo agencije za revidiranje	o	poteku lastninskega preoblikovanja.
samostojna predloga za veto na zakona	o	pošti in o telekomunikacijah, ki pa
predloga za veto na zakona o pošti in	o	telekomunikacijah, ki pa sta bila z
Odložilni veti na zakona	o	pošti in o telekomunikacijah so sindikalisti
Odložilni veti na zakona o pošti in	o	telekomunikacijah so sindikalisti svetniki
Dodal je, da »razmišljajo	o	možnosti zavrnitve zakona o davku na
»razmišljajo o možnosti zavrnitve zakona	o	davku na avtomobile.
Podobnik povedal, da še ni dogovora niti	o	prvem niti o drugem.
da še ni dogovora niti o prvem niti	o	drugem.
Potem, ko je bil	o	tem zadnjem dosežen dogovor, pričakuje,
sorazmerno kratkem času dosežen dogovor tudi	o	njem .
domžalski občini, znova razmišljajo	o	odcepitvi od občine in ustanovitvi
dovoljuje državnemu zboru sprejetja zakona	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma.
V zakonu	o	ratifikaciji in tudi v prilogi, tako
Če bi državni zbor sprejel zakon	o	ratifikaciji, bi tako prejudiciral
ratifikaciji, bi tako prejudiciral odločitev	o	spremembi ustave, za katero je potrebna
skupini delodajalcev in sindikatov	o	prenovi splošne kolektivne pogodbe
Predsedniki bodo skupaj razmišljali	o	nacionalni državi konec dvajsetega
državi konec dvajsetega stoletja oziroma	o	tem, kako jo organizirati tako, da
so se na prvi konferenci in govorili	o	lokalni samoupravi, o zgodovinski kontinuiteti
konferenci in govorili o lokalni samoupravi,	o	zgodovinski kontinuiteti držav Srednje
zasedanja mešane ameriškoslovenske komisije	o	vojaškem sodelovanju in skupaj z državnim
za ugodnejše mnenje ameriške vlade	o	slovenski kandidaturi za vstop v Nato.
dvostranske in večstranske pogovore	o	aktualnih temah.
piranske mestne hiše začeli razgovor	o	nacionalni in državljanski državi,
predvečer nekaterih pomembnih odločitev (	o	vstopu držav v zvezo Nato) tudi izjemna
tudi izjemna priložnost za pogovore	o	vprašanju evropske prihodnosti.
*Poslanci sprejeli zakon*	o	lastninjenju igralnic
prekinjene pete seje sprejel zakon	o	lastninjenju igralnic.
	O	zakonu, ki je bil v hitrem postopku
praznino, ki je nastala ob sprejetju zakona	o	igrah na srečo leta 1995, slovenske
redno sejo in na predlog vlade odločali	o	umiku predloga za ratificiranje evropskega
seja, na kateri naj bi se izrekali	o	formalni sklenitvi referenduma o gozdovih
izrekali o formalni sklenitvi referenduma	o	gozdovih in o (ne)jasnosti referendumskega
sklenitvi referenduma o gozdovih in	o	(ne)jasnosti referendumskega vprašanja
referendumskega vprašanja Gibanja 23. december	o	Evropski uniji.
zakonodajnega postopka umaknejo predlog zakona	o	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
referendumsko vprašanje Gibanja 23. december	o	vstopu Slovenije v EU dovolj jasno,
zaprosil poslance, naj se izrečejo	o	vprašanju, kot mu dovoljuje 15. člen
vprašanju, kot mu dovoljuje 15. člen zakona	o	referendumu in ljudski iniciativi,
predhodnega zakonodajnega referenduma	o	spremembah in dopolnitvah zakona o
o spremembah in dopolnitvah zakona	o	denacionalizaciji.
razprava in so le formalno glasovali	o	zaključku gozdnega referenduma.
Kinološke zveze Slovenije so dobili tudi pobudo, da bi	o	problematiki slovenskih avtohtonih
Delegati	o	njej niso sprejeli nobenega sklepa.
standarde prav danes v Portoriku razpravlja	o	nadaljnji usodi te naše pasme.
smučarskem klubu Tržič, kjer so jih govorice	o	zaprtju smučišča še posebno razburile,
Pripravo gradiva	o	tem sedaj zaključujejo, in kot predvideva,
Kar tri razstave	o	Jožetu Plečniku
Plečnik; ljubljanski urbani prostor	o	mojstrovih urbanističnih dosežkih,
nacionalno državo in državo državljanov,	o	čemer so predsedniki razpravljali na
predsednik Vaclav Havel se je spraševal	o	obstoju srednjeevropske identitete.
Na vprašanje	o	nemškem stališču do vstopa Slovenije
ministri Srednjeevropske pobude v Sarajevu	o	krepitvi sodelovanja
Tudi tokrat so se pogovarjali	o	prizadevanjih Slovenije, da bi čimprej
prišla v prvi krog širitve Nata, pa tudi	o	izboljšanju dvostranskega sodelovanja.
držav na svoj osnutek »memoranduma	o	soglasju« do srede, tako da bi lahko
dvostranskih pogovorov z vsemi delegacijami	o	delitvi premoženja bivše SFRJ.
bilo novo plenarno zasedanje pogajanj	o	nasledstvu nekdanje Jugoslavije, še
ni znano, kot kaže, pa se bo Watts	o	tem odločil po pogovorih.
zapisal, da se pogaja pet držav, nič pa	o	tem, da gre za enakopravne naslednice.
vlada ne bo poslala uradnih podatkov	o	proračunu in dokler o njem ne bo povedal
uradnih podatkov o proračunu in dokler	o	njem ne bo povedal svojega stališča
obljubljenih uradnih dokumentov vlade	o	javni porabi v naslednjih letih.
danes med drugim pretresali vprašanje	o	pravni veljavnosti sporazuma in predlagali,
skupini so prečistili tekst zakona	o	uresničevanju socialnega sporazuma,
pogodbe, ker se jim zdijo sporne določbe	o	eskalacijski lestvici.
eskalacijska lestvica, kot jo je določil zakon	o	uresničevanju socialnega sporazuma
sporazuma, veljajo še naprej določbe	o	minimalni plači in o eskalaciji, in
naprej določbe o minimalni plači in	o	eskalaciji, in to vse do sprejetja
Govorili bodo	o	spremembi ustave in sporazumu strank
spremembi ustave in sporazumu strank	o	sodelovanju pri vstopanju države v
zahtevali nekatere popravke sporazuma	o	sodelovanju pri vstopu v EU.
nekatera stališča, ki se nanašajo na sklop	o	zunanji politiki.
opozarja zlasti na zelo ozko razlago	o	potrebnosti tako imenovane zaščitne
izredni seji 12. junija DZ razpravljali	o	začetku postopka za spremembo ustave,
*Zoran Thaler*	o	Natu
Očitki	o	spreminjanju ustave čez noč ne držijo,
Vendar je šele zdaj dozorelo spoznanje	o	nujnosti ustavne spremembe, ki ni pomembna
1998 začnejo pogajanja naše države	o	polnopravnem članstvu v bruseljski
Polemike	o	ustreznosti španskega kompromisnega
*Drnovšek nadaljuje pogovore*	o	ustavnih spremembah
zagotovila vlade in uprave, da se bodo	o	višini izhodiščne plače in o letošnjem
se bodo o višini izhodiščne plače in	o	letošnjem regresu, ki naj bi ga določila
Slovenskih železnic, ki je med drugim govoril tudi	o	lani oktobra ponujenem odstopu direktorja
opravili drugo obravnavo predloga zakona	o	Slovenski razvojni družbi in programu
končal tudi drugo obravnavo zakona	o	spremembah in dopolnitvah zakona o
o spremembah in dopolnitvah zakona	o	prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji,
podjetj, je DZ prešel na obravnavo zakona	o	zagotovitvi sredstev za obnovo v zimi
znova lotili obravnave predloga zakona	o	posebnem davku na avtomobile.
odnose, ki je danes obravnaval pogajanja	o	nasledstvu nekdanje Jugoslavije in
primerno, da je Slovenija na pogajanjih	o	sukcesiji tudi v prihodnje ostane kooperativna,
sta v torek nadaljevali dogovarjanje	o	proračunu za tekoče in naslednje leto.
bili pripravljeni pogovarjati samo	o	proračunu za tekoče leto.
Pogajajo se tudi	o	prenašanju sredstev med resorji - da
današnji seji predstavila stališča	o	pogajanjih z železniškimi sindikati
pogajanjih z železniškimi sindikati	o	sklenitvi nove tarifne priloge h kolektivni
Vlada je danes sprejela predlog zakona	o	deviznem poslovanju in ga poslala v
izredni seji brez razprav sprejel odlok	o	ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi
tako odločitev, zato so možna ugibanja	o	tihem dogovoru med ZDA in Rusijo o
o tihem dogovoru med ZDA in Rusijo	o	čim bolj omejeni širitvi.
*Nova pobuda Nove stranke za referendum*	o	Natu
izglasovali odložilni veto na zakon	o	lastninjenju igralnic.
na prvi redni seji znova glasovali	o	zakonu o lastninjenju igralnic.
redni seji znova glasovali o zakonu	o	lastninjenju igralnic.
Vlada odločitev	o	tem, kaj bo storilo posamezno igralniško
pogovorih podpisala meddržavni sporazum	o	izogibanju dvojnemu obdavčevanju.
sindikaliste ter zahtev po pogajanjih	o	večjih plačah v Revozu visela v zraku
stavkovni odbor sta le dosegla dogovor	o	vseh stavkovnih zahtevah.
naravnost genialna domača politična ideja	o	razširitvi vladne koalicije s krščanskimi
upoštevati sezonska določila odloka	o	prometnem in parkirnem redu.
Baguerijeve zbirke z začetka 20. stoletja	o	briški trgatvi.
Domitrica vložil zasebno tožbo, je sodišče	o	tem obvestilo parlament in ga hkrati
parlament in ga hkrati zaprosilo, da odloči	o	tem, ali dovoli začetek kazenskega
	O	zahtevi sodišča je najprej razpravljala
Dejstvo je, da se je DZ odločil, naj	o	celotni zadevi odloča okrožno sodišče
drugi, s katerimi smo se pogovarjali	o	tej zadevi, ko je dejal: »Poslanska
dejal: »Poslanska imuniteta je zadeva,	o	kateri poslanci najmanj radi govorijo.
*Nova dogovarjanja s Hrvaško*	o	Krškem in drugih sporih
MOKRICE, 16. junija - Govorili smo	o	ključnih zadevah, tako da v prihodnje
hrvaško stran do tega, da se izreče	o	svojem finančnem sodelovanju.
Občutek je, da imajo	o	tem pozitivno stališče,« je posebej
bilanc, izkazujejo nepravilne podatke	o	premoženju in ne izvajajo ustanoviteljskih
plač so revizorji ugotovili, da zakon	o	razmerju plač v javnih zavodih, državnih
pa si lahko njihova imena in podatke	o	načinu žrebanja preberete na naslovu
korespondenčni seji sprejela predlog zakona	o	določitvi minimalne plače in o načinu
zakona o določitvi minimalne plače in	o	načinu usklajevanja plač.
V zakonu	o	minimalni plači in o načinu usklajevanja
V zakonu o minimalni plači in	o	načinu usklajevanja plač sta minimalna
usklajevanja plač sta minimalna plača in način	o	usklajevanju določena tako, kot je
zagotovljeno tudi ločeno spremljanje podatkov	o	plačah zaposlenih, za katere ne veljajo
komisije DZ, ki bo sprejela dogovor	o	nadaljnjem delu in začela obravnavo
pustijo jetniku, sanjati na sveti večer	o	svojem domu, katerega ima tako rad
Pogovarjal se je	o	vsem mogočem.
si cigareto, a kadil ni; le povest	o	svoji materi je ponavljal, tolminskega
ponavljal, tolminskega študenta povest	o	tolminski materi.
divjali jazzi, je ponavljal to povest	o	svoji materi.
	O	, pela pa je moja mati rada, pela vse
In mati nam je pela,	o	, še vedno pela in še močneje.
Peter je ponavljal svojo povest	o	materi.
neosvobojeni zemlji z duhovi naših dedov	o	božji in človeški pravici.
predmestni ulici in ponavljam zgodbo	o	potepuhu, ki mu je bilo ime Najdù:
Govori še	o	uporu in povej našim bratom, kako smo
Najdù bi rad povedal	o	trpljenju, pa ne more.
-	O	poglavar, pravi Najdù, prebiram zakone
Velik je naš bog,	o	poglavar, in velika je svoboda.
jasne vprašujoče otroške oči so zrle -	o	, kakšno čudo ta Palestina, izza peči
Saj sem vendar	o	tem pisal že prve dni.
prav takrat sem napisal, ko sem sanjal	o	Roži Plamenki na onem bregu ...
(	O	tem, da spim samo vsako drugo noč sem
	O	, jaz sem kakor otrok.
Tepi nas,	o	gospodar!«
stolpe, kjer je tema in jim govorite	o	roži hiacinti in da je mogoče tudi
Zasanjal je	o	vrbah, samo podzavestno je še čutil
	O	, pa saj ni Krist kriv, on, Vladimir
Ni misli v nas	o	nekdanji tlaki, o uporih.
Ni misli v nas o nekdanji tlaki,	o	uporih.
	O	da, vsi vemo, vsi hrepenimo po njej.
v teh težkih dneh,	o	domovina...
se končuje zateglo na o‐o‐o; pesem	o	trpljenju, o suženjstvu, ki samo po
zateglo na o‐o‐o; pesem o trpljenju,	o	suženjstvu, ki samo po sebi kliče luč.
Kje je tista nekdanja pesem, kdo poje	o	veselju in smehu.
pel vam čez Kras	o	kamnolomci iz Nabrežine -
Kaj bo iz vas	o	, kaj bo iz vas
	O	vem, da je tam čudovito podzemlje:
kaplja pesem v jesensko noč, pesem	o	pokrajini, pesem o ljudeh.
jesensko noč, pesem o pokrajini, pesem	o	ljudeh.
vse,	o	vse bi vam moral dati! -
	O	, tudi Vipavci so svoje vrste ljudje,
	O	, ti ljudje!
Potroštam jih in jim govorim	o	dobri letini, da bo rebule dosti, jim
gromkem basu, zapojem z njimi pesem	o	trti in o ljubezni, ki se nikdar ne
basu, zapojem z njimi pesem o trti in	o	ljubezni, ki se nikdar ne konča in
skalami in hrume čudno, prečudno pesem	o	moči, o svobodi.
hrume čudno, prečudno pesem o moči,	o	svobodi.
Kresovi žarijo	o	gričih.
-----	O	, pa saj to ni konec.
Dedje pripovedujejo	o	grozah, o vedomcu, o jezeru, ki je
Dedje pripovedujejo o grozah,	o	vedomcu, o jezeru, ki je bilo nekoč
pripovedujejo o grozah, o vedomcu,	o	jezeru, ki je bilo nekoč na Tolminskem.
Pripovedujejo	o	Zeleni babi, ki se je razkoračila z
mrzle roke iztezajo k nam in šepečejo	o	božji in človeški pravici.
šepetala na uho neskončno dolgo pravljico	o	dobri materi, ki je šla v svet svoje
	O	, dobro!
Samo	o	burji, o Krasu, o Vladimirju, o sebi,
Samo o burji,	o	Krasu, o Vladimirju, o sebi, o pomladi,
Samo o burji, o Krasu,	o	Vladimirju, o sebi, o pomladi, ki jo
Samo o burji, o Krasu, o Vladimirju,	o	sebi, o pomladi, ki jo tako težko pričakuje,
burji, o Krasu, o Vladimirju, o sebi,	o	pomladi, ki jo tako težko pričakuje,
	O	, ta dva, ta sta bila od Boga poklicana,
sliši sinovo simfonijo, sinovo godbo	o	kraški burji.
-	O	, saj sem vedno rekla, ta moj Albin,
Saj sem vedela,	o	, saj sem vedela.
Tako živo je zasanjala	o	rožah, da je na glas pokarala sama
-	O	ti neumnica, ti trapa stara ti.
-	O	bajta, bajta, kje si? - je zamrmrala
	O	Bog, trudna, trudna.
Kraška mati,	o	, kraška mati, ki za svoje otroke vse
Kaj bi	o	smrti.
	O	Ameriki ni sanjal.
�	O	, kaj pa ti, Martin?" ga je ogovoril
Grizel sem peresnik in pisal	o	snegu, ki pokriva zemljo in škriplje
pokriva zemljo in škriplje pod nogami in	o	zvonovih, ki se majajo v zvoniku in
majajo v zvoniku in zvonijo čez plan,	o	lepi poti k polnočnici, k cerkvi na
poti k polnočnici, k cerkvi na grič,	o	orglah, ki donijo na koru, o božičnem
grič, o orglah, ki donijo na koru,	o	božičnem drevescu, o jaslicah, o pomarančah,
donijo na koru, o božičnem drevescu,	o	jaslicah, o pomarančah, o poticah in
koru, o božičnem drevescu, o jaslicah,	o	pomarančah, o poticah in o drugih dobrotah;
drevescu, o jaslicah, o pomarančah,	o	poticah in o drugih dobrotah; skratka,
jaslicah, o pomarančah, o poticah in	o	drugih dobrotah; skratka, pisal sem,
Tisto	o	najlepšem prazniku sem trdil tudi za
in zdaj res ne vem, ali sem se lagal	o	božiču ali o veliki noči.
vem, ali sem se lagal o božiču ali	o	veliki noči.
Ampak, toda naj bo kakor hoče,	o	tem ni, da bi na tem mestu razpravljal
bi na tem mestu razpravljal in tudi	o	mojem svetem večeru ne bom pisal, ker
razbijali v sivih mestnih zvonikih;	o	gorki sobi, o tolminski peči, o božičnem
sivih mestnih zvonikih; o gorki sobi,	o	tolminski peči, o božičnem drevescu,
zvonikih; o gorki sobi, o tolminski peči,	o	božičnem drevescu, jaslicah, polnočnici
božičnem drevescu, jaslicah, polnočnici in	o	družini tudi ni govora, zakaj zdaj
In tako bom	o	sebi molčal in rajši napišem o svetem
bom o sebi molčal in rajši napišem	o	svetem večeru na vasi.
nesrečnejši bo in težji, napolnjen s spominom	o	preteklih dneh.
sestaneta na polju za vasjo in govorita	o	svoji sijajni bodočnosti.
Toda	o	sreči prav gotovo ne bo več govoril.
po kockah hodnika in vneto govoril	o	boljševikih.
	O	, saj ve, kako je ž njim.
ponujajo po dve liri svoje kosti -	o	, saj bi jih, toda nihče se ne zmeni
dan po časopisih in tudi romani so	o	tem že napisani; potemtakem bo na vsem
Samo pisati se ne sme	o	njih.
razumljivo; kdo pa bo glasno poročal	o	slabih straneh svojega doma?
Sam Duce je napisal	o	otroku lepe članke, katere si moramo
	O	, tudi njim od skrbi sivijo lasje: delnice
let, ko je kot revna služkinja sanjala	o	lastnem domu, in je tako svojo hišo
	O	, kajpak, nekaj lepega je, biti nekje
�inteligenten gospod", oče treh hčera,	o	katerih pravi, da so pravi angeli,
angeli, drugi pa so prepričani ravno	o	nasprotnem; Andreicich je vnet za dolgoprstna
resno skušal prodajati cenene nauke	o	morali in poštenosti.
tedenske romane, se kaj malega prepirajo	o	ureditvi sveta, kadijo in strmijo v
z glavo, potem pa je začel govoriti	o	tem, kako bo mojega zapeljivca žgal
Namignil ji je nekaj	o	velikonočni dolžnosti vsakega kristjana,
	o	�žilavosti malega hudiča".
ogibal in tudi svojim tovarišem ni	o	tem ničesar omenil, kasneje pa se je
�	O	moj Bog, da bi le ne zrogovilil!"
njen glas: začel je nekaj razlagati	o	bodočem zadružnem življenju, v katero
Tovarišice so govorile	o	poljubih in ker je slišala, da se mora
- kratko rečeno - h tistim ljudem,	o	katerih po navadi rečemo, da ne store
Pettarosu, ki ji je ves večer nekaj kvasil	o	njenih prekrasnih in preglobokih očeh,
njenih prekrasnih in preglobokih očeh,	o	krasoti noči, o prelestnem mesecu,
in preglobokih očeh, o krasoti noči,	o	prelestnem mesecu, o večni zvestobi
krasoti noči, o prelestnem mesecu,	o	večni zvestobi do groba in o drugih
mesecu, o večni zvestobi do groba in	o	drugih podobnih stvareh, ki jih slabiči
	O	ljubezni je bilo pri Angeli kaj malo
in kazal svoje bele zobe, ji govoril	o	svoji otroški ljubezni, ji pripovedoval
svoji otroški ljubezni, ji pripovedoval	o	�ognju žena v južnih pristanih," jo
Toda Linika ne ve prav nič	o	svetlih trenutkih.
nalezel bolezni, in dolgo pridigal	o	nebeškem kraljestvu, govoril s strogim
kraljestvu, govoril s strogim glasom	o	svetnicah, ki so rajše umrle od lakote,
ujel ravno svojega brata; pisali so	o	tem.
Tudi	o	svojem testamentu je Jaconcic večkrat
meri podpirajo njegove tri hčerke,	o	katerih se je sam izražal, da so �pravi
s cvilečim glasom in zoprnim smehom	o	svoji Matildi, ki je šla v Argentinijo:
	O	, ti moj ljubi Bog, spet so ji ukradli
se tiščijo smrkavci ter razpravljajo	o	ustroju dobrega revolverja in o vrednosti
razpravljajo o ustroju dobrega revolverja in	o	vrednosti ženske; včasih tudi kaj zapojejo
�moro", se prerekajo in razmišljajo	o	denarnih pridobitvah ter se posmehujejo
ustavljati, razmišljati in morda celo pisati	o	njej.
ki jo je imel včasih, ali pa sanja	o	lepih dnevih, ki so umrli in o bodočih,
sanja o lepih dnevih, ki so umrli in	o	bodočih, ki že prihajajo, čakajo pred
razmišljal same nemogoče stvari in sanjal	o	cigareti.
Leva Nikolajeviča Tolstega, psalme	o	vrbah žalujkah na obrežju babilonskih
Vse stvari pa,	o	katerih sta vedela, klepetala in skrivala,
Samo, da bi hudič kaj ne vedel	o	Tiniki.
vrnil ves razdražen in izjavil, da ni	o	merjascu ne duha ne sluha.
grenkim smehom mu je pripovedovala	o	Trstu, Benetkah in Milanu.
On pa ji je pravil	o	svoji vasi, o domu, o ljudeh in tako
On pa ji je pravil o svoji vasi,	o	domu, o ljudeh in tako skušal kaj spraviti
ji je pravil o svoji vasi, o domu,	o	ljudeh in tako skušal kaj spraviti
Ona pa ni vedela	o	vsem tem prav nič.
na kakšen način bi poprašal Ludvika	o	Nanci.
četverokotnike sivega neba in razmišlja	o	svojem zločinu.
so bile gluhe in zameglene stvari,	o	katerih ni Bernard - kakor vse �naše
bin!" - ter jim v slovenščini pridigala	o	sveti stvari, za katero se borijo in
z glasnim vreščanjem drla nad njim	o	njegovih mladih letih, o tem, da se
drla nad njim o njegovih mladih letih,	o	tem, da se mu po žilah namesto krvi
namesto krvi pretaka kislo mleko in	o	tem, kaj se spodobi mlademu, nad dvajset
Takrat si je prvič skoval misel	o	svoji manjvrednosti.
potno čelo z žuljavo roko; vse sanje	o	novem življenju so se sesule v prah.
Vaške žene so vedele	o	tem povedati marsikaj zanimivega.
�Ne govorite mi	o	razbojnikih."
Govoril je	o	trdi, zakrknjeni, nehvaležni, barbarski,
severnega mrzlega zrnja; govoril je	o	zemlji, ki je podobna suhi, koščeni,
Sanjal je bil	o	domu.
»Predsinočnjem sem sanjal	o	hiši ob morju, pravzaprav je bila palača;
morju, pravzaprav je bila palača; sinoči	o	trgovini ob veliki cesti, nocoj pa
Tudi	o	Jeri je sanjal.
Nocoj pa je sanjal	o	njej, da je bila v nevarnosti.
sanje, naglas se še ni upal misliti	o	njih - in zato se je zvil v klobčič,
In potem jim je pridigal	o	revoluciji, kakor bi bila revolucija
Govori	o	usmiljenju, dobroti in o pokorščini;
Govori o usmiljenju, dobroti in	o	pokorščini; o posmrtni enakosti nam
usmiljenju, dobroti in o pokorščini;	o	posmrtni enakosti nam pridigajo samo
sladke sanje in rušila njegove načrte	o	srečni bodočnosti.
naravnost krasen dan, potem pa je govoril	o	tem, da ni bil še nikdar zaprt, da
Zdaj ga je bolelo, da je bil povedal	o	Bernardu.
Martin pa bi še kar naprej razlagal	o	vsem tistem, kar je slišal po delavskih
povedali tudi besedilo: govorilo je	o	paradižu in o sanjah, o vojni in o
besedilo: govorilo je o paradižu in	o	sanjah, o vojni in o povratku v domačo
govorilo je o paradižu in o sanjah,	o	vojni in o povratku v domačo vas, toda
o paradižu in o sanjah, o vojni in	o	povratku v domačo vas, toda Martin
	O	cerkvi se je bil zapomnil nekako takole,
Začel je vsekakor slabo,	o	tem ni dvoma.
Vso vožnjo je mislil	o	tem, kako bo na vasi odpiral oči nevednim
kazalo, da bi bil kar naprej predaval	o	svojih ptičih, če ne bi vstopila dva
in obljublja, da jo bo kupil, govori	o	ptičih in malo je manjkalo, da ni še
ti uživaš pri jedi, bere pravljico	o	»Kalifu štrku«, te pogleduje z mladim,
zleknil v senco, da bi premislil še	o	dveh stvareh, ki jih je moral urediti,
dveh stvareh, ki jih je moral urediti,	o	hiši in o Jeri.
ki jih je moral urediti, o hiši in	o	Jeri.
Povedal jim je zgodbo	o	svojem škorcu, ki je umrl na poti.
skočil Cestar v besedo, »kajti tu ni	o	hiši niti pike,«
In če	o	hiši ne piše, se pač ni splačalo pisati,
Pologarica je rekla, da ona	o	tem nič ne ve; moža naj počaka, saj
Tu pa	o	njem nič ne vedo.
so se delili v dve skupini: v vaške,	o	katerih je človek lahko klepetal po
	O	teh stvareh ni bilo dobro naglas razpravljati.
Podrobar je nekaj bleknil	o	tej stvari, pa so ga prijeli, kajti
napisal - in tako je bilo dovolj ugibanja	o	nasledstvu.
Vse leto je pridigal	o	sveti čednosti devištva in navduševal
prefekturni komisar, da bi javno pridigal	o	uradnih tajnostih.
Razpravljali so	o	raznih stvareh in pogovor je počasi
prikimavali in vsak je povedal podobno zgodbo	o	propadanju ljudi, ki so šli od doma.
povedali tudi besedilo, govorilo je	o	sanjah, paradižu in zvezdah, o vojni
govorilo je o sanjah, paradižu in zvezdah,	o	vojni in o vrnitvi v domačo vas, toda
sanjah, paradižu in zvezdah, o vojni in	o	vrnitvi v domačo vas, toda Martin se
je še bolj navezanega: govoril ji je	o	bodočnosti, velik mlin bo zgradil na
Ko ji je na široko razlagal	o	svojem mlinu, ki ga čaka doma, ga je
jo je bil slišal v delavskem društvu	o	veri in kapitalizmu, toda ostalo je
trudapolnih igrah zbirali pri njem,	o	svoji vasi in o svoji mladosti, pravil
igrah zbirali pri njem, o svoji vasi in	o	svoji mladosti, pravil jim je o lepih
in o svoji mladosti, pravil jim je	o	lepih kmečkih hišah na hribu, o zeleni
je o lepih kmečkih hišah na hribu,	o	zeleni travi, o konjih in kravah in
kmečkih hišah na hribu, o zeleni travi,	o	konjih in kravah in psih.
drugi starci in potem so razpravljali	o	revoluciji in o težkih časih.
potem so razpravljali o revoluciji in	o	težkih časih.
Martin je vedel	o	tej stvari največ povedati.
	o	svojih drugih grehih, pa se pred sinom
Martin se je vrnil na vas s sanjami	o	velikem mlinu.
Pred tednom dni se mu	o	tem še sanjalo ni.
povedal gospodarju, kako in kaj misli on	o	maši in cerkvenih zadevah.
na njegov račun, glasno je govoril	o	svoji nesreči in o vrnitvi v Trst,
glasno je govoril o svoji nesreči in	o	vrnitvi v Trst, toda na dnu njegovega
svojih potih in je kajpak premišljevala	o	Martinu.
saj vsi vedo, da je tat; ali naj se	o	tem pogovarja s hlapcem, ki se mu smeje.
vedo, kdo naj bi na vasi kaj vedel	o	tem.
	O	, tudi Ernest je dober fant,«
»Kdo je pred vojno vedel kaj	o	žeparjih, še navadnih tatov je bilo
vse popoldne, jedla, pila in sanjala	o	lepi prihodnosti.
»To je torej tisti mlin,	o	katerem si nam toliko trobil v Trstu.
drug k drugemu in Ernest je razlagal	o	življenju, o trpljenju in o boljših
in Ernest je razlagal o življenju,	o	trpljenju in o boljših dneh.
razlagal o življenju, o trpljenju in	o	boljših dneh.
se je pa potepal in prebiral knjige	o	razbojnikih, mornarjih in detektivih.
delavskem tedniku kratke povestice	o	delavcih, pisal je tudi pesmi o dimnikih
povestice o delavcih, pisal je tudi pesmi	o	dimnikih in debelih ravnateljih, o
o dimnikih in debelih ravnateljih,	o	strojih, ki pijejo delavcem kri, o
o strojih, ki pijejo delavcem kri,	o	mladih tipkaricah, ki so žrtve pohote
organizacije in govoril navdušene govore	o	dnevu, ki je že blizu, o skorajšnjem
navdušene govore o dnevu, ki je že blizu,	o	skorajšnjem polomu diktature, o rešitvi
blizu, o skorajšnjem polomu diktature,	o	rešitvi in boljših časih.
Govoril je	o	žeparstvu kot o nujnem poklicu današnjih
Govoril je o žeparstvu kot	o	nujnem poklicu današnjih dni.
pisatelja in pesnika, ki je pridigal	o	morali in vesti, se je razvil prav
čakal na tiste dneve, ki prihajajo in	o	katerih toliko govorijo in pišejo in
prav tako pomagam k tistemu dnevu,	o	katerem toliko govorijo, kajne?
odhodu so po vasi zašumele govorice	o	tatvinah na semnju.
	O	, saj sem dobro
je vsa vas še precej časa govorila	o	gadji zalegi in o pokvarjeni družini
precej časa govorila o gadji zalegi in	o	pokvarjeni družini Martina Jakončiča,
posedal v gostilni, pil vino in razlagal	o	življenju in o samem sebi, kakor je
pil vino in razlagal o življenju in	o	samem sebi, kakor je to delal nekoč.
Nič nista vedela,	o	čem naj bi govorila, čeprav sta oba
je sesul Jeri na glavo vso pridigo	o	družbenem redu, ki jo je bil slišal
redu, ki jo je bil slišal od Ernesta,	o	današnjem svetu, ki je podoben trhli
Govoril je	o	ljudeh, ki so garali vse življenje
vaških primerov, da ji je razložil	o	Cestarju, ki je vse svoje bogastvo
»	O	, ona,«
»	O	, postaven si že bil,«
legal v svoje listje, ni več govoril	o	krivicah, ki se godijo kmečkim hlapcem.
Čisto na tihem je razmišljal	o	tem, da bi se preselil k Jeri.
glavo in izsul na Martina dolgo pridigo	o	veri in čednosti, o nezakonskem otroku,
Martina dolgo pridigo o veri in čednosti,	o	nezakonskem otroku, o vzgoji in o vsem
in čednosti, o nezakonskem otroku,	o	vzgoji in o vsem tistem, s čimer se
čednosti, o nezakonskem otroku, o vzgoji in	o	vsem tistem, s čimer se je Martin v
končal, je pozabil vse pridige, ki jih je	o	cerkvi in župnikih slišal po delavskih
stare ustnice in začel je pripovedovati	o	svojih pustolovščinah, ki jih je doživel
No in zdaj res ne vem,	o	kateri sem govoril.
prosila, si sedel in začel govoriti	o	deželi, o pomladi, o poletju, o mlinu,
si sedel in začel govoriti o deželi,	o	pomladi, o poletju, o mlinu, o trgovini,
začel govoriti o deželi, o pomladi,	o	poletju, o mlinu, o trgovini, kjer
govoriti o deželi, o pomladi, o poletju,	o	mlinu, o trgovini, kjer se bomo lepo
deželi, o pomladi, o poletju, o mlinu,	o	trgovini, kjer se bomo lepo zbrali
Premišljal je	o	vsem in si je očital, da se je pravzaprav
kadar je bil dobre volje, ji je pravil	o	vasi, o mlinu, ki so ga imeli doma
bil dobre volje, ji je pravil o vasi,	o	mlinu, ki so ga imeli doma in ki ga
Martin ni ne videl ne slišal	o	njej: zadnjič se je bila oglasila iz
sesula Pologarju na glavo vso pridigo	o	Martinovih lažeh.
Govorila sta podrobno	o	vseh stvareh - in kmalu jima je bilo
Sodil je kratko rečeno k tistim ljudem,	o	katerih pravijo na kmetih, da se ves
doraščajočih letih je mnogokrat sanjal	o	kmetiji, o konjih, o velikih njivah
letih je mnogokrat sanjal o kmetiji,	o	konjih, o velikih njivah in o vsem
mnogokrat sanjal o kmetiji, o konjih,	o	velikih njivah in o vsem podobnem.
kmetiji, o konjih, o velikih njivah in	o	vsem podobnem.
tednov se je tako čudil in razmišljal	o	domu, potem pa je pozabil na vse.
Molil ni več,	o	cesarju pa že prej ni nikdar mislil.
cesar, ki so mu sicer rekli car, in	o	katerem so govorili, da se mu maje
Tedaj se je prvič zamislil	o	cesarju in carju.
Prej ni prav nič razmišljal	o	njenem življenju.
zdič in pripovedoval staremu Jakobu	o	sebi in svojih, dvajsetletni, bledolični
kaka baba na vasi namignila, kaj misli	o	svojih hčerah, se je kar začudil.
nedeljo poslušal župnikovo pridigo	o	starših, ki zanemarjajo svoje otroke,
»	O	, nič ... samo ... malo vode bi rad popil,«
čeravno je gospod župnik govoril tudi	o	grešnem življenju, ki ga je prinesla
Vsa vas je govorila samo	o	Žefu Obrekarju.
In če je že šel glas	o	njegovem pitju in o njegovi drzni govorici
je že šel glas o njegovem pitju in	o	njegovi drzni govorici od hiše do hiše,
Zbudil se je	o	mraku in krenil dalje.
	O	, saj sem ji branila.
Vse babe so jezikale samo	o	Žefu Obrekarju, ugibale so in težko
svoje najdražje in ponosno govoril	o	njem.
Sicer	o	tem ni imel skoraj kaj povedati, pa
Pripovedoval je	o	tisti njivi, ki jo je oral ves teden
postelji pa je Žef vendarle premišljal	o	tem vprašanju.
in od tiste ure začel rahlo dvomiti	o	svojem uspehu.
hrepeneli skrivaj, javno in glasno	o	tem niso govorili.
na oteklino renčelico in razmišljal	o	sreči, ki me je še čakala; zvečer sem
	O	srčnih zadevah niso mlatili prazne
Končno sta ga	o	tem vprašala tudi oba kramarja od beneške
In tako se je Strežek še	o	tistem pustu oženil s čokato, kakih
»	O	, ti moj bog ti,« je govoril sam s sabo
najbolj zanimali odstavki, ki so govorili	o	prepovedanem sadu, o pijanem Noetu
ki so govorili o prepovedanem sadu,	o	pijanem Noetu in njegovih hčerah ter
pijanem Noetu in njegovih hčerah ter	o	čisti Suzani, ki sta jo pri kopanju
iz tega je razvidno - da ne govorim	o	soparnih nočeh po spalnicah v zavodu
spalnicah v zavodu - da sem rad bral	o	burnem življenju in gledal slike in
koval trdne in drzne načrte, kako bom	o	počitnicah hodil s Tinko.
	O	počitnicah nisem veliko hodil po vasi.
Župnik je	o	tej stvari javno govoril s prižnice;
in z veličastnim basom prebral tisto	o	pohujšanju teh malih, o mlinskem kamnu
prebral tisto o pohujšanju teh malih,	o	mlinskem kamnu za vratom in o potopljenju
malih, o mlinskem kamnu za vratom in	o	potopljenju na dnu morja.
Govorila je nezaslišane stvari	o	nečednih starcih; potegnila je iz sv. pisma
starcih; potegnila je iz sv. pisma zgodbe	o	Suzani in o tistih dveh nemarnih starinah,
je iz sv. pisma zgodbe o Suzani in	o	tistih dveh nemarnih starinah, ki sta
zatolminske grape in povedala resnično zgodbo	o	sedemdesetletni pregrehi, ki živi tri
»	O	, saj je imela srečo.
	O	Tinkinem otroku so veliko govorili,
in usmiljenja kakor v besedah; vse	o	pravem času: kadar je človek vreden
	O	, zdaj je bilo Tinki dobro, tako je
svojega dolgega molka, potem pa stoka	o	svojem težkem življenju, o dolgovih,
pa stoka o svojem težkem življenju,	o	dolgovih, ki ga tarejo, o davkih, ki
življenju, o dolgovih, ki ga tarejo,	o	davkih, ki jih ne zmore, in še o obrestih,
tarejo, o davkih, ki jih ne zmore, in še	o	obrestih, ki jih komaj plačuje.
Babe so veliko klepetale	o	njej.
Uranjkarica pa je lopotala celo	o	neki nečedni in menda tudi neozdravljivi
Pisal sem mu	o	svojih težavah in ga potolažil.
	O	živalih ne vem prida.
V šoli so me poučili še	o	tem: iz vsake gosenice se izleže metulj.
To je bilo vse, kar sem takrat vedel	o	gosenicah.
Tudi	o	svoji prihodnosti sem ugibal z njimi.
»	O	, nič,« sem dejal, »samo čudim se, ker
Dan se je nagibal v večer in	o	prvem mraku sem videl.
Vpraševal sem se	o	tem, odgovora nisem našel v svoji pameti.
načelnik oddelka je sestavil poročilo	o	mojem prestopku.
pozabil vtakniti svoje globokoumne misli	o	gosenici, ki izpodjeda državno drevo.
Tisto popoldne je kaplan govoril	o	Mariji, o nedolžnosti, o lilijah, o
popoldne je kaplan govoril o Mariji,	o	nedolžnosti, o lilijah, o sv. Jožefu
kaplan govoril o Mariji, o nedolžnosti,	o	lilijah, o sv. Jožefu in o sv. Alojziju,
o Mariji, o nedolžnosti, o lilijah,	o	sv. Jožefu in o sv. Alojziju, o strasti
nedolžnosti, o lilijah, o sv. Jožefu in	o	sv. Alojziju, o strasti in podobnih
lilijah, o sv. Jožefu in o sv. Alojziju,	o	strasti in podobnih nadlogah, ki glodajo
zaporu vsak večer priporočal, naj sanjam	o	zelenem, če se le da o belem konju
priporočal, naj sanjam o zelenem, če se le da	o	belem konju na zelenem travniku, zakaj
nekoč v rimski ječi, ko sem razmišljal	o	silah in o življenju.
ječi, ko sem razmišljal o silah in	o	življenju.
izbira, zahteva, da	o	hvaležnosti in molitvi sploh ne govorim.
Kajpak, in potem razpravlja	o	krivici in o enakosti.
Kajpak, in potem razpravlja o krivici in	o	enakosti.
Ta tu pa trobezlja	o	političnem preobratu, o spoznanju,
pa trobezlja o političnem preobratu,	o	spoznanju, ki prihaja med navadne ljudi,
spoznanju, ki prihaja med navadne ljudi,	o	trpljenju in o nekem dozorevanju množic,
prihaja med navadne ljudi, o trpljenju in	o	nekem dozorevanju množic, trdi, da
Soseda je še naprej pridigala	o	kapi, o hvaležnosti in vesoljni pokvarjenosti.
Soseda je še naprej pridigala o kapi,	o	hvaležnosti in vesoljni pokvarjenosti.
potoval skozi našo vas in slišal zgodbo	o	življenju, ki ga je živel Okouinokou.
pomladansko pokrajino ter razmišljal	o	svoji žalostni usodi.
Pogovoril se je z njim	o	sanjah, ki so ga zadnje noči mučile
zadnje noči mučile v ječi - sanjal je	o	samih trobentah - potožil je o svoji
sanjal je o samih trobentah - potožil je	o	svoji grenki usodi, popil kanček črne
nebesih na desnici nebeškega očeta,	o	katerem sta mu tako vztrajno prepevala
»	O	, to prekleto maslo!«
tabor in dve šunki sta bili manj, da	o	maslu sploh ne govori.
ki jo je naslednjo nedeljo spustil	o	semenu hudičevem, o jami razbojnikov
nedeljo spustil o semenu hudičevem,	o	jami razbojnikov in o podobnih stvareh,
semenu hudičevem, o jami razbojnikov in	o	podobnih stvareh, ne bo rodila dobrega
»	O	, to prekleto maslo!«
Ta vzdih je prišel ravno	o	pravem času, kajti kuharica Ana se
in najprej odmolil nekakšno molitev	o	kočljivosti takih primerov ter o neskončnem
molitev o kočljivosti takih primerov ter	o	neskončnem božjem usmiljenju, potem
drugemu pletenko rebule ter modrovala	o	življenju in o smrti, kakor sta vedela
rebule ter modrovala o življenju in	o	smrti, kakor sta vedela in znala.
srečanju ni preveč rekel v tisti pridigi	o	usodi in ga tako nehote spomnil na
zahajajoče sonce in se trdno zaklel, da bo	o	usodi Venca Poviškaja nekaj napisal.
»Peter bo	o	Vencu napisal povest.«
kadar pa je koga doletela sreča, ni	o	usodi nihče niti črhnil.
ta del njegovega obraza in izrekel	o	njem svojo sodbo.
utrujeni obraz in polagamo sebi račune	o	življenju, ki je že za nami, večkrat
Učiteljevo pridigo	o	ciljih si je zapomnil samo Peter in
deski, legel nanje, zaspal in sanjal	o	povodnjih in o dežju, o iglah, ki so
nanje, zaspal in sanjal o povodnjih in	o	dežju, o iglah, ki so bile kakor brzojavni
zaspal in sanjal o povodnjih in o dežju,	o	iglah, ki so bile kakor brzojavni drogovi,
so bile kakor brzojavni drogovi, in	o	škarjah, ki so bile kakor plugi.
včasih srečal s Petrom, ki mu je govoril	o	svojih načrtih.
se zagnal v zdič in začel govoriti	o	svoji bolezni malone s spoštovanjem
in rekla, da se morajo pomeniti tudi	o	tem, kako se bodo vozili na nabor.
Toda	o	tej stvari niso dolgo razpravljali:
sobo, in izdrdral vse, kar je vedel	o	svoji bolezni.
je počasi prišla k sebi in doumela,	o	kakšni rešitvi Venc tako navdušeno
	O	, moja Minca!
	O	, Moj Jezus!
Moj Jezus	o	obrti ni dolgo premišljeval: posvetil
»	O	, Moj Jezus.
se širokoustil, Peter ji je govoril	o	ljubezni, o smislu življenja in o podobnih
širokoustil, Peter ji je govoril o ljubezni,	o	smislu življenja in o podobnih »duševnih
govoril o ljubezni, o smislu življenja in	o	podobnih »duševnih stvareh«, Venc pa
postavljali v vrsto in nastala je dolga pesem	o	človeku, ki je sredi šumnega sveta
»	O	, Moj Jezus!« je zastokal Moj Jezus
umazanih prstih in mu pripovedovala zgodbe	o	svetih
Tako vneto je Izidor razlagal	o	kmečkih in delavskih pravicah o svobodi,
razlagal o kmečkih in delavskih pravicah	o	svobodi, enakosti in proletariatu,
pripovedovati neskončno dolge zgodbe	o	svetih in blagih ljudeh, s katerimi
kadar je ležal na peči in razmišljal	o	svoji bridki usodi.
dvignila, da bi ponovno razmislila	o	tej nerodni stvari.
	O	, Moj Jezus, saj vendar ne misliš stran?«
»	O	, Moj Jezus, možila!« je zastokal Moj Jezus
	O	, Moj Jezus!
	O	, ti prekleta Banjaluka - - « se je
»	O	, Moj Jezus, tepsti bi me morala, tepsti,
tepsti, ker sem taka zverina, ne pa - -	o	- - - « je krčevito zahlipal in s tako
nasmehnil in rekel, da se bo ženil	o	pustu.
Glasno je pripovedovala	o	njem in se norčevala, kako ga bo zibala
cerkev nenadoma usula velika pridiga	o	semenu hudičevem, o smeteh in nesnagi,
velika pridiga o semenu hudičevem,	o	smeteh in nesnagi, o prešuštnici, ki
semenu hudičevem, o smeteh in nesnagi,	o	prešuštnici, ki zavaja dobrega človeka,
»Ne, ne,	o	Moj Jezus ...« je s strahom dejal Moj Jezus
zori se je izleglo in	o	prvem svitu radostno vzletelo soncu
svitu radostno vzletelo soncu naproti,	o	svetlem dnevu je veselo frfotalo pred
svojimi pisanimi prosojnimi krili,	o	mraku pa je že omagalo pod prvo kapljo
zagrešil veliko neumnost, toda popolnoma	o	tem ni bil prepričan.
kaj malega zažvižgal in razmišljal	o	svoji usodi.
je sanjal; sanjal je	o	iglah, o likalniku, o šivalnem stroju,
je sanjal; sanjal je o iglah,	o	likalniku, o šivalnem stroju, o očetu
sanjal; sanjal je o iglah, o likalniku,	o	šivalnem stroju, o očetu in o globoki,
iglah, o likalniku, o šivalnem stroju,	o	očetu in o globoki, temnozeleni vodi,
likalniku, o šivalnem stroju, o očetu in	o	globoki, temnozeleni vodi, v kateri
»	O	vodi.
	O	čisti, globoki, zeleni vodi - - - o
O čisti, globoki, zeleni vodi - - -	o	vodi in - - -« je zamrmral Venc in
	O	motni vodi ni dobro sanjati.
	O	ribah tudi ne.
Drugo noč je sanjal	o	motni vodi in o ribah.
Drugo noč je sanjal o motni vodi in	o	ribah.
	O	mraku so prišli orožniki na kaščo in
»	O	, Moj Jezus, le zakaj si to storil,«
bile narisane po stenah, in sanjal	o	trobentah.
dvignil, se zamaknil predse in razmišljal	o	svoji bridki usodi.
»	O	trobentah, kakor na sodni dan,« je
bi rada načela pogovor; govorila bi	o	sorodnikih, o vremenu ali o čemerkoli,
pogovor; govorila bi o sorodnikih,	o	vremenu ali o čemerkoli, toda meni
govorila bi o sorodnikih, o vremenu ali	o	čemerkoli, toda meni ni bilo do razgovora.
že vračale iz šole in se prepirale	o	francoskih glagolih, pred mano pa se
spravil v dobro voljo, sem ji povedal	o	Nandetovem ‘grifu’.
Kaj drugega	o	narodnih poslancih ne vem, pa tudi
pripovedoval je Tinci vaške čenče,	o	ženitvah, o orožnikih, o svoji kravi,
pripovedoval je Tinci vaške čenče, o ženitvah,	o	orožnikih, o svoji kravi, ki se mu
vaške čenče, o ženitvah, o orožnikih,	o	svoji kravi, ki se mu nikakor noče
razmišljal ali bi nadaljeval svojo zgodbo	o	Vencu Poviškaju ali ne.
Bral sem	o	Cavalcantiju, Danteju, Petrarci in
Najprej sem razmišljal	o	pomladi in o vsem tistem, kar je s
Najprej sem razmišljal o pomladi in	o	vsem tistem, kar je s tem letnim časom
»	O	, letos sem si pa samo nogo izpahnila;
bil caposquadra, je vzneseno govoril	o	domovini, o državni zavesti, o manifestaciji
caposquadra, je vzneseno govoril o domovini,	o	državni zavesti, o manifestaciji za
govoril o domovini, o državni zavesti,	o	manifestaciji za skupno misel, kar
kar je treba še posebej podčrtati, in	o	podobnih otrobih, ki jih podobni ljudje,
iz »100 ljubavnih pisem« lepe stavke	o	luni, o žuborečih potočkih, ki neso
ljubavnih pisem« lepe stavke o luni,	o	žuborečih potočkih, ki neso misel
do moje (ga ) drage (ga),	o	pozdravljanju čez hribe in doline,
Govoril je	o	sladkosti in bridkosti zakonskega življenja
je že mesece in mesece pridigal samo	o	zvonovih.
bil vsega spoštovanja vreden, da se	o	njem dostojno izrazimo.
»	O	, Moj Jezus, saj ženem!« je zastokal
»	O	, Moj Jezus, naprej pa ne gre.«
»	O	, Moj Jezus!« je zastokal Moj Jezus.
so ga hvalili in se izražali dobro	o	njem; vedeli so sicer, da še niso vsi
�	O	, ti strešnica ti salamenska!", je na
�	O	moj bog, odpusti mi!
�	O	moj bog, odpusti mi.
�	O	moj bog, od kod monštranca?" je trepetal.
zaklali ga bomo, reveža oskubljenega,	o	pa še kako ga bomo zaklali."
�	O	ne, ne!" je zastokal Štefe in pogledal
	O	, če bi bil gospod Čar še živ!
Res je, ni lepo grdo misliti	o	gospodu, a kar je res, je le res.
Kacafuri ter s kmeti izmenjal besedo	o	košnji in žetvi.
	O	, moj bog, zdaj zdaj mu lahko položi
občutil v otroških letih, ko ga je mati	o	mraku poslala zapret kurnik, ki je
se zagrizli vanje, ter nam govorila	o	peklenskih strahotah tako neumno, kakor
začela s svojim osladnim glasom govoriti	o	našem očetu.
ki je hotel glasno ponoviti besede	o	sv. Andreju.
ki je ves čas govorila sam bog vedi	o	čem.
bilo jasno, da namerava spregovoriti	o	njem.
prsti po mizi ter začel spraševati	o	vaščanih.
»	O	, krasno se je držal!«
tudi zdaj jasno slišal njen stavek	o	veliki usodni uri.
Bilo je triinštiridesetega	o	svečnici.
vse tako lepo zvrstiti, da pride vse	o	pravem času?«
Govorila je	o	krivicah, ki so se nam godile, in ne
krivicah, ki so se nam godile, in ne	o	»kazni za naše pregrešno življenje«,
mu izcukali polovico brk ter ga nato	o	belem dnevu gnali z njegovo zastavo
Govorili pa so tudi	o	tem.
Še	o	Ivanki sem hotela povedati.
Rotil jo je, ji govoril	o	Nandetu in Nacetu, prosil, zmerjal
»Sicer pa sva pravkar govorila	o	tem ...«
Bilo je lani	o	svečnici.
Jožefa, temveč da je bil pri četnikih,	o	katerih je govoril noč in dan.
‘Divanil’ je seveda samo	o	Bosni, o Sandžaku in o Črni gori, da
‘Divanil’ je seveda samo o Bosni,	o	Sandžaku in o Črni gori, da je vsa
seveda samo o Bosni, o Sandžaku in	o	Črni gori, da je vsa vas poznala te
tega divjega moža, ki je govoril samo	o	puškah in sabljah, lepo ukrotila ter
let, je večkrat grmel v svojem basu	o	nekakšnem Fra Diavolu.
Baje je bila pesem iz neke opere	o	razbojniku.
Obrekar sede in začne govoriti	o	prašičih, o Oblakovem vrhu in kako
sede in začne govoriti o prašičih,	o	Oblakovem vrhu in kako da tam ni fašistične
»Še sedaj jih vidim, kako se	o	mraku odpravljajo na pot.
	O	zgagi ni več tožil.
zemljo; za nekaj trenutkov se je vse,	o	čemer mi je govorila teta, odmaknilo
pogledali, kajti vsi smo nekako mislili	o	tem, ko smo molčali in gledali po dolini
rekla, to mora biti tista domovina,	o	kateri tako lepo pišejo pesniki in
Saj, ko sem brala	o	domovini, me je prav tako stiskalo
Že res, da so pridigali	o	domovini.
	O	, nikar se ne boj, da ne mislijo o tem.
O, nikar se ne boj, da ne mislijo	o	tem.
Saj smo govorili, saj smo premlevali	o	našem življenju.
tem govorjenjem ogibala spregovoriti	o	težkih urah Obrekarjevega življenja.
Gledal sem po dolini in razmišljal	o	življenju ljudi, »ki se v tej grapi
Začeli smo pogovor	o	tem in onem, toda presneto hitro nam
	O	, nemara je Drejc celo rekel, da je
tudi ponos je treba uporabljati samo	o	pravem času ... kakor pogum.
Govoril je	o	očku Orlu.
In tudi	o	Drejcu.
Že zdavnaj ima svoje mnenje	o	ljudeh v teh krajih, kjer služi skoraj
politiki še tako pišejo in kričijo	o	svetih mejah Matere Domovine, naj še
krog še bolj mučen, ker vedo, da niti	o	mraku ne bodo šli iz njega.
»	O	, nič se ne boj, zlatek moj!
	O	, saj res!
To je cela pravljica, pravljica	o	klopotcu.
matere, niti senca sence svoje babice, a	o	prababici, prvi Barbari, ki je prišla
»	O	ti prismuk prismuknjeni!
	O	, še besede nimate!«
Če je ne bi bilo, ne bi govorili	o	njej.«
sabo cerkovnika Mešeleta, ki tarna	o	svojem najmlajšem pobu, ki da ima že
Pa kaj bi mislila	o	tem?
čeprav sta zelo skrbna, ne mislita	o	tem.
govorijo in govorijo, se smejejo -	o	, tudi smejejo se že! - plešejo in plešejo,
»	O	, Mirica!«
»Niti besede	o	nobenem spomeniku!«
»	O	, Moj Jezus, saj mi boste bajto zabili
»	O	čem?« še kar prijazno vpraša Tildica,
»Drejc,	o	kakšnem smrkavcu govoriš?«
»Kdo je govoril	o	gruntu?«
	O	čem pa?«
»	O	, Moj Jezus!« zastoka in zmaje z glavo.
»In zdaj že	o	belem dnevu ...«
naj mu oprosti, ker je prišel v vas	o	belem dnevu in še ob tako neprimernem
»	O	! ...
	O	mlačvi na tesnem in temačnem Obrekarjevem
	O	, Moj Jezus, rekel sem, da bi plačali
»	O	, Moj Jezus, pa pravijo, da so Kristusova
	O	, Moj Jezus, kapitulacija!«
	O	, moj Jezus!« navdušeno kriči s hripavim
»	O	, Moj Jezus! ...«
»Govoriti	o	štrukljih ni tovariško!«
»	O	, sveti moj patron!« vzdihne Sova z
kajne ... to ... ostane med nama ... to ...	o	lakoti ...«
»	O	, glej ga!«
»	O	!
»	O	, glej ga, Sovo!« se veselo oglaša iz
»	O	, saj bi še ležala v snegu ... in na ledu
»	O	, nič ...« vdano zamrmra Tildica in mu
»	O	, saj bova! ...
»	O	, hudiča!
Brzostrelka utihne, a se oglasi ravno	o	pravem trenutku, da pokosi Narteja,
	O	moj bog!« sem vzdihnil in se globoko
prikritim upanjem povedal, da sem sanjal	o	belem konju.
moral naravnost, neposredno, sanjati	o	belem konju, a ne posredno, to se pravi
zvito nasmehnil in rekel, naj sanjam	o	belem konju, ki drvi po zeleni trati,
trati pomeni svobodo; če bom sanjal	o	njem, bom izpuščen, če pa ne bom sanjal,
Od tiste sekunde sem mislil samo	o	belem konju.
sanjal sem, kako ne morem sanjati	o	belem konju, čeprav sem ga razločno
»	O	ti presneta zver!« jo je z občudovanjem
na lastne oči, a je že toliko slišal	o	teh strašnih ljudeh, da jih je takoj
očmi gledal ta strašni prizor: misel	o	neogibni in verjetno pravični usodi,
»	O	, upognili so ga, hudiči!
Sam pa jo je komaj še	o	pravem času potegnil čez mejo ...
	O	, to je bil hud udarec! ...
	O	, če bi bila res slaba ženska‐a, ne
»	O	, Lojz ...« je žena zajokala iz odkritega
‚	O	Gospod, vzemi ga k sebi!
»	O	, bila je strašna noč! ...
	O	, varaš se!
	O	, ti lumpek grdi!« ga je oštevala z
	O	poštarju govoriva ...«
»	O	, ti prekleta Banjaluka!«
njen objem, a da bi jo vzel v zakon,	o	tem nihče še pomislil ni: ne zaradi
	O	, saj nič ne rečem - s poštarji in podobnim
‚	O	, Matiček, saj je še čas, saj je še
»	O	Moj Jezus!« se je začudil, ko je zagledal
»	O	Moj Jezus!
»	O	Moj Jezus, človeka moja, seveda se
»	O	Moj Jezus, prida ni mogel povedati,
	O	človeka moja, komaj sem ga potisnil
	O	, mene Lahi že ne bodo ugnali v kozji
	O	Moj Jezus!
	O	človek ti moj!
	O	Moj Jezus, nikar ne trpinči človeka!«
»	O	, Moj Jezus, saj vem ...« je zastokal
»	O	človek moj ...« je Moj Jezus žalostno
Šest ...« je ponovil brez sleherne misli	o	času.
Pogovarjali smo se	o	velikih smrtih v mojstrskih delih svetovne
ni se mi zdelo vredno, da bi govoril	o	tej smrti.
odgovarjali otroci, ki so že poznali zgodbo	o	Matičevi palici.
»	O	, še ne, še ne!« je odkimal Matic in
»	O	, še ne, še ne!« je odkimal Matic, naglo
»	O	, ti gora nedolžna!« se je nasmehnila
vzdihom vdale ženske ter začele stokati	o	težavah in bridkostih, ki nenehno grenijo
Kaj pa je Matic kriv, če ti sanjaš	o	njem!«
zamahnil z roko, da bi v miru razmislil	o	tej stvari.
Toda s Hotejcem so se	o	tem že večkrat pogovarjale tudi pametne
»	O	sveta Marija, o prečista Devica, Matic
»O sveta Marija,	o	prečista Devica, Matic me ga je me
»	O	Matic, Matic!« je vzdihnil in zmajal
navado, da v vasi niso več govorili	o	dekletcu, ki se je razvijalo v lepotico,
je razvijalo v lepotico, da bo glas	o	njeni lepoti šel v deveto vas, temveč
Ko se je pobral, ni bilo	o	letalu ne duha ne sluha.
da bi se spustil z njimi v pogovor	o	pravi palici in lepi ljubici.
da jim Temnikarica res ni povedala	o	mleku, nato pa je takoj vztrepetal,
»	O	ti gora nedolžna!« je vzkliknila Žuželjčevka
»	O	ti gora nedolžna!« se je zasmejala.
»	O	Matic, Matic!« se je zasmejala Tilčka.
»	O	ne!« je hitro odkimal, zakaj očetov
»	O	, to je stara hiša!
	O	, o tej hiši bi bilo vredno pisati!
O,	o	tej hiši bi bilo vredno pisati!
»Razen seveda, če ti ne bi rad govoril	o	svojih stvareh.
»Povej	o	Samotežnikih!«
Oče pa je pripovedoval	o	resnih, žalostnih, usodnih dogodkih,
Tako je bilo tudi zdaj z zgodbo	o	Samotežnikih, ki so izumrli zaradi
In tudi ni razmišljal	o	življenjski modrosti, ki jo je bil
Tudi	o	tej hiši bi bilo vredno pisati!«
vprašal poba, če mu je že pripovedoval	o	Ravnici, pač pa je kar potegnil iz
	O	, to je res lep pogled!
Bral je samo članke in razprave	o	tem in onem, o rastlinah, o živalih,
samo članke in razprave o tem in onem,	o	rastlinah, o živalih, o tujih krajih,
razprave o tem in onem, o rastlinah,	o	živalih, o tujih krajih, o zvezdah
tem in onem, o rastlinah, o živalih,	o	tujih krajih, o zvezdah in tako dalje.
rastlinah, o živalih, o tujih krajih,	o	zvezdah in tako dalje.
Toda	o	tem kasneje.
Govorili so	o	tem in onem, kakor je pač navada, ko
»	O	, ne!
	O	, saj ni bil neumen mož!
jasno, da niso marali niti slišati	o	Kraljičkovem dekletu.
	O	, če bi bil stari Ravničar še živ, bi
	O	, Ravničarji so bili strašansko trmasti!
	O	, bila je zakrknjena in trda ženska,
»	O	,« je vzkliknil pob.
Večkrat, recimo, beremo ali slišimo	o	materi, ki je leta in leta čakala svojega
Tudi narodna pesem poje	o	tem ...«
	O	, to je bil hud udarec za Ravničarja!
nato pa so mu resno rekli, da mora	o	tem
možem, da sploh ne more premišljati	o	ženitvi z Veroniko...
ker oče ni še nikdar govoril z njim	o	podobnih stvareh.
Najprej ji je popridigal	o	Sodomi in Gomori ter ji naslikal strahote
In	o	čem je razmišljal?
Razmišljal je samo	o	tem, kako bi uredil svojo domačijo,
»To je bila velika ljubezen,	o	kakršnih beremo v knjigah.
»Saj, če človek ne neha razglabljati	o	pravem času, začne klatiti neumnosti!
No, pa najprej je treba povedati	o	Janezu.
Sanjal je namreč	o	tem, da bi Ravničar, to se pravi, brat,
Jasno je, da	o	tem ni niti
	O	, imel je zelo tenak nos, kar se tiče
	O	, kakšen pogreb je to bil.
	O	, to je bila pretresljiva slika.
je!« je hotel reči pob, pa se je še	o	pravem času ugriznil v jezik, ker je
»	O	, tudi zgodb o ljubezni nam ne manjka!
»O, tudi zgodb	o	ljubezni nam ne manjka! ...« je govoril
slišal prav dobro, ker sem razmišljal	o	Ravničarjih.«
»	O	Ravničarjih?« je živo ponovil oče.
je očitno vesel, da pob še razmišlja	o	njegovem pripovedovanju.
Tisti, ki bo pisal	o	naših ljudeh! ...
	O	, oblaki so bili tudi še fantastični,
»	O	, jaz pa sem premišljal! ...« je vzdihnil
»Hočem reči, da sem premišljal	o	sebi, ko sem bil v tvojih letih,« je
koliko povesti bi se dalo napisati tudi	o	naših krajih in naših ljudeh.
»	O	, saj nič ne rečem, da ne bi bil rad
Očitno je	o	nečem razmišljal, pa se ni
pa ... saj pravim ... človek razmišlja	o	tem in onem ... včasih pametno, včasih
Pa tudi trezno sem razmišljal	o	tem.
Oče pa	o	svojem življenju še ni bil govoril
povesti, romane ... knjige, ki pišejo	o	človeku ... o našem življenju ...«
romane ... knjige, ki pišejo o človeku ...	o	našem življenju ...«
	O	, ne!
»	O	rodni dom, o hiše očetove streha ti!
»O rodni dom,	o	hiše očetove streha ti!
	O	, nikar me ne glej tako debelo, saj
bi se rogala in zanikavala smrti: ‘	O	, ne boš!
-	O	, seveda bo res! -
- Tudi	o	meni je tako govoril, - je počasi povedala.
	O	, sekira zmeraj prav pride.
- Vidiš,	o	tem bi bilo treba pisati.
Pa tudi	o	našem življenju sploh.
in sram me je, kakor bi me spraševal	o	ljubezni.
Bral sem	o	tem.
Pa tudi	o	tem sem bral, da so take vojne pravične
	O	tem življenju, ki je vredno življenja,
	O	mraku je ždel v svoji pisarni, navijal
v spomin, da boš nekoč lahko pisal	o	tem!
-	O	, že triinštiridesetega.
Iz miru pa požene misel	o	zidavi, o novem življenju.
Iz miru pa požene misel o zidavi,	o	novem življenju.
»Ah, kaj si bom zdaj izmišljal roman	o	njej!
Sklenil sem, da ne bom več razmišljal	o	njej.
kar pojdi, da bom lahko razmišljal	o	svojih stvareh!«
	O	, prav velika ne bo.
namršil, ker mi ni bilo prijetno misliti	o	svojih skritih stvareh.
To vrstico	o	rani v srcu pa si je dobro zapomnil.
	O	, nič!
	O	, tudi nocoj ga vleče ven!
-	O	ti nesrečni pob! ...
	O	ti nesrečni pob!
če bi slišala, kaj bo Modrijan rekel	o	njem, čeprav je bila še devetletno
-	O	Andrejček, saj bi sedel, pa še kako
njegova navada, ali je že kaj razmišljal	o	svoji prihodnosti.
ker je že nekajkrat slišal namigovati	o	njej, razveselila ga pa sploh ni, ker
	O	, nikar ne misli, da sem lahko izgovoril
	O	, nikar ne misli, da se bo obrnila in
Ko je debeluh začel pridigati	o	tem, da je v teh odrešenih krajih italijanščina
spremeni tudi v koristno čednost, kakor je	o	tem pridigal rajnki župnik Čar.
-	O	, zdaj še ni mraza.
in ne bi več poslušal tega pogovora	o	podzemlju.
posluha, ker se v teh trenutkih pogovarja	o	takih stvareh.
Pa tudi razmišljal ni nikdar	o	tem.
-	O	, bil sem, bil! -
-	O	, pa ne boš! -
Nič ni mislil	o	slavnih pregrešnicah, ki se mučijo
pregrešnicah, ki se mučijo v tem krogu pekla:	o	Seramidi, o Kleopatri, o lepi Heleni,
mučijo v tem krogu pekla: o Seramidi,	o	Kleopatri, o lepi Heleni, še sama Francesca
krogu pekla: o Seramidi, o Kleopatri,	o	lepi Heleni, še sama Francesca da Rimini
- Na, ti	o	volku, volk iz gozda! -
slabost; rada bi namreč malce pomodrovala	o	tem.
-	O	! ... -
	O	mraku so se otroci stisnili okrog nje
zvijali cigarete in tiho modrovali	o	življenju in smrti.
in sklenil, da sploh ne smem misliti	o	svojem nemiru.
-	O	, tega pa že ne verjamem! ...
vprašala Kadetka, kakor bi govorila	o	popolnoma razumljivi stvari.
Očitno je hotela Trnarja	o	nečem prepričati.
	O	, tudi mene ne!
	O	, ne!
-	O	kom pa govori? -
-	O	Tilčki, o svoji prvi ženi.
- O Tilčki,	o	svoji prvi ženi.
- Saj ne govori	o	Tilčki, - je rekla Kadetka.
- S Takasitako se pogovarja	o	neki kravi, ki ji je bila podobna.
slovenskih dijakov in da me bodo zasliševali	o	tem.
čeprav mu nisem nikdar pripovedoval	o	svojih skrivnih poteh in sestankih.
policijskim nadzorstvom in sem moral biti	o	mraku že doma, drugič pa, ker je bil
tembolj, ker sem se začudil, zakaj	o	tem še nisem razmišljal.
Govoril sem	o	vejah, na deblo pa sem pozabil.
	O	, ne, ne, niso se odprla tista poslednja
poslednja vrata vseznanja, ki sta vidva	o	njih tako rada sanjarila pri temle
»	O	, če drugje ne, jih dobim v Obrekarjevem dobu.
teta pa jo je s svojim »celim romanom«	o	Kadetki še bolj razdražila.
zaradi tega večkrat prebral v sv. pismu	o	teh dveh mestih, čutil pa sem, da se
-	O	, on je dedec, on! ... -
Prihajal je	o	mraku, sam vzel iz sklednika krožnik,
nevesta«, »Rinaldo Rinaldini«,	o	katerem je včasih govoril ded, ki je
	O	sv. Genovefi.
‘Sv. Genovefa’ me ne zanima preveč, ker sem	o	njej že bral v ‘Življenju svetnikov’.
	O	mraku pa smo vsi odreveneli, ko je
	O	ti hudič neumni!
-	O	moj bog, pa vendar ni že čas! ... -
-	O	ti ubogi otročič! ...
Toda mislili ste bolj na ozko,	o	svojih domačih stvareh.
	O	, kako razmišljam! ...
	O	svojem življenju razmišljam ... in o
O svojem življenju razmišljam ... in	o	svojih otročičih, o teh ptičkih brez
razmišljam ... in o svojih otročičih,	o	teh ptičkih brez gnezda ...«
- Če boš le besedo črhnil	o	tem, kar si videl v tej kuhinji, te
Nato sem sklenil, da	o	tem, kar sem videl, niti misliti ne
-	O	, ve! ... -
Oče se je poslovil	o	mraku.
-	O	, veš pa, kje pa ste jo našli, veš pa?
-	O	ne, - sem rekel. -
No, če bom kdaj pisal	o	tem, se bom pač moral odločiti.
»	O	, vem, vem...« sem zdaj naglo pritrdil.
»Saj ne govorim	o	tem,«
»	O	tem jaz nič ne vem,«
	O	tem nisem prida razmišljal...
»To	o	ljudeh je dobro povedal!«
»	O	, seveda ne bo ...«
	O	ti moj bog, koliko je danes pametnih
Da ne poznam prav nobene pesmi	o	državi, o domovini pa kar precej...«
poznam prav nobene pesmi o državi,	o	domovini pa kar precej...«
»	O	Testenu govorim.
	O	, saj mu ni bilo hudega.
	O	nekaterih ljudeh pravijo, da ga srkne
Ne duha ne sluha ni bilo več	o	njej.
»	O	, lepa, lepa«
	O	, bila je pametna čeča.
»Treba bi bilo povedati tisto	o	kruhu.«
»	O	kakšnem kruhu?«
to njega nič ne tiče in da naj se	o	tem zmeni kar z Boženo.
- Pa ste jima kaj rekli	o	njem ?
	O	svojih lastnih mislih in namenih pa
Premislili boste in odločili	o	meni.
»	O	, Božena!«
Saj so ti gotovo že povedali	o	njem ?«
»	O	drugih ranah ne bomo mislili,«
Ceste vodijo v svet, mladina je brala	o	njem ter krenila po njih, ker si je
	O	travi tam ni bilo več ne duha ne sluha,
»	O	, nič hudega.
	O	tem si razmišljala že na Dolenji Travni.
A kaj bi govoril	o	tem.
Prišla bo Kadetka in te bo spraševala	o	njegovi smrti, ti pa ji boš pripovedovala,
	O	, saj se mi že blede!«
»	O	, nič,«
»	O	Kadetki?«
»Nemara bom nekoč le napisal zgodbo	o	njej, kljub vsem naključjem, ki me
	O	, bil je tako lep pomladni dan, svetel
»	O	, nič ne goni!
na lastne oči, a je že toliko slišal	o	teh strašnih ljudeh, da jih je takoj
To noč je že spet sanjal	o	Hostarjevi Milici.
»	O	, ti prismoda neumna!«
Kaj vse je počenjal v svoji mladosti,	o	tem zdaj ne bomo govorili.
	O	mraku so ga nemirne noge prinesle v
dušni pastir pripeljal, je prišel glas	o	njem, zakaj slab glas seže v deveto
	O	novem župniku je povedala, da se je
babnice pa so se spustile v razpravo	o	tem, kaj je bogu bolj dopadljivo, če
»Zdaj govorim	o	cerkvenih stvareh,« je strogo rekla
rekla Katra, »zato se ne bom prepirala	o	tvojem hudiču!
Kaj pa naj taka prga ve	o	teh stvareh?
»	O	, verjamem!« je zlobno zategnila Katra.
prišel k njemu po razno orodje, toda	o	kovačevem izzivanju ni rekel niti besede.
	O	mraku ga je imel že toliko pod kapo,
»	O	hudiča!« je vzkliknil kovač.
»	O	seveda, vsak hudič bi bil rad župnik,
Ti boš tako govoril	o	moji Julki!
Takšne in podobne besede	o	učiteljici smo že slišali iz njegovih
s tako trpko, brezupno jezo sanjal	o	maščevanju, kakor bi slutil, da je
Prej me ni zanimalo	o	čem govori, zdaj pa, ko me je odgnal,
	O	, jaz bi mu že pokazal, hudiču pogoltnemu!«
	O	, če bi ljudje to vedeli, bi se smejali.
Sanjal sem	o	topolih, o Ravničarjevih sinovih, o
Sanjal sem o topolih,	o	Ravničarjevih sinovih, o Ravničarju,
o topolih, o Ravničarjevih sinovih,	o	Ravničarju, o Temnikarju, o črnih fašistih
Ravničarjevih sinovih, o Ravničarju,	o	Temnikarju, o črnih fašistih in o Modrijanu,
sinovih, o Ravničarju, o Temnikarju,	o	črnih fašistih in o Modrijanu, ki se
Ravničarju, o Temnikarju, o črnih fašistih in	o	Modrijanu, ki se je bos in v sami srajci
»	O	bog, ozri se na nas!
A glej, zdaj se spomnim pravljice	o	bobu, ki je poganjal steblo do neba,
je vse tiho in ali spi tudi pes, ki	o	njem pravi napis na leseni deščici,
ponoreli zidar Luka iz njene zgodbe	o	Tantadruju.
drobno pikico mojega spomina, za zgodbo	o	Tantadruju...
da so laže računali in premišljevali	o	svojih potrebah in sanjali o svojih
premišljevali o svojih potrebah in sanjali	o	svojih željah.
»	O	, zakaj pa ne?«
»	O	, to bo pa res lepo!« so pritrdili kmetje
norčije, najmanj pa takšne, ki govorijo	o	smrti.
odra ter se z Luko prijazno pogovorili	o	zidanju navzdol, malce po ravnem in
ter z gromkim glasom vneto razlagal	o	svojem načinu zidanja, Vojskar pa mu
pozdravil, a ker je bil še v ognju razlage	o	svojem zidanju, je takoj dodal:
Rad bi vedel, zakaj potem govorijo	o	uri!«
»	O	groza!« je zavreščal Presveta Moštaca.
Zgodbe	o	Tantadruju je konec.
»Pa	o	vojni tudi kaj pišete?«
»Tudi	o	vojni.«
Saj prav	o	vojni bi se dalo napisati še marsikaj.«
	O	, popolnoma neresni ljudje!
pretipajo jetra in obisti in mehur -	o	, mehur je pri umetnikih skoraj najpoglavitnejša
Takle pogovorček	o	smrti ljudem ni všeč.
In prav tako niti za hip ne podvomi	o	svoji smrti.
	O	, tudi tukaj ima dialektika svoje prste
	O	, prav huda zver!
	O	vojni pa sploh ne marajo brati...
»	O	, nič, nič!« je hitro odkimal kmet in
	O	, kolikokrat se mu je bila v tistem
»	O	, vsak!...« je olajšano vzdihnil kmet
A kaj bi zdaj mlela	o	tem!...«
»Ah, kaj bi govorila	o	njej!«
»	O	Temnikarju.«
»	O	kom?«
»	O	kom, ste rekli?«
»	O	nekem starem kmetu!...
»In vse	o	pravem času, kajne gospod?«
»	O	, seveda!
mračne dežele, ki v njej prebivajo misli	o	minljivosti, misli o smrti -«
prebivajo misli o minljivosti, misli	o	smrti -«
vprašal, kdaj misli nehati, pa se je še	o	pravem času premislil.
je sklenil, da bo tudi ženi povedal	o	Temnikarju s tremi besedami, kakor
Koliko je bilo takih Temnikarjev, ki	o	njih nihče ne piše.
»No, pa kaj bi govorili	o	tem!« je pomirljivo zamahnil z roko.
soncu raste in prav gotovo ne razmišlja	o	skrivnostnem drhtenju svojih korenin
-	O	, ne daleč!
	O	, najmanj desetkrat širša od Temnikarjeve
Veš, moj kmet, Temnikar, ki bom	o	njem zdaj pisal zgodbo, je tudi imel
Veš,	o	svojih pretepih pa sem zmeraj govoril
polomil mizo in zdrobil šest stolov,	o	posodi pa sploh ne govorim.
	O	, to je bil znamenit pretep!...
delu dolgčas, še sam sebi pripovedoval	o	njih...
Kaj pa ti veš	o	teh stvareh?
me videli, da se pogovarjam s tabo	o	svojih junakih?...
kakor če se pisatelj s kravo pogovarja	o	umetniških vprašanjih...«
	O	Temnikarju sem že vse premislil.
	O	, saj saj!
In to je sploh samo zgodba	o	Temnikarju, in to celo samo zgodba
»Če bi pisal tudi	o	posledicah Temnikarjevega dejanja,
	O	, če bi jo bil Temnikar videl, bi ostrmel,
-	O	rada!... - je vzdihnila.
-	O	Jernej!... - je vzdihnila.
-	O	, vem!
-	O	, Jernej! - je vzkliknila, sklenila
-	O	Jernej!... - je tiho poklicala Temnikarica.
-	O	Jernej! -
-	O	Jernej! - mu je govorila v mislih.
	O	saj vem, da je bilo prav, kar si storil.
-	O	, Jernej - je vzdihnila v mislih.
-	O	Jernej, tudi tega nisi videl! - je
Saj	o	tem sploh nisem razmišljal!...
In nikdar nisem slišal	o	čem podobnem!
kaj kmalu začutil, da bo nekoč pisal	o	teh dveh ljudeh.
»Obglavljenje« in nekaj kratkih pripomb	o	obrazih in prizorih, ki so bili že
že začel dvomiti, če bo sploh pisal	o	tem.
	o	smrti in Črnilogarjeve kose, da bi
bil zvabil zvok neznane trobente, ki	o	njej zdaj spet nisem trdno prepričan,
hišo, da se mi je utrnila prispodoba	o	rdeči strehi med zelenjem - in glej,
- Ne razmišljaj	o	tem! - si je odgovoril. -
In sovražnik požiga in mori tudi	o	praznikih!
	O	, oblaka ni bilo nikjer!
moč ... sonce da luč ... sonce da ogenj,	o	, tudi ogenj da ... sonce da ... sonce da
njegove mračne misli - in njegove slutnje	o	smrti?
»A če že govorimo	o	trobenti, je treba po pravici povedati,
čeprav ni imel niti najmanjšega pojma	o	tem glasbilu.
»A tudi	o	njej se mi ne bo nič razjasnilo.
»	O	, saj to je pa moja zidanica!« je rekel
»	O	prijazna je, kar prijazna je ...« je
Mislil je, da bo še kaj povedal	o	svojih sinovih, a je molčal.
»	O	tudi, tudi!...« je vzdihnil starec.
In tudi	o	naših bi lahko kaj napisal, če bi vedel!«
»	O	vsak!« je prikimal Peter Majcen.
»Ata, pa povejte še enkrat tisto	o	pastirici in javoru.«
»	O	pastirici in javoru?« je zamrmral stari
»	O	pastirici in javoru?« se je zamislil
Ali je to zgodba	o	Javorki?
moje upanje, da bom le napisal zgodbo	o	Temnikarju.
Toda zdaj ni utegnil misliti	o	tem.
šele zdaj zavedel, da starec ne govori	o	Temnikarju, temveč o svojem sinu.
starec ne govori o Temnikarju, temveč	o	svojem sinu.
»	O	, saj bova šla tudi midva,« je vdano
cigareto in sklenil, da ne bo več mislil	o	tem.
	O	, Jernej!...
»Tisti kmet, ki pišete	o	njem.
»	O	!« je zazijala.
pri duši, ko je bil še otrok in se je	o	mraku vračal mimo pokopališča.
doživetij, mojih srečanj in mojih misli	o	smrti...
Ali bi vi pisali	o	Temnikarju, če se ne bi spopadel z
In če bi bilo tako, kako bi pisali	o	njem?
»In zdaj nehajva	o	tem!« je rekel Peter Majcen.
»	O	!« je zaječala, kakor bi ji bil zasadil
»	O	!« je zastokala in se zamajala, kakor
»	O	ne!« je zmajal z glavo.
»	O	, ne!...
»In jaz ... jaz sem hotel	o	njem napisati novelo,«
»Hotel sem napisati preprosto novelo	o	preprostem kmetu, on pa je rasel in
»	O	, on je odrešen!«
V starih časih so rajši peli	o	gaju.
Tudi sam sem	o	gaju najprej bral v pesmih in povestih,
Kadar pa je tožila	o	moževi molčečnosti, sem se škodoželjno
Čakal sem, da bo nadaljeval	o	Ruparjevem Andreju, pa se je sklonil
mene čaka še toliko nerešenih vprašanj	o	svetu in sadu, o življenju in smrti
nerešenih vprašanj o svetu in sadu,	o	življenju in smrti ...
A glej, zdaj se spomnim pravljice	o	bobu, ki je pognal steblo do neba,
»Jelka je	o	tem že zložila pesem!« se zasmejeta
»	O	, to pa ne bo težko,« je odbila Tinka.
»Oh, ali nam boste tudi	o	času povedali zgodbo?« je vzkliknila
»	O	, o času bi se nemara dalo marsikaj
»O,	o	času bi se nemara dalo marsikaj povedati,«
»Zdaj nam povejte	o	kamnu.
»	O	tem smo se učili v šoli,« je povedala
»	O	, to mora biti pa lepo,« je rekel kamen.
zdelo, da je malce nemoško govoriti	o	ljubezni.
»Eh, res ni treba kar naprej govoriti	o	tem!«
pozabil njune toplote in razgovora	o	krvi, o srcu, o ljubezni, ki pride
njune toplote in razgovora o krvi,	o	srcu, o ljubezni, ki pride takrat,
toplote in razgovora o krvi, o srcu,	o	ljubezni, ki pride takrat, kadar se
»	O	, marsikaj.
tako mlad, da ga je bilo sram govoriti	o	ljubezni.
	O	, to mora biti kar lepo.
»	O	, nič hudega,« je rekel macesen.
»	O	, saj res,« je rekel mornar in z roko
	O	vsaki stvari, pa naj je bila še tako
neznatna, je znal povedati povestico:	o	drevesu, o grmu, o veverici; nekoč
znal povedati povestico: o drevesu,	o	grmu, o veverici; nekoč je povedal
povedati povestico: o drevesu, o grmu,	o	veverici; nekoč je povedal celo o sivem
grmu, o veverici; nekoč je povedal celo	o	sivem kamnu, ki je samoten in zapuščen
»	O	!« je zastokal Srečko.
Takšen bič je narisan v knjigi	o	kmečkih uporih,« so prikimali otroci.
Graščak je čul	o	tem.
Pel je	o	žitnem klasju, ki sklanja glave, ker
Pel je	o	oblakih, ki so se razjokali kot dež,
Pel je	o	vetru, ki je švigal mimo, da ne bi
Pel je	o	reki, ki je naglo tekla iz doline,
Pel je	o	zvezdah, ki so svetle prišle vsak večer,
»Pel boš	o	mojih bičih!«
Pojem samo	o	živih stvareh, bič pa ni živ.«
je tudi bič živa stvar in bo zapel	o	njem.«
Zdaj bom lahko pel tudi	o	njem.«
stekel v grad, da bi graščaku povedal	o	strašnem čudežu.
pripeljal do tega, da sta spregovorila	o	ženskah.
Thiersa in izredno spoštljivo je govoril	o	nekem Dumouchelu, po poklicu profesorju.
pisec - kajti priobčil je manjše delo	o	mnemotehniki - je v mladinskem zavodu
književnost, imel pravoverno mnenje	o	vsem in se resno vedel.
Glasno sta razmišljala	o	gledaliških igrah, o katerih se je
sta razmišljala o gledaliških igrah,	o	katerih se je govorilo, o vladi, dragi
gledaliških igrah, o katerih se je govorilo,	o	vladi, dragi hrani, sleparijah v trgovini.
tja je njun pogovor nanesel na zgodbo	o	ogrlici ali Fualdèsov proces *; iskala
Zbirala sta podatke	o	odkritjih, prebirala sta prospekte
v rabi, čeprav nista ničesar vedela	o	tisti dobi.
toliko lepše, kolikor manj sta vedela	o	njih.
pisarne, notarjev podpis - je govorilo	o	tem, da je novica resnična.
Ne govoriva	o	tem!«
In naprej sta govorila	o	tem.
Prisegla sta si, da bosta	o	vsem tem molčala, toda njuna obraza
Vedel je,	o	čem sanjata, in lepega dne jima je
dopisovanje, med katerim bi ga obveščal	o	vsem novem v književnosti, še enkrat
naprej in nazaj zaradi tistega piva,	o	katerem govori vsa vas.
Foureauja, sicer znanega po surovosti,	o	čemer so pričale njegove debele ustnice
	O	kmetiji bi se pogovoril z resnimi strankami,
Venomer sta govorila	o	limfi in kambiju, sajenju v špalir,
postavljal na razstavah in kako bi	o	njem pisali časopisi.
golobi v čežani, je pogovor stekel	o	raznih načinih pridelovanja mošta.
Bouvard že ni vedel,	o	čem naj se pogovarja z njo, in napeljal
»Že vem, kaj naj si mislim	o	vas
Bordinova je znova podrobno spregovorila	o	kislih kumaricah, obljubila je tudi
Kramljala sta	o	svoji zadregi, ko je v delavnico stopil
fizike in kemije, je objavil knjigo	o	osnovah kemije. -
spet znašla v zadregi zaradi zakona	o	enakih vrednostih.
Skušala sta ga razjasniti s teorijo	o	atomih, to pa ju je dokončno pogubilo.
Gospod Vaucorbeil se je razgovoril	o	tem, kako očarljivo se mu je nekoč
Barberouju in ta mu je poslal podatke	o	tem.
Dodal je, da bo sicer	o	tem pisal prefektu.
Vse puhlice	o	starosti, spolu in temperamentu so
Povsod je govorila	o	tem in pobiralec davkov, občinski tajnik,
zaupanje v Raspaila, vendar sta pazila, da	o	tem nista govorila, kajti bala sta
Sanjarila sta	o	Van Helmontovem arheju, vitalizmu,
In vnel se je prepir	o	naravi vročic.
Osnovna razprava	o	javni in zasebni higieni Alfreda Becquerela
naravoslovec in pisatelj, avtor teorije	o	nastanku sveta, odločen zagovornik
Ponosna sta bila, da razmišljata	o	tako velikih stvareh.
kupila sta si delo gospoda Deppinga	o	Naravnih čudesih in lepotah v Franciji.
sta si pridobila zelo jasno predstavo	o	tem, ko sta proučevala razvoj klic.
Šla sta tako daleč, da sta podvomila	o	mikroskopu.
Bouvard je spregovoril	o	koprolitih, ki so okamneli živalski
daljni sorodniki lahko kaj poučili	o	njegovem dragocenem odkritju?
osupil in pridvignjeno sta modrovala	o	izvoru sveta.
Bouvard se je spomnil, da je	o	teh podrobnostih bral pri Bertrandu.
izvlečkov sta zvedela nekaj malega	o	naukih Lamarcka in Geoffroya Saint‐Hilaira.
naravoslovec, utemeljil kompleten nauk	o	razvoju živega sveta (o podedovanju
kompleten nauk o razvoju živega sveta (	o	podedovanju ‘pridobljenih’ lastnosti).
neki bi mi državljan Jeufroy povedal	o	vesoljnem potopu.«
	O	čem ste govorili?«
geologa pravico do tega, da razpravljata	o	veri.
Toda kaj naj si človek misli	o	knjigi, v kateri se trdi, da je bila
»Pogovorimo se raje	o	mašnem oblačilu!«
Potem ju je obšel dvom	o	izvoru človeka in v zadregi sta pomislila
dejal, da bi se rad pogovoril z njim	o	čudnem antropološkem vprašanju.
se je v nekakšni otopelosti sanjalo	o	neštetih življenjih, raztresenih okoli
življenjih, raztresenih okoli njega,	o	brenčečih žuželkah, skritih studencih
žuželkah, skritih studencih pod trato,	o	rastlinskih sokovih, pticah v gnezdih,
sokovih, pticah v gnezdih, vetru, oblakih,	o	vsej Naravi.
Bouvard jo je spraševal	o	sorodnikih, domačem kraju, plačilu,
Vendar pred gospodinjo niti besede	o	tem.«
jima je bilo hudo zaradi spomenikov,	o	katerih se sploh nič ne ve, na primer
sta morda opazila okoli sebe sledove	o	čaščenju psa, kakršne je videti v Montargisu?
Ali vesta kaj posebnega	o	šentjanževem kresu, svatbah, ljudskih
pometala in vsem znancem pripovedovala	o	tem.
»Kakor vi,	o	čemer sem prepričan.«
se uprla, potem pa je sledil dialog	o	ženskah in ljubezni.
sta bili namenjeni odtekanju krvi;	o	tem ni bilo nobenega dvoma.
Domorodci	o	njej ne vedo ničesar.
	O	tem priča početje v Guérandu, Chichebouchu,
Nekega večera, ko sta sanjarila	o	druidskih dogmah, se je zelo obzirno
Potem je kramljal	o	nepomembnih rečeh.
»	O	tem ne bomo več govorili.«
jih je pohvalil, nato pa spregovoril	o	drugih porcelanih, špansko‐arabskem,
bila všeč, in ker sta toliko govorila	o	menhirjih in tumulih, ki sta si jih
	O	keramiki in Keltih sta tako malo vedela
»Nehaj mi trobiti	o	francoskem narodu, saj ni bilo ne Francije
Starci so jima pripovedovali	o	letu 1793 in ti skoraj osebni spomini
Bolj ko sta se pogovarjala	o	tem, bolj so ju prevzemale strasti.
pamfletov, je objavil obširno delo	o	zločinih revolucije in tam so tudi
	O	ljudeh in dejanjih tistega časa nista
Avtorji gotovo z manj strasti govorijo	o	daljnih stvareh.
Beaufortovega dela	o	rimski zgodovini.
La Mothe le Vayer je tudi poln dvomov	o	drugih ljudstvih.
Nobenega soglasja ni	o	starosti Kaldejcev, Homerjevem stoletju,
	O	Cezarju bi imeli čisto drugačno predstavo,
je, da bi temeljiteje spoznala ljudi,	o	katerih sta brala, da bi se pomešala
Predavanja	o	študiju zgodovine so izšla po njegovi
Toda	o	čem?«
»Saj res,	o	čem?«
Premislila sta	o	načrtu, pretehtala sta ga, naposled
Bouvard je mislil, da	o	človeku ne veste ničesar, dokler ne
delom sta očitala, da nič ne povedo	o	okolju, dobi, noši junakov.
pripoved pretrgati, da se pove kaj	o	psu, copatah ali ljubici.
Napisal je roman	o	kemiji, drugega o banki, tretjega o
Napisal je roman o kemiji, drugega	o	banki, tretjega o tiskarskih strojih.
o kemiji, drugega o banki, tretjega	o	tiskarskih strojih.
Dobili bomo romane	o	vseh poklicih in vseh pokrajinah, potem
poklicih in vseh pokrajinah, potem	o	vseh mestih in nadstropjih v vsaki
mestih in nadstropjih v vsaki hiši in	o	vsakem posamezniku, vendar to ne bo
tragediji so jima bili všeč zanos, razprave	o	politiki, izreki o izprijenosti.
zanos, razprave o politiki, izreki	o	izprijenosti.
Vse igre, ki pridigajo	o	krepostih, so se jima zdele prostaške.
Kaj praviš	o	Fedri?«
Potem je spregovoril	o	Pécuchetovem profilu, občudoval njegovo
Govorice	o	njunem početju so šle naokoli.
Vaucorbeil je	o	tem potuhnjeno govoril.
Najtežje je bilo vprašanje,	o	čem.
po zbirkah anekdot, debelih knjigah	o	slavnih aferah, kupih zgodb.
V teh delih se razpravlja	o	važnih vprašanjih:
Priskrbela sta si časopisna poročila	o	igrah.
Kdo pa danes še govori	o	Ducangeu in Picardu?
trdil, da se je v časih Ludovika XIV.	o	izgovarjal kot u.
Pokramljali so	o	romanih.
»	O	stilu se pogovarjamo!« je zavpil Pécuchet.
dan pa je na županstvu visel razglas	o	republiki.
Kaj ne govorijo	o	republiki književnosti, o krščanski
govorijo o republiki književnosti,	o	krščanski republiki?
Stotnik je sanjaril	o	tem, ko je pod policijsko kapo vlekel
Parizu, ni nihče v Chavignollesu dvomil	o	teh izmislekih in so vsi nasedali najbolj
bo občinski svet takoj razpravljal	o	tem.
je sklonil glavo, kot da bi dvomil	o	Gorjujevi nedolžnosti.
Ogorčena sta bila nad njegovim naukom	o	javnem blagru.
Razprave	o	ustavi niso zanimale nikogar in 10.
pravniki, veljajo za teoretike doktrin	o	vmešavanju oz. posredovanju.
sprehajali po glavnem trgu in kramljali	o	dogodkih.
morda kaj bolj koristnega od zgodbe	o	Joni in kraljih Izraela!«
košarah na vogalih, so spregovorili	o	veliki novici:
stvarmi, ki so ga obdajale, in tistimi,	o	katerih so govorili, saj se vendar
Avtoriteta umre, če se razpravlja	o	njej.
»Teorijo	o	božjem pravu je pod Karlom II. izoblikoval
rekel Bouvard in se izgubil v sanjah	o	skladnem svetu.
Bouvard ni dvomil	o	napredku na znanstvenem področju.
Kadar sta bila sama, sta razmišljala	o	različnih stvareh.
»Ne govori	o	tem!«
Uboga ženska je razmišljala	o	žrtvah, ki so bile zaman, o dolgovih,
razmišljala o žrtvah, ki so bile zaman,	o	dolgovih, ki jih je poravnavala, o
o dolgovih, ki jih je poravnavala,	o	obveznostih, ki si jih je še naložila,
obveznostih, ki si jih je še naložila,	o	dobrem glasu, ki ga je izgubila.
Sanjaril je	o	ljubezni, želel si je, da bi jo občutil
si je ogledoval zidove in razmišljal	o	izboljšavah.
Modrovala sta	o	ženskah.
Priročnik	o	telovadbi je napisal španski oficir
(1734‐1815), zdravnik, utemeljitelj nauka	o	zdravilni moči magnetizma.
Vendar so raje imeli Bouvarda in glas	o	njem je prišel vse do Falaisa, potem
Marescot je spregovoril	o	delfskih pitijah.
»Oh, zdaj boste govorili še	o	izpuhtevanju!«
»	O	, dobra gospoda, rad vas imam!
svoje misli na listke, se pogovarjajo	o	gospodinjskih zadevah ali pa o duhovnih
pogovarjajo o gospodinjskih zadevah ali pa	o	duhovnih stvareh in cerkvena dela opravljajo
Gotovo so pretiravali	o	njegovi vrednosti, vendar to ni laž.
»te zaklinjam, te rotim, ti ukazujem,	o	, Bešt!«
Razmišljal je	o	njih, gledajoč v zrak; v trenutku je
	O	nedeljivosti pa tole: vonj vrtnice
Bog je zajet v naši predstavi	o	njem; drugič: njegov obstoj je mogoč;
naj kot končno bitje imam predstavo	o	neskončnem?
Bouvard je dvomil	o	vzrokih.
»Predstava sveta vendar priča	o	nameri, načrtu!«
»	O	, to bi bilo pa lepo!« je rekel Pécuchet.
podobe duhu, da nam duh daje spoznanje	o	tem.
Odtod dvom	o	zunanjih zaznavah.
Odtod dvom	o	notranjih pojmih.
mnenje drugega, ne da bi ga prepričal	o	svojem.
pomanjkljivi izrazi, ki bi lahko govorili	o	osebnem bivanju, če ne bi šlo za zelo
varljivi in vedno nas obveščajo samo	o	videzu.
nekaj boljšega in da bosta obveščena	o	tem.
Zagrizeno sta razpravljala	o	zadevi, še zlasti Pécuchet.
Nekega večera, ko sta vneto razpravljala	o	monadi, je Bouvard s palcem na nogi
»Ko je umrl, je dal pričevanje	o	bistvu smrti.
Ideja	o	stvareh se jemlje za stvari.
so se gospodje še naprej pogovarjali	o	Touachovih hudodelstvih.
delo našega duha, kadar razpravlja	o	razlogih, dokler ne zmaga, odloči močnejši.«
Domov grede sta se pogovarjala	o	tem.
Premislila sta	o	neizpolnjenih željah.
Razpravljala sta	o	načinu smrti.
načrta, in ker sta se toliko pogovarjala	o	njem, sta se tudi navadila na to.
	O	tem sta brala ob nedeljah, med večernicami,
bili skupaj in duhovnik ni govoril	o	veri.
Potem sta razpravljala	o	važnosti spovedi.
Vendar ni tajil, da je to spraševanje	o	sebi element napredka, kvas nravnosti.
razveselilo in na glas je prebral zapisek	o	kapeli, ki ga je dobil spodaj v kuhinji.
Napisi na plošči pričajo	o	hvaležnosti vernikov.
	O	tem sta kakšno uro kramljala v kočiji,
Pécuchet je razmišljal	o	Kristusovem trpljenju in prešinjala
nebu ni nobenega oblaka, razmišljate	o	prebivališču blaženih; na sprehodih
Kadar se je oblačil, je razmišljal	o	telesnem ovoju, v katerega se je oblekla
duhu je knjiga zbudila dvome, zlasti	o	izvirnem grehu.
dogma prinaša zmedo v moje predstave	o	pravici!«
Dvomil je tudi	o	peklu.
Nekoč je tako razpravljal	o	očakih; in ko se je Bouvard z njim
»	O	tem sploh ni dvoma!«
ogenj, goščavo, starca, golobico, in	o	razodetju niso bili čisto prepričani,
gospoda Jeufroya zahteval pojasnila	o	Svetem pismu.
raziskave in prinesel s seboj zapisek	o	protislovjih v Svetem pismu.
Toda koncili se pogosto razlikujejo,	o	čemer priča tisto, kar se je zgodilo
nazadnje ni več vedel, kaj naj si misli	o	Jezusu.
oblika za Ziusudra, junaka sumerske sage	o	vesoljnem potopu.
Pécuchet je najprej govoril	o	nepomembnih rečeh, potem pa izustil
»Zgodba	o	tebanski legiji je čisto navadna pravljica!
Pripovedovala je	o	bedastih in brezciljnih čudežih, kakor
spodbijajo Boga, potem razpravljajo	o	vladi, nato pride svoboda.
kristjan in družinski oče je odločal	o	vsem, družbenem gospodarstvu in umetnosti,
Samo oblast lahko razsoja	o	tem, kako nevarna je znanost; če je
Tisto, kar se govori	o	fevdalnih zlorabah, inkviziciji ali
nič nepredvidenega; vedno je govoril	o	preganjanem jelenu, medu in pelinu,
Toda grof se je spet razgovoril	o	železni roki, potrebni tako za otroke
nam daje še bolj zvišeno predstavo	o	Bogu.«
»Poslušajte župnika, saj ve	o	tem več kot vi!«
Priskrbela sta si več knjig	o	vzgoji in se kmalu odločila za sistem.
in Pécuchet potem nista več dvomila	o	sebi, poklicala sta svoja učenca in
In že sta se pogovarjala	o	zbiranju ljudi, ki bi jih stvar zanimala,
ljudi, ki bi jih stvar zanimala, in	o	zidanju.
zanimalo ga je, kaj bosta povedala	o	njem.
»	O	, saj se vas nič ne bojim!«
Potem so spregovorili	o	stotnikovih dalijah.
je Bouvard od juhe do sira govoril	o	hranilnih elementih in prestrašil otroka
jo je razveselilo in spregovorila je	o	načrtih, ki jih je imela.
Mar otroka nimata nobene predstave	o	tem, kaj je prav?
učencema nasproti začel predavanje	o	morali.
pridobiti za častne zadeve, predstavo	o	javnem mnenju in občutek slave, tako
Bouvard in Pécuchet dolgo pogovarjala	o	Victorju.
pognale otroke v samomor, poroča se	o	takih primerih.
francoski pedagog, soavtor zakonov	o	šolstvu.
zdravnik, pisec izredno razširjene razprave	o	onaniji.
bil tak, da bi se mu lahko sanjalo	o	angelu.
Le	o	tem sta bila gotova, da je treba uničiti
in široko opisal vse, kar je vedel	o	celem kupu stvari, ki niso imele nič
»	O	, če bi bili imenovani po razpisu!«
Imel je smešne ideje	o	osnovnem šolstvu.
	O	tem sta napisala članek za časopis
Tomo Križnar	O	iskanju ljubezni ali z biciklom
namerava kolesariti na Kitajsko, Gašper	o	zidanju hiše, Ivo in Majda sta kot
ti, uspe, obrniti pozornost z ideje	o	trpljenju in muki v širine kozmosa,
»Narava je odprta knjiga, ki govori	o	bogu«, sem nekoč prebral na vratih
	O	, seveda, naletel sem tudi na take,
racionalizirati, sem razpoznal upanje	o	ljubezni.
do jutra sem potem poslušal teorije	o	skupni veliki bodočnosti jugoslovanskih
narodu pač ne spodobi gledati in narod	o	Dinastiji sliši samo iz ust srečnežev,
	O	ooo, sem zarjul v tisto nebo, ki naenkrat
	O	ooo oooo.
	O	tem pričajo številne stare hiše, podobne
Kasneje sem	o	tem zvedel več.
	O	delu in sprostitvi, o aktivnosti in
O delu in sprostitvi,	o	aktivnosti in počitku, kdaj se boriti
bi jim zapel najlepšo pesem - spev	o	zemlji, ki se je dvignila proti nebu
Tako rad bi se s kom pogovarjal	o	tem, kar opažam in doživljam v teh
Nič več ne govorim ljudem	o	tem, ker besed itak ni, naš jezik bojda
kozmos, ne samo svoje plesnivo mišljenje	o	njem.
	O	Kapadokiji pa se kljub temu še vedno
temeljih zamajal mnoge predpostavke	o	človeku in njegovem delovanju na planetu,
Nekaj	o	morju.
	O	politiki nismo govorili.
prostovoljec, traparije, kar govoriš	o	eksperimentu in izkušnjah, nekakšnem
avdienco tako navdušeno spraševali	o	novih firmah proizvajalcev osebnih
Kaj pišejo vaši časopisi	o	iranski revoluciji, kakšen je odnos
stanje, vendar nima nobenih dokazov	o	prepovedani dejavnosti.
Govori se	o	krutostih, s katerimi imajo namen zastrašiti
Ideja	o	združenem Kurdistanu je po mnenju večine
Govorili so	o	junaštvih drznih partizanov in mehkužnosti
Številke	o	žrtvah navajajo tako različne, da jih
Piši	o	nas.
dvor šaha Abbasa, hoteč se prepričati	o	bajnih lepotah njegove prestolnice
	O	teh obiskih se dobe knjige prvih potopisov.
revolucije, ko so začele prihajati novice	o	diktaturi klera, ki ni trpela dialoga
Trditev	o	neizogibnosti posnemanja zahodnih konceptov
* * *	O	prvotnih namerah iranskih mul glede
Pogosto so me vprašali, kaj mislim	o	sedanjem Iranu.
predstavniki vedo povedati veliko zgodb	o	pazdaranih, ki ponoči ustavljajo avtomobile
in aretirajo, če moški nima papirjev	o	družinski zvezi z žensko, ki jo prevaža.
privoščijo, čeprav legende pripovedujejo	o	njihovih sufijih, ki so se radi podajali
stekla, na katerih so navedeni podatki	o	padlem in njegova slika pred odhodom
Oče enega od njih s ponosom govori	o	sinovem morebitnem mučeništvu.
je vroče, tako strahovito vroče, da	o	tem nima smisla več pisati.
resnica, bog, osvoboditev ali zavest	o	resnici vsega bivajočega, osvoboditev
ubogati svoj lasten zakon, kot bi jim	o	novih čudovitih poteh šepetali demoni.
okolja čuteč soočenje s problemom,	o	katerem ostali ne vedo ničesar.
res spremeniti naše temeljno stališče	o	delovanju sveta, vesolja.
prebil med Kafiri eno leto in napisal	o	njih debelo knjigo.
To je tudi glavni vir informacij	o	predmuslimanskem Kafiristanu, kot se
tudi fizične posebnosti tega plemena,	o	katerem obstajajo različne presenetljive
organizirane..., piše v veliki knjigi	o	Pakistanu in njegovih ljudstvih, ki
fantastično fantazijo in se njihove zgodbe	o	svetih stvareh iz pogovora v pogovor,
privoščili tudi spolna izživljanja,	o	katerih se toliko govori in po pričevanju
	O	njih je tako rada pripovedovala pravljice,
pa ima Pakistan tudi svoje razlage	o	vzrokih Sovjetske invazije in z njimi
Vsake toliko časa časopisi pišejo	o	razkrinkanju vohuna ali agenta s te
	O	, saj si znamo, vse bo v redu...
kako jih z najmanj škode aktivirati in	o	tem poučujejo podeželane.
v Afganistanu, da bi poročali svetu	o	krutosti Sovjetov, so minili.
zasledujejo te, slišal sem jih govoriti	o	tem, ko sem čakal v njihovi pisarni
Že ruski car Peter Veliki je sanjal	o	toplem morju in tudi Angležem ni bilo
členov leta 1978 podpisanega sporazuma	o	prijateljstvu povabljeni, da rešijo
Podatki	o	žrtvah se zelo razlikujejo.
že 140.000, med njimi 15.000 žensk,	o	zastiranju obraza ženske prosto odločajo,
	O	prihodih so vnaprej obveščeni, mnogi
Zdaj lahko mirno razmišljam	o	tem.
med njimi je menih Suan Cang, ki je	o	svojem potovanju v sedmem stoletju
nad zasneženimi vrhovi, in razmišljal	o	Baudelairovem Tujcu...
	O	, brat, brat..., je pritekel prvi, dobrodošel,
kaj da to pomeni, povedali, da glas	o	mojem približevanju širijo šoferji
Kaj pa ti veš	o	ljubezni?
spet vračala obogatena z informacijo	o	ogromnih energijah, ki so se sproščale
Kitajsko podpisal poseben sporazum	o	sodelovanju.
	o	, kar je tako lepega in nam je obiskovalcem
	O	preteklosti si Hunze pripovedujejo
K temu so dodali še teorijo	o	posebni dieti, ki jo uživajo Hunze
	O	, moj bog, moj Jan!
bolhe, morda tudi uši, razlike ne vem,	o	tem nas v šoli, vsaj meni se zdi, niso
	O	teh stvareh tedaj še nisem vedel kaj
z nalogo napisati etnološko študijo	o	beguncih.
narodni buditelji pa v strokovni študiji	o	kulturni zgodovini Tibeta dokazujejo,
tisoč letih že vladalo 32 kraljev,	o	katerih obstajajo precizne biografije,
bil med deželama podpisan sporazum	o	miru, ki so ga vklesali v še danes
potrjevati njegove preroške besede	o	veliki nesreči, ki se bo zgrnila nad
služi kot medij za posredovanje vizije	o	lokaciji, kjer se je ponovno rodil
* * * Novice	o	okupaciji že četrtine ozemlja so prispele
Dalaj Lama je seveda vedel zelo malo	o	svetovni politiki in njenih intrigah.
Dalaj Lama popelje v spopad s Kitajci,	o	katerih so priče trdile, da požigajo
* * * Razlage	o	vzrokih opisanih dogodkov so odvisne
	O	zadovoljstvu in miru, v katerem naj
Sem in tja so	o	nemirih na sicer precej mirni karti
Kar se je slišalo	o	Tibetu, je bilo v glavnem tisto, kar
Da bi to dosegli, govori	o	razvoju občutka univerzalne odgovornosti
Govorila sva	o	guruju Nanaku, ki je organiziral Sikhe
Nanaku, ki je organiziral Sikhe z idejo	o	novem zaupanju v človeka.
Peti	o	miru in ne obvladati jeze v sebi, ne
	O	oo oo, sem zastokal, ko se nisem mogel
podobna našim takrat, ko razmišljamo	o	novem avtomobilu, o svoji dragi ali
ko razmišljamo o novem avtomobilu,	o	svoji dragi ali o otrocih.
novem avtomobilu, o svoji dragi ali	o	otrocih.
No, tudi	o	tem ne vem nič, zdi pa se mi, da to
Drugič mi je pripovedovala	o	tem, kako verjame v reinkarnacijo,
Legenda	o	izvoru čaščenja Joganatha in njegove
smili, ker so brali te nove knjige	o	indijskih revežih in žlahtnih evropskih
* * * Pisal sem	o	množicah ljudi, ki sem jih srečal,
množicah ljudi, ki sem jih srečal,	o	stiskah, ki sem jih bil deležen povsod
stolu, ko sem se s hrbtom nagnil nazaj,	o	sopenju, kašljanju, riganju, tudi prdenju
prdenju vame in pljuvanju v tilnik,	o	vseh tistih tiskovnih konferencah,
Pa ne tistih,	o	katerih so govorile naše stare mame,
	O	spanju ni bilo več govora.
nezlorabljena umetnost, ki prinaša sporočilo	o	neki izkušnji na višjem nivoju zavesti.
Res nimam posebno razvitega pojma	o	slikarstvu, vendar sem opazil, da mojstrovine
tridesetih letih napisal že en meter knjig	o	hinduizmu, ugotavlja, da se z zahodno
Ampak,	o	bog, kako, od kod naj črpam ljubezen
sem s presenečenjem odkril, da je ‘	o	bog’ postal eden mojih najpogostejših
največji bogokletnik počasi fantazirati	o	potrebi instalacije nekega umetnega
	O	, Omot, Omot, pomagaj, daj jih, daj...
razpoložen, sem jim povedal tudi nekaj zgodb	o	Omotu.
kolo, imel sem nekaj krajših predavanj	o	smereh v razvoju sodobnega kolesa,
Uradno policijsko potrdilo	o	kraji je kar precej vredno in veliko
naravnost v oči, vprašal, če kaj ve	o	tem.
ker sem skušal skriti svoje mišljenje	o	tej cerkveni gosposki, pa tudi zato,
Romain Rolland se je	o	njem izrazil takole ... najbolj popolnoma
Tagore pa	o	njem pravi:
	O	tem zelo kompleksno in skrbno argumentirano
	O	njem so potem napisali na kupe knjig,
so prepojeni z neko božjo percepcijo	o	življenju, ki jim seveda kroji življenje
	O	tajskem budizmu pa nisem odnesel kaj
Kljub temu pa sem slišal	o	mnogih dobrih izkušnjah prijateljev,
Februarja 1986 je Newsweek pisal	o	nekaj tisoč tajskih vojakih tretje
stopal do velikih hipnotičnih oči,	o	sajenju, o spravilu in pripravi riža,
velikih hipnotičnih oči, o sajenju,	o	spravilu in pripravi riža, o dežju,
sajenju, o spravilu in pripravi riža,	o	dežju, o plodnosti, o bogovih in duhovih
spravilu in pripravi riža, o dežju,	o	plodnosti, o bogovih in duhovih v nebesih
pripravi riža, o dežju, o plodnosti,	o	bogovih in duhovih v nebesih in na
družine ali posamezniki, ki imajo dokaze	o	begunčevi ‘moralni neoporečnosti’,
Težko si je ustvariti resnično podobo	o	situaciji.
Nihče v vozilu se ni hotel pogovarjati	o	tem.
Kamboško ljudstvo ni vedelo dosti	o	šahiranju v Washingtonu, Moskvi, Pekingu
Vsaka generacija si	o	njima postavi nove predstave in iz
Rdeči Khmeri se	o	preteklosti nočejo pogovarjati, njihovi
domovino, potem se bomo pogovarjali	o	politiki.
bi čas izkoristil za nekaj predavanj	o	beguncih v drugih delih sveta in Khmerom
Govoril sem	o	taboriščih, kjer sem dobil nekaj izkušenj,
najbolj korajžni postavili nekaj vprašanj	o	mojem biciklu.
Samo	o	manipulacijah si se naučil, kako je
Viri govore	o	kupih mesa, ki se je prodajalo na trgih.
Radi govore	o	Tondiju, duhu v človeku, od katerega
Mnenja	o	vzrokih tako fantastične ambicioznosti
predhodno s slavo, ki se je razširila	o	njih kot svetnikih, kot evoluiranih
Evropejcev, skoraj 600 let kasneje, ni	o	zgodovini tega dela sveta znanega skoraj
Zadnjič se je	o	Borobudurju veliko govorilo pred leti,
Vendar mi je takoj odleglo, saj	o	incidentu niso vedeli nič.
To so cele lekcije	o	načinu oblačenja, arhitekturi, kmetijstvu,
veščinah, plesu, umetnosti, morali, celo	o	literaturi in filozofiji.
predalih ali kar na mizi subjektom,	o	katerih obstoju se nam še sanja ne.
Angleški New Internationalist piše	o	konfliktih, ki niso prizadeli samo
Najprej so se	o	Baliju pojavile knjige, po tem so letalske
	O	.K., potem boš šel pa k sosedu.
zgodbo iz balijske ‘Tisoč in ene noči’	o	princesi, ki jo ugrabi zaničevani snubec.
Pripovedovali so mi	o	njihovi črni magiji.
Nekaj je govoril	o	slabih vetrovih, ampak to mu ni nihče
se lahko v miru izživljal z branjem	o	zenbudizmu.
enostavno premikanje mi je govorilo	o	popolnosti telesa in s tem vsega vesolja,
popolnosti telesa in s tem vsega vesolja,	o	dihanju, ki je najboljši stimulator,
dihanju, ki je najboljši stimulator,	o	užitku, ki je vsem dostopen zastonj,
užitku, ki je vsem dostopen zastonj,	o	novi občutljivosti, ki mi bo nova kvaliteta
ničesar, vendar mi je kasneje, ko sva se	o	tem pogovarjala, zatrdila, da se ji
sem od začetka zavračal vsake sanje	o	otrocih in vsako debato o tem, da bi
vsake sanje o otrocih in vsako debato	o	tem, da bi ostali skupaj, dokazujoč,
	O	, o, je vzklikala in se navdušeno stiskala
O,	o	, je vzklikala in se navdušeno stiskala
predvsem komercialno‐propagandne članke	o	mondenih hotelih po deželah tretjega
ljudi dol v Cairnsu in jim govorijo	o	tem, kako doživljajo boga.
Zato imajo dovolj dobro mišljenje	o	sebi, da se ne zatirajo in zato tudi
veljati, se moraš znati pogovarjati	o	duhovnem babištvu, duhovnem športu,
mož nam je vedel povedati zelo veliko	o	življenju v Yarabbi.
kot take zgodbe me je zanimalo kaj	o	aboridžinskem spolnem vedenju, vendar
se njihovi miselni vzorci predstav	o	njih samih, ki so jim jih vsilili beli
	O	, bog, ali si to ti, o bog, a je to
O, bog, ali si to ti,	o	bog, a je to to, a to si ti, hvala,
Vem, da sem na testu,	O	. K., naj se kar začne.
dela, izzivanja in počivanja, resnica	o	življenju in smrti.
	O	sebi
	O	! ...
Govorite	o	dušah umrlih?
Zelo spoštljivo je govoril	o	vas.
zaradi njegovega lanskega predavanja	o	demonologiji v Goethejevem Faustu...
tem vrtu se sprehaja, ko premišljuje	o	duši in demonih...
del, še posebno všeč mi je bila knjiga	o	duši... in ravno ob branju te knjige
	O	, kako trpim!
Kajti jaz se	o	filozofiji najrajši pogovarjam zvečer...
pomislil, da bi se z vami pogovoril	o	knjigi, ki sem jo nedavno prebral in
	O	kateri knjigi?
	O	, vsekakor! ...
No, prav, pa se pogovoriva	o	Wertherju...
	O	, veliko!
Več mu moram povedati	o	sebi in Dragi. ...
V vlaku sem premišljeval	o	Wertherjevih besedah:
Wertherju in Descartesu skupen dvom, dvom	o	sebi, vendar je bistvena razlika med
mene, mojster, pogosto obhaja dvom	o	sebi - še zlasti zadnje čase, ko ona
Ne govorim samo	o	dvomu vase (seveda, tudi vase večkrat
dvom vase je nekaj drugega od dvoma	o	sebi: ko podvomim o sebi, ne gre za
drugega od dvoma o sebi: ko podvomim	o	sebi, ne gre za to, da nečesa nisem
Če ne veš, preberi dalje, kaj	o	tem piše Kartezij:
varljivca... ampak zaenkrat še ne govoriva	o	njem, ali pač?
Ali je možno govoriti	o	svetu kot sanjskem prividu brez vsemogočnega
Rekel si: za oba je značilen dvom	o	sebi.
slediva Karteziju: kdo ali kaj je jaz,	o	katerem lahko dvomim? ...in kdo ali kaj
dvomim? ...in kdo ali kaj sem jaz,	o	katerem ne morem dvomiti?
Premišljuj torej	o	filozofiji! ...
	O	tem pa res ni nobenega dvoma, saj je
filozofa Jaakka Hintikke, ki govori	o	tem... tu imam fotokopijo... takole pravi:
sebe, marveč z gotovostjo govori le	o	svojem obstoju, o svoji ničelni točki,
gotovostjo govori le o svojem obstoju,	o	svoji ničelni točki, ki je ločena od
intencionalni korelat zavesti... vendar	o	tem kdaj drugič.
Saj hoče nenehno govoriti	o	sebi, svojih težavah, svojih željah,
Včasih, ko povemo kaj več	o	sebi, nam je potem žal.
čutim, da vam moram povedati kaj več	o	sebi, da me boste bolje razumeli.
	O	, pa takšno življenje! ...
No, dovolj bo govora	o	sebi - vrniva se h Karteziju!
vsekakor prezgodaj, če hočeva še kaj reči	o	Wertherju in Karteziju, a ne še prepozno,
samo preletel - in to spisov avtorja,	o	katerem sem že sam predaval in pisal.
Že kaj veš	o	tem, kako Kartezij obravnava dušne
- torej ti najprej na kratko povem,	o	čem razprava govori.
telesne procese, saj tudi pravi, da	o	njih ne piše kot moralni filozof, marveč
Vendar predlagam, da razpravo	o	filozofski metodi preloživa na neko
	O	, Bog mi pomagaj!
	O	Kartezijevem čustvenem življenju se
”...saj največje duše,	o	katerih govorim, najdejo v sebi zadovoljstvo
kaj sem zadnjič sanjal: sanjal sem	o	svoji dragi, ki je kakor Saloma plesala
ukvarjal z matematiko, in tudi ko je pisal	o	strasteh duše, se mu ni bilo treba
	O	, nisem vedel!
namreč tisto mesto, kjer Kartezij piše	o	ljubezni in spolnosti:
imenujemo Ljubezen, pogosteje govorimo	o	njej kakor o ljubezenski Strasti, ki
Ljubezen, pogosteje govorimo o njej kakor	o	ljubezenski Strasti, ki smo jo opisali
Nekaj podobnega	o	nepopolnih polovicah piše Platon v
	O	čem pa se bova pogovarjala prihodnjič?
pomislil, da bi naslednjič govorila	o	Kierkegaardu, ker si ga že omenil.
	O	, zelo!
mi je mojster Bruno veliko povedal	o	Karteziju, morda več, kot če bi o njem
povedal o Karteziju, morda več, kot če bi	o	njem prebral celo knjigo.
vsebinsko govori zapeljivčev dnevnik	o	zaroki med mladima meščanoma, Johannesom
meščanoma, Johannesom in Kordelijo, ter	o	prekinitvi njune zveze.
Saj Kierkegaard ni pisal neposredno	o	sebi, saj ne gre za njegov osebni
rečem s paradoksom: pisatelj piše	o	sebi tako, da piše o drugih - o svojih
pisatelj piše o sebi tako, da piše	o	drugih - o svojih drugih jazih.
piše o sebi tako, da piše o drugih -	o	svojih drugih jazih.
je Kierkegaard tako drugače pisal	o	sebi: namreč da njegovi lastni vlogi
ne da bi bila izrečena vsaj beseda	o	ljubezni, kaj šele kakšna izpoved ali
	O	, kakšen lump!
In ko je Sören premišljeval	o	svoji napaki, si je zamislil demonično
	O	, ubogi revež!
Mojster, povejte nama še kaj	o	nasprotju med estetiko in etiko v knjigi
nesrečno pesniško zavest, govori tudi	o	lastni zavesti, ki jo nedvomno občuti
	O	reflektirani žalosti je precej govora
spominjajo na starodavne viteze v legendah	o	Gralu, med njimi pa so se zdaj, v novih
”estetskem“ delu knjige Ali‐ali pa je spis	o	”Najnesrečnejšem“:
pisal v svojem imenu, vselej piše	o	sebi - in glede tega, da pisec ne
njene prve žrtve in tudi sam polemizira	o	njej s Heglom, namreč ravno v spisu
njej s Heglom, namreč ravno v spisu	o	”Najnesrečnejšem“.
	O	, to pa že presega današnjo učno uro!...
prej, ko si bral	o	Johannesovem viharju strasti, o skifu
bral o Johannesovem viharju strasti,	o	skifu v razburkanem morju, se ti je
spremenil, kakor da bi sam doživljal tisto,	o	čemer si bral.
Fenomenologiji duha nastopa v razdelku	o	samozavedanju.
ampak poslušajta dalje, kaj Hegel piše	o	protislovnosti in tujosti nasprotnih
let mrtev, presenetljivo pa je, da je	o	njih vnaprej rekel:
	O	, hvalabogu, da tako mislite, mojster!
ne bi s takšnim zaničevanjem govoril	o	”brezličnem hrupu donenja zvonov“ ali
Omenili ste, da v tistem spisu	o	”Najnesrečnejšem“ polemizira s Heglom
spisih najdemo en razdelek, ki govori	o	nesrečni zavesti [Kierkegaard očitno
v tisti pravljici Klemensa Brentana	o	treh orehih: tertia nux mors est
	O	, srečen tisti, ki je z nesrečno zavestjo
Kierkegaard v Ali‐ali še kaj napisal	o	ljubezni?
odlomka iz prvega dela, kjer je govor	o	zaupanju v ”višji red stvari“, v nenaključnost
so zveze med ljudmi zgolj naključne...	o	tem sva se namreč nekoč davno sporekla
Ali Kierkegaard kaj piše	o	prvi ljubezni, poleg tistega o Kordeliji
piše o prvi ljubezni, poleg tistega	o	Kordeliji v dnevniku?
Seveda, večkrat piše	o	prvi ljubezni: v ”estetskem“ delu knjige
knjige Ali‐ali najdemo celoten esej	o	gledališki predstavi z naslovom Prva ljubezen
drami nastopa dekle z imenom Emelina,	o	kateri Kierkegaardov ”estet“ pravi:
Se drži za trebuh in premišljuje	o	porodu, ki jo čaka? ...
zanima, kaj pravi preudarni Wilhelm	o	razočaranju v prvi ljubezni?
	O	, da bi jaz imel dovolj moči, da bi
Govoril sem ti že	o	kolebanju ”esteta“ med nasprotjema:
	O	tem lahko prebereš zanimive vrstice
Morda se	o	tem zborniku pomeniva še po večerji,
Sartrovem prispevku razvila razprava	o	tem, ali lahko ateist sploh razume
primer, na razpravi v Parizu izrekel	o	njem dokaj ostre besede: ”
”suspenz“ etike, ponazorjen z zgodbo	o	Abrahamu in Izaku.
	O	, ko bi le bil mrzel ali vroč!
pripravljen na nadaljevanje pogovora	o	sebi?
Kartezijanske meditacije: si razumel Husserlov nauk	o	cogitu, transcendentalnem jazu?
In kaj ti sam, Janez, misliš	o	cogitu?
spomnimo: De te fabula narratur-	o	tebi govori zgodba.
začenja meditirati tako, da premišljuje	o	sebi.
Zadnjič, ko sva govorila	o	Kierkegaardu, ste na koncu rekli, da
rekli, da je zavrnil spoznanje, védenje	o	skupnem, in ga skušal nadomestiti z
Poznaš Wittgensteinovo prispodobo	o	lestvi?
	O	, seveda!
”Izklopljena božja transcendenca“ (h 58), kjer Husserl	o	”eksistenci 'božje' biti zunaj sveta“
fenomenološke evidence: do gotovosti	o	njej nikakor ne moremo priti zgolj
	O	, vélika, večna vprašanja!
ubežala, čeprav za zdaj, ko govoriva	o	sebi, predlagam, da tudi midva, tako
spraševanja in nadaljujeva pogovor	o	cogitu, o odnosu med transcendentalnim
in nadaljujeva pogovor o cogitu,	o	odnosu med transcendentalnim jazom
pomeni, da je zavest vselej ”zavest	o	nečem“ - in celota, natančneje horizont
vselej intencionalna, vselej je zavest	o	nečem.
se gotovo še vrneva, nocoj govoriva	o	transcendentalnem jazu, o sebi...
govoriva o transcendentalnem jazu,	o	sebi...
poglejva, kaj Husserl misli, ko govori	o	spoznavni evidenci.
lahko poiščeš kak odlomek, kjer piše	o	njej?
v najširšem pomenu neko izkustvo	o	bivajočem in o tako‐bivajočem, prav
pomenu neko izkustvo o bivajočem in	o	tako‐bivajočem, prav neko duhovno‐na‐vpogled‐dobivanje
Husserlovega dela: v 24. paragrafu piše	o	spoznavni evidenci - tu jo imenuje
kartezijskim izrazom ”intuicija“ - kot	o	”načelu vseh načel“:
”Zdaj pa dovolj	o	napačnih teorijah.
Kriza evropskih znanosti in transcendentalna fenomenologija (1937) govori	o	”Descartesovem sámonesporazumu“, ki
Ne vidi, da je s prepričanjem	o	možnosti cilja in sredstev zanj ta
	O	realni različnosti dveh substanc govorimo,
Ali, če govorimo	o	duhu - saj je pri vprašanju nesmrtnosti
Kartezijev namen, da bi z razmislekom	o	sebi kot mislečem duhu dokazal, da
No, seveda bi se dalo tudi	o	tem razpravljati, čeprav na samem začetku
	O	fenomenološkem razumevanju časa bova
Zdaj se rajši usmeriva k premisleku	o	odnosu med sámorazvidnim jazom in svetom:
Se pa s tvojim vprašanjem	o	neodvisnosti jaza nakazujejo različni
je danes že pozno, ti predlagam, da	o	tem premisliva do prihodnjega pogovora.
naslovom Oko duha, tisti zbornik razprav	o	jazu in duši, ki sta ga uredila Hofstadter
Mojster Bruno bo predaval	o	demonih v Faustu...“
dijaki sem se po šoli večkrat pogovarjal	o	filozofiji, včasih sem jih povabil
rojstva ni mogla dokončati, veliko ve	o	umetnosti, precej več od mene, predvsem
	O	tem kdaj drugič.
suspenza“ bi bil, če bi ti povedal vse	o	sebi v enem samem večeru?
	O	, padam, v zvezdnem vrtincu padam v
rojstvu obstaja samo tisti večni Zdaj,	o	katerem pričujejo zamaknjenci in mistiki.
	O	podobnih izkušnjah so poročali tudi
izključuje... kajti Sveto pismo govori	o	nevarnosti, da človek izgubi svojo
ego cogito cogitatum, se pravi, da je misel vedno misel	o	nečem, da je intencionalna.
zdi se namreč, da se tu vselej govori	o	Kartezijevem cogitu, ki implicira
dualizem, medtem ko ni ne duha ne sluha	o	Husserlovem fenomenološkem monizmu,
	O	tem bova gotovo govorila... zdaj pa sem
Mislim, da je nauk	o	neobstoju jaza v budizmu vendarle daleč
v budizmu vendarle daleč od trditve	o	neobstoju jaza v sodobni računalniški
Govoriti	o	neobstoju jaza je zelo tvegano; v višjem
Mojster, povejte mi prosim kaj več	o	tem!
Razmišljanje	o	osebni identiteti se začenja z vprašanjem,
tremi stoletji premišljeval med drugim	o	pitagorejskem preseljevanju duš; vprašal
lahko delujeta relativno samostojno,	o	čemer pričajo tudi drugi primeri, recimo
ali mislite, da na podoben način kot	o	fotonih ali kvarkih lahko izvemo kaj
fotonih ali kvarkih lahko izvemo kaj tudi	o	zavesti, o jazu?
kvarkih lahko izvemo kaj tudi o zavesti,	o	jazu?
Ne vem, osebno sicer dvomim	o	tem, vendar ni izključeno.
Kaj torej pravi	o	možnosti preživetja razvejanega jaza?
ni enega samega jaza - Parfit piše	o	mnogih jazih, govori o mojih ”preteklih
Parfit piše o mnogih jazih, govori	o	mojih ”preteklih in prihodnjih jazih“...
verjetno odgovoril, da je govorjenje	o	mojih jazih samo naš ustaljeni način
Še vedno namreč jaz govorim	o	svojih mnogih jazih... pri čemer
Ko Parfit piše	o	drugih jazih, izrazi zanimivo idejo,
idejo, da ”bi bilo možno razmišljati	o	izkustvih na povsem 'neoseben' način“
Zanimivo pa je, da domnevo	o	obstoju q‐spominov argumentira na
doživetja običajno ne vključujejo evidence	o	meni samem kot subjektu preteklih
Medtem ko vselej	o	sebi vem, da sem zdaj, ko se spominjam
možnosti kvazispominov, če je že govoril	o	kvazirealnosti?
Milinda,	o	katerem izročilo pravi, da je bil grški
Bruno, ampak neka poslednja resnica	o	jazu vendarle mora obstajati!?
Danes se že četrtič pogovarjava	o	jazu in marsikaj o sebi sem izvedel
četrtič pogovarjava o jazu in marsikaj	o	sebi sem izvedel od velikih filozofov
	O	času in prostoru
časom ste omenili, da premišljujete	o	svoji novi knjigi.
Vas lahko vprašam,	o	čem boste pisali?
Seveda, saj ni nobena skrivnost:	o	času in prostoru.
sem že od mladih let dalje pisal tudi	o	drugih stvareh, saj poznaš nekatera
Izhodišče za premislek	o	naravi pa je poznavanje časa in prostora.
Bo vaša knjiga filozofska razprava	o	času in prostoru?
sem prebral precej filozofskih knjig	o	prostoru in času, od analitične filozofije
kdo so bili ti ljudje, pisci knjig	o	časih in prostorih?
tako se mi je začela porajati zamisel	o	knjigi, ki ne bi vsebovala samo teorij
knjigi, ki ne bi vsebovala samo teorij	o	času in prostoru, naravi in vesolju,
Priznati moram, da	o	filozofiji časa in prostora ne vem
največji filozofi premišljevali predvsem	o	tem, kako naj človek preseže svojo
Govorili ste	o	čudenju nad prostorom in časom, o razprtosti
ste o čudenju nad prostorom in časom,	o	razprtosti sveta...
v drugi knjigi Metafizike govori	o	filozofiji kot ”zrenju resnice“ (aletheías
Janez, si morda prebral odlomek	o	času iz Aristotelove Fizike, ki sem
bom moral pač sam povedati kaj več	o	Aristotelovi filozofiji časa, ki je
Njegove misli	o	času so v marsičem zanimive še dandanes,
Je Aristotel pisal samo	o	času, ali tudi o prostoru?
Aristotel pisal samo o času, ali tudi	o	prostoru?
V Fiziki je pisal	o	obeh, vendar ločeno; sicer pa sta pri
Z Aristotelovimi mislimi	o	času začenjam tudi svojo novo knjigo,
Aristotel torej začne razpravo	o	”težavah v zvezi s časom“ z vprašanjem,
Vprašanje	o	obstoju časa pa je tesno povezano z
”Najprej [se vprašamo	o	času], ali pripada množici bivajočih
pravi Aristotel, izvira iz premisleka	o	dveh ”delih časa“, prihodnjem in preteklem:
pa je sestavljeno iz nebivajočega,	o	tem sklepamo, da ne more deležiti v
Ko govorimo	o	času, običajno pravimo, da obstajajo
	O	naravi zdaja bova še govorila, zdaj
sklepali, da na primer kamen obstaja, misel	o	kamnu pa ne... ali na splošno, da predmet
začetek razprave pač postavi vprašanje	o	realnosti časa oziroma o bivanju stvari
vprašanje o realnosti časa oziroma	o	bivanju stvari v preteklem in prihodnjem
Ko govorimo	o	času, se težko izognemo prostorskim
ampak za zdaj, ko govoriva	o	Aristotelovi Fiziki, se rajši omejiva
več kot tisoč strani; prvi del govori	o	zgodovini starega sveta od Asircev
je zanimalo, kaj v tej knjigi piše	o	grških filozofih.
	O	njegovem slavnem imenu se že dolgo
sama ve... in zakaj bi ji sploh pisal	o	najini preteklosti, saj nimava skupne
Svojčas sem napisal razpravo	o	problemu determinizma; če te zanima,
problemu determinizma; če te zanima, se	o	njej pogovoriva, ko pride pravi čas.
	O	, kako noro je to, da odhaja! je gorelo
Janez, si	o	Dragi kdaj govoril s svojim očetom?
	O	, seveda, kaj ne!
Pa zakaj se	o	njej nisi nikoli pogovoril z očetom
Ne, Janez, nič slabega ne mislim	o	njej.
Lažje govorim	o	tem z vami kot z očetom, pred njim
Ko Aristotel v Fiziki govori	o	gibanju, misli torej na različne vrste
odlomek	o	sardinijskih spalcih je zanimiv predvsem
	O	stvarjenju časa je Platon zapisal:
stari Mojster večkrat postavi vprašanje	o	odnosu med časom in notranjim, duševnim
	O	odnosu med gibanjem in časom nadalje
vprašanje, toda Aristotel nanj ni pozabil,	o	njem razpravlja v okviru nekega drugega,
Mimogrede, poznaš tisti zenovski koan	o	zastavi?
nasprotno kot v zenovski zgodbici - toda	o	tem rajši kdaj drugič.
”brezčasne teorije časa“ sploh še govorijo	o	času - ali samo o nekih abstraktnih
sploh še govorijo o času - ali samo	o	nekih abstraktnih relacijah, ki jih
	O	topologiji časa bi bilo treba razpravljati
Ko Aristotel govori	o	krožnem gibanju časa, ima v mislih
si rekel, da sva se prej strinjala	o	brezčasnem zaporedju rojstva in smrti
doživetja déjà vu, pa trenutki ekstaze,	o	katerih pričujejo mistiki... pa tista
Govorimo sicer	o	drugih prostorih, recimo o prostoru
Govorimo sicer o drugih prostorih, recimo	o	prostoru umetnosti, o topografiji misli,
prostorih, recimo o prostoru umetnosti,	o	topografiji misli, o nebeškem kraljestvu...
prostoru umetnosti, o topografiji misli,	o	nebeškem kraljestvu... vendar so drugi
Dobro si povedal,	o	tem bi bilo treba natančneje razmisliti.
Ali Aristotel piše kaj	o	tem?
Toda pogovor	o	tem bova nadaljevala drugič... zdaj morava
današnjem sprehodu sva govorila več	o	času kot o prostoru.
sprehodu sva govorila več o času kot	o	prostoru.
	O	, seveda!
Tudi pozneje nisem več premišljeval	o	tej sliki, zdaj pa mi je tako živo
umetnosti, pogosto je še bolje, če	o	slikah ne vemo preveč...
In koliko ve	o	umetnosti!
	O	takšnem ”brezglavem“, v novem veku
Mojster, govorite	o	perspektivičnih vzporednicah - so te
splošno bolj znan kot evklidski aksiom	o	vzporednicah: trditev, da lahko na
z zanikanjem evklidskega aksioma	o	vzporednicah, ki se nam sicer zdi samoumeven,
ju podaljšali v neskončnost) - toda	o	neskončnosti ne moremo izkustveno ničesar
Torej, če ponovim, aksiom	o	vzporednicah pravi, da lahko na ravnini
geometrijah zanikamo evklidski aksiom	o	vzporednicah, to negacijo pa lahko
razumemo negacijo evklidskega aksioma	o	vzporednicah tako, da je mogoče skozi
slavoloku, okrašenemu z reliefi, ki pričajo	o	slavni preteklosti tega polisa.
	O	, to mi pa ni všeč!
	O	Leonardovi zamisli piše v eseju z naslovom
	O	, ne - midva sva se lepo pogovarjala.
Morda je celo bolje, da	o	svetih prostorih prej ne vemo nič,
mojstri so v svoja dela skrili marsikaj,	o	čemer se nam niti ne sanja. -
njima tudi pomembne razlike, ki pričajo	o	Tintorettovi subtilnosti:
Charles de Tolnay v svoji razpravi	o	Tintorettu navaja podatek, da je bila
ko sva sedela na trgu, sva govorila	o	renesančnem pojmovanju idealnega mesta.
Pripovedoval sem ti	o	tisti sliki, Arhitekturni perspektivi...
	O	, kako sem že star! -
Premišljujem	o	svojem današnjem déjà vu, ko smo
še posebej opozoril na ta odlomek,	o	katerem je menil, da za Prousta ni
sem ga prepoznal: bile so Benetke,	o	katerih mi vsi moji napori, da bi jih
čisti matematiki sploh lahko govorimo	o	času?
vrnila, zdaj poglejva, kaj Newton pravi	o	absolutnem prostoru:
mirujočega težišča Osončja, in domnevo	o	obstoju absolutnega prostora kot ”okvirja“
filozof Bas van Fraassen v svoji knjigi	o	filozofiji časa in prostora razlaga
obenem narazen v praznini, medtem ko	o	obstoju sil, ki naj bi delovale med
prepričanje, da v fiziki ni smiselno govoriti	o	absolutnem prostoru; vendar so se pozneje
	O	tem morda kaj več prihodnjič.
Mojster, zdaj že nekaj časa govoriva	o	absolutnem in relativnem prostoru,
Mislil sem na Newtonovo teorijo	o	absolutnem in relativnem času - nanjo
”relativni čas“, zadeva le dogovor	o	dolžini in merjenju časovnih enot,
nekaj poglavij Einsteinove knjižice	o	relativnosti, ki ste mi jo zadnjič
Zanimive so njegove misli	o	nujnosti absolutnega časa ter o simetriji
misli o nujnosti absolutnega časa ter	o	simetriji med časom in prostorom... če
in se srečala z očmi sredi pogovora	o	gibanju zvezd v umišljenem praznem
antologijo, v kateri je Gassendijeva razprava	o	času in prostoru iz Syntagmae philosophiae...
katerem traja svet [...] in kakor, govoreč	o	prostoru, rečemo povsod ali nekje,
povsod ali nekje, tako, govoreč	o	času, pravimo vedno in včasih.
[za absolutni čas] sem navedel zgodbo	o	Jozuetu iz Svetega pisma.
	O	problemu ”predstvarjenjskega“ časa
korespondenco zato, da bi se nocoj pogovarjala	o	njej?
poti si ljudje oblikujejo svoj pojem	o	prostoru“, pravi:
Misel, da je vse naše znanje	o	času in prostoru zgolj relacijsko,
Glede absolutnega časa pa je razmislek	o	nujnosti ”predčasa“ analogen.
	O	, kako sva takrat plesala!
Ljudje	o	njem običajno mislijo, da je bil utemeljitelj
razuma“ vsaj do neke mere odločalo tudi	o	resnici vere - in ravno zato se mi
materialist, toda njihove misli in predstave	o	Bogu so bile zelo abstraktne, šlo je
	O	, veliko je takšnih.
substancialen, če pa je - toliko že vem	o	relativnostni teoriji - lahko na različne
postulati, še posebej peti postulat	o	vzporednicah; kot primer drugačnega,
večdimenzionalnih geometrij, govorijo	o	”obliki prostora“?
odkritjih postalo smiselno govoriti	o	obliki oziroma o oblikah prostora.
smiselno govoriti o obliki oziroma	o	oblikah prostora.
Slišal sem, da se pogovarjata	o	Kantu...
	O	, to pa je knjiga, to!
iz tega, potem pa piše debele bukve	o	svojih odkritjih in občasno potuje
	O	tem, da imajo angeli človeško obliko
Tudi	o	tem piše, vse je jasno:
tako kot ljudje na zemlji, in sicer	o	vsem mogočem, denimo o domačih zadevah
zemlji, in sicer o vsem mogočem, denimo	o	domačih zadevah in državnih rečeh,
domačih zadevah in državnih rečeh, pa	o	nravstvenih vprašanjih in o duhovnem
rečeh, pa o nravstvenih vprašanjih in	o	duhovnem življenju.
	O	tem ti bom več povedal kdaj drugič,
mesto v knjigi, kjer Swedenborg piše	o	”času v nebesih“.
nekaterim starodavnim filozofskim slutnjam	o	večnosti, na primer Plotinovim in Avguštinovim.
	O	času kot notranji razsežnosti duše,
Če se ti bo ljubilo, poišči poglavje	o	prostoru v nebesih: za Swedenborgove
	O	, ko bi poznal tvoje skrivno ime, sanjani
Še sanjal sem	o	njiju... pravzaprav o sebi in angelu.
Še sanjal sem o njiju... pravzaprav	o	sebi in angelu.
ali bova danes nadaljevala pogovor	o	času in prostoru?
Zato bi želel izvedeti kaj več	o	tem odnosu.
Pogovor	o	odnosu med časom in zavestjo - ali
Kritike čistega uma, v drugi pa je preveden odlomek	o	prostoru in času iz Heglove Enciklopedije filozofskih znanosti.
Ko začenjava pogovor	o	času kot tisti duševni razsežnosti,
spoprijel s starim Aristotelovim vprašanjem	o	odnosu med časom in dušo.
naslovom O večnosti in času najprej	o	večnosti in pravi, da je večnost uma
”življenje“ uma brezčasno, večno),	o	čemer govori naslednji odlomek:
in mistiki, so tolikokrat govorili	o	krožnem potovanju duše, toda zakaj
	O	, saj so se filozofi vprašali tudi to
spominjam, da je v Izpovedih govor tudi	o	času.
Plotin tudi Avguštin najprej govori	o	večnosti - ki mu kot kristjanu pomeni
Kdo to, kar bi moral	o	njem z besedo izraziti, vsaj z mislijo
vendar upa nekaj ”trditi z gotovostjo“	o	preteklem, prihodnjem in sedanjem času,
prehaja v preteklost, kako moremo tedaj	o	njem govoriti, da je, ko pa je edini
”Velika je moč spomina,	o	Bog, silno velika, svetišče, veličastno
filozofija časa od Aristotelovega nauka	o	”številu gibanja“ in Newtonovih mehaničnih
bistveno bolj od prostora vezan na dušo,	o	čemer so bili prepričani vsi platoniki
bržkone najbolj znani Avguštinov stavek	o	času:
za pogovor, toda preden razmisliva	o	tem vprašanju, si malce osveživa spomin
stavkih, kaj je bistvo Kantovega nauka	o	prostoru in času.
Torej, bistvo Kantovega nauka	o	prostoru in času oziroma njegove ”transcendentalne
”tam zunaj“, nista v stvareh samih,	o	katerih pravzaprav ne vemo nič, ampak
se mu že približal, ko si spraševal	o	odnosu med apriornostjo in strukturo
No, kaj misliš	o	tem, Janez?
Kratko zgodovino časa: spominjam se zgodbe	o	pogumnem vesoljcu, ki se po ”ukrivljenem“
verjamem, da tako slaven fizik ve,	o	čem govori; sklepal sem, da gre pri
bolje rečeno strukturo - in ravno	o	formalnih strukturah naj bi govorila
Kantova transcendentalna filozofija, tako	o	spoznavnih strukturah čutnosti kakor
prostora, aritmetika ustvarja svoje pojme	o	številu s postopnim dodajanjem enic
matematika in logika pa naj bi bili), čeprav	o	tem ni splošnega konsenza...
mislil vprašati ravno to: ker je Kant	o	apriornosti prostora pisal še pred
	O	tem razhajanju med časoma v znanosti
V prevedenem odlomku	o	prostoru in času iz Enciklopedije filozofskih znanosti
nekaj zelo lepih misli, še posebej	o	času.
se mi, da je s tem skušal povedati	o	času nekaj podobnega kot Leibniz, namreč
Hegel	o	večnosti pravi:
katerih razbirajo žlahtne stare misli	o	večnosti in času - in zdaj, ko je pogovor
redukcije“ (epoché) - se ne sprašuje več	o	tem, kakšen je ontološki status časa
oklepaj“ tudi Kantove ”stvari na sebi“ -	o	katerih tako ne moremo ničesar vedeti,
s stališča fenomenologije ne moremo	o	slednji ničesar vedeti.
nikoli nisem na tak način premišljeval	o	predmetih... mojster, mi lahko poveste
mojster, mi lahko poveste še kaj več	o	teh ”odsenčenjih“?
	O	odsenčenjih bova govorila pozneje,
sinteze“, saj je zavest vselej ”zavest	o	nečem“, kar pomeni, da vsakokratnemu
Seveda - saj sva pred časom že govorila	o	tem, da evidenca pri Husserlu ni omejena
tisto, kar je resnično razvidno in	o	čemer ne more biti nobenega dvoma.
na nekem mestu v svojih predavanjih	o	času našteva takšne ”apriorne časovne
katerih predavanjih je Husserl govoril	o	apriornih časovnih zakonih?
	O	, ne... tega nisem rekel.
opravlja počasi, zdi se, da premišljuje	o	vsakem posebej...
pospravljanju ravno zato, ker premišljuje	o	nečem drugem.
Mojster, govorili ste	o	retenci - toda retenca verjetno ni
Husserl v predavanjih	o	času razlikuje tri osnovne funkcije
Prej, ko ste govorili	o	retenci in reprodukciji, sem se spomnil
kolikor ga potrebujem, kaj več pa niti	o	njem ne vem, kaj šele o večjih primerkih...
več pa niti o njem ne vem, kaj šele	o	večjih primerkih...
imamo in z njo se večkrat pogovarjamo	o	takšnih vprašanjih, a tudi ona pravi,
vprašanjih, a tudi ona pravi, da zaenkrat	o	delovanju možganov še premalo vemo...
Vi, ki ste napisali knjigo	o	duši!
Govori tvoj odlomek	o	glasbi, o neki sonati, ki jo igra na
Govori tvoj odlomek o glasbi,	o	neki sonati, ki jo igra na klavir gospa
Namreč, ko Husserl govori	o	lastnostih časovnih predmetov, ugotavlja,
Ko že govoriva	o	odsenčenjih, je še posebej zanimiva
Običajno govorimo	o	prostorski perspektivi, včasih tudi
prostorski perspektivi, včasih tudi	o	zgodovinski perspektivi, vendar bolj
konkretno doživljajska, zato na primer	o	trajanju tona pravi:
V naslednjem paragrafu predavanj	o	notranjem zavedanju časa Husserl še
časa Husserl še jasneje izrazi misel	o	časovni perspektivi, v kateri zavest
Fenomenologija govori	o	”konkretnem“, ”doživljajskem“ prostoru,
je to doživljanje vselej že zavest	o	preteklem.
postavimo za predmet [obravnave]) zavest	o	ravnokar preteklem in ne zgolj zavest
ravnokar preteklem in ne zgolj zavest	o	točki zdaja <Jetztpunkt> neke predmetnosti,
diferencialnem računu, kjer govorimo	o	”poljubno majhnem intervalu є“ - tudi
tudi pri časovnem trajanju govorimo	o	”grobem“ zdaju kot poljubno majhnem
	O	odnosu med jazom in časom Husserl piše
se - kot pravi Husserl v predavanjih	o	času - tudi ”imanentni čas konstituira
	O	, to je pa lepo! ...in kakor v pojasnilo
ste mi jo posodili, pa še poglavje	o	relativnosti iz nekega ameriškega kozmološkega
še možnost potovanja v preteklost,	o	čemer bova nekaj malega povedala pozneje.
	O	, seveda, seveda!
	O	čem se pogovarjata, če smem vprašati?
Govorila sva	o	Einsteinovi relativnostni teoriji,
Einsteinovi relativnostni teoriji,	o	raztezanju časa...
Tudi jaz bi rad kaj zvedel	o	raztezanju časa.
Bruno. ...ko govorimo	o	Einsteinovi relativizaciji časa, nam
Glej - naša klasična predstava	o	času vsebuje prepričanje, da obstaja
sistema, na primer vesoljske ladje S,	o	kateri sva prej govorila, ni isti z
Saj	o	tem ni dvoma!
informacije; preden bi informacija	o	prihodnosti prišla iz sistema S v
	O	tem so mnenja filozofov deljena... kar
Žal	o	tem res ne veš dosti, Anželo - ampak
elektromagnetizma - še posebej ”zakon	o	konstantni svetlobni hitrosti“ (kar
	O	njem sem bral v Kvarkadabri.
zakoni - vključno s temeljnim ”zakonom	o	konstantni svetlobni hitrosti“ - ”kovariantni“
sistemih - seveda vključno z ”zakonom	o	konstantni svetlobni hitrosti“.
koristnega za razvoj našega znanja	o	vesolju.
tistem trgu v Benetkah pogovarjala	o	neevklidskih prostorih, ste omenili
Mojster, doslej ste govorili	o	ukrivljenosti prostora oziroma prostora‐časa
se upočasnjuje - zato govorimo tudi	o	gravitacijskem rdečem premiku, ki
	O	, angel - / iz drevja se trgaš, / iz
	O	, kako se mi je zavrtelo!
Ne premišljuj več	o	tem; na to boš mislil pozneje, ko prideva
dokler čakava na Anžela, ti povem nekaj	o	zgodovini te cerkvice.
Ko mine pol ure,	o	Angelu še vedno ni ne duha ne sluha,
Doslej sva govorila predvsem	o	fiziki - kdaj pa pride na vrsto filozofija?
prostora‐časa povezala s filozofskimi nauki,	o	katerih sva govorila prej.
bom moral pozneje dobro razmisliti	o	tem, zdaj pa vas prosim, mojster, da
razumljivo, saj je Einstein opustil hipotezo	o	obstoju ”svetlobnega etra“, s tem pa
pozneje, pri filozofskih razpravah	o	splošni teoriji relativnosti in statusu
je fizika ovrgla klasično hipotezo	o	absolutnem prostoru in času ter uvedla
teorija ne more dokončno zavreči hipoteze	o	ontološki substancialnosti prostora‐časa
Zanimive vrstice	o	filozofskem ”problemu praznega prostora“
petem dodatku k svoji poljudni knjižici	o	relativnosti, v besedilu z naslovom
transcendentalne v kantovskem pomenu -	o	čemer sva govorila že prejšnji teden
zato po Einsteinu lahko govorimo le še	o	nujnosti splošnih fizikalnih zakonov,
Einsteinovi filozofski sodobniki menili	o	relativizaciji prostora‐časa?
evklidski geometriji apriorni status,	o	čemer sva že govorila...
novokantovci lahko upravičeno govorili	o	transcendentalizmu relativnostne teorije,
Kaj pa	o	tem mislijo sodobni analitični filozofi?
nadomestilo staro klasično predstavo	o	absolutnem prostoru in času.
analitični filozofiji pravzaprav bolj kot	o	Einsteinovem četverju razpravlja o
o Einsteinovem četverju razpravlja	o	pojmovanju časa v kvantni fiziki, o
o pojmovanju časa v kvantni fiziki,	o	razvejanosti časov v valovni funkciji
filozofska ”brezčasna teorija časa“,	o	kateri ste govorili takrat na najinem
navezujejo na neko čudno sklepanje	o	neresničnosti časa, znano med logiki
deterministični ”vesoljni blok“ prostora‐časa,	o	katerem ste že govorili?
da si se spomnil... toda zdaj govoriva	o	našem izkustvenem prostoru, ki ni prazen,
po Einsteinu sploh še možno govoriti	o	samem času, času ”na sebi“?
po Kantu ne več - vendar govorjenje	o	”času samem“ ostaja v rabi kot façon
časa ”na sebi“, ostaja Horwicheva teza	o	zgolj ekstrinzični usmerjenosti časa
Nekaj malega	o	entropiji vem iz Hawkingove Kratke zgodovine časa...
Kratke zgodovine časa se spominjam, da Hawking govori	o	treh ”časovnih puščicah“: termodinamični
si ni težko zamisliti obrata časa,	o	čemer se prepričamo, če gibanje krogel
V pomenu,	o	katerem zdaj govoriva - enostavne:
”vesoljski blok“ celotnega prostora‐časa,	o	katerem sva že govorila, potem vedno
	O	, nič ni povsem dokončno...
	O	čem pa sta se pogovarjala po poti,
Saj sami veste,	o	čem smo govorili, gor grede: o Einsteinovi
veste, o čem smo govorili, gor grede:	o	Einsteinovi relativnostni teoriji,
Einsteinovi relativnostni teoriji,	o	njegovi slavni enačbi, za katero ste
Seveda, gotovo... in	o	čem sta se pogovarjala dol grede?
	O	krožnem času...
	O	, to je pa še bolj zanimivo!
Tudi jaz bi rad kaj zvedel	o	krožnem času.
	O	resničnosti vsake misli moraš presojati
Zakaj	o	času človekovem je bilo zapisano [Prd
	O	naravi
	O	, preobilje narave!
	O	, marsikaj, v glavnem same dobre stvari...
sklepam iz tega, kar se mi zdi, da vem	o	tebi, bi rekla, da nisi lev, levi so
za ženske, saj mi je že nekaj pravil	o	tem.
duševna občutljivost, premišljevanje	o	smrti, večnosti... v Egiptu je bila devica
Prinesel sem zbornik	o	Giordanu Brunu, da bi danes razpravljali
Giordanu Brunu, da bi danes razpravljali	o	njem.
Mojster bo razpravljal	o	Brunu, ergo - o sebi?
Mojster bo razpravljal o Brunu, ergo -	o	sebi?
Da,	o	enem mojih prejšnjih jazov.
Kaj pa je mislil	o	horoskopih?
svojim zodiakom ostaja pri predstavi	o	končnem, sklenjenem kozmosu, proti
vse življenje boril s svojim naukom	o	neskončnem, odprtem univerzumu - in
nameravala imeti filozofski disput	o	Giordanu Brunu, vaju ne bom motila...
čeprav bi tudi jaz rada vedela kaj več	o	tem človeku.
pravzaprav tetralog, pogovor štirih oseb	o	neskončnosti vesolja in svetovih.
težava... problem je v tem, da nič ne vem	o	teh ljudeh.
med drugim preučeval njegovo knjigo	o	astronomiji Homocentrica in jo v
na kateri živimo, goljufajo, moramo	o	njih največkrat dvomiti, ko nas prepričujejo
največkrat dvomiti, ko nas prepričujejo	o	meji zvezdnate votline“ [prav tam].
neke mere pričajo, ne pa, da pričajo	o	vsem, da sodijo in obsojajo.
Da, to je nauk	o	creatio ex nihilo, vendar Filotej
v polemiki z Aristotelom ne govori	o	absolutnem niču, marveč o tako imenovani
ne govori o absolutnem niču, marveč	o	tako imenovani ”zunanji praznini“,
tako imenovani ”zunanji praznini“, tj.	o	prostoru onstran ”nebesnega oboka“;
kajti če sprejmemo Aristotelovo teorijo	o	končnosti vesolja, onstran katerega
razumom, z logiko dokazuje, da je teza	o	končnosti vesolja nevzdržna.
tako dalo dokazati nevzdržnost teze	o	neskončnosti vesolja.
končno ali neskončno, saj resnica	o	njem gotovo obstaja!
Lepa se mi je zdela ta misel	o	vrtiču, baje izvira iz kabale in ima
cincum, ”sámozožitev božje luči“... in	o	tem piše Emil Cioran v knjigi O nevšečnosti biti rojen,
	O	duhu imajo ljudje pogosto napačne predstave...
Zdaj namreč pride tisto slavno mesto	o	roki, ki bi jo ”kdo stegnil čez nebesni
je ta grafika, na začetku zbornika	o	Brunu:
Lukrecij sicer pôje	o	sulici, ne o roki, toda v Brunovem
Lukrecij sicer pôje o sulici, ne	o	roki, toda v Brunovem 16. stoletju
Poslušajte zdaj, kaj pravi Lukrecij v spevu	o	neskončnosti vesolja in prostora:
da je kategorično veljavna in zato	o	njej sploh ni treba razmišljati kot
njej sploh ni treba razmišljati kot	o	predpostavki.
Da, nekako tako... z Janezom sva	o	tem že govorila takrat, ko smo bili
Zanimivo je, da je Lukrecijev odlomek	o	sulici v nekaterih verzih dvoznačen
zanimive slutnje Nikolaja Kuzanskega	o	možnem sovpadanju končnosti in brezmejnosti
obenem cilj vseh njegovih razmišljanj	o	vesolju.
prostora onkraj oboka prvega neba,	o	katerem praviš, da ni nič) - tudi poln.“
V ozadju Brunove misli	o	dóbrosti polnega prostora (in slábosti
novi, ”revolucionarni“ Brunov nauk	o	neskončnem vesolju, ki naj bi razodevalo
	O	, toliko časa je minilo od takrat, gospa
zgodovini smo slišali nekaj malega	o	filozofiji, predvsem v povezavi z ikonologijo
Poglejmo zdaj, kaj	o	tem pravi sam Bruno na začetku tretjega
Predstave	o	različnih nébesih so torej povzročila
Rajši nam še ti sam kaj povej	o	Giordanu Brunu.
sodobni teleskopi, pričajo med drugim	o	tem, da so daljne galaksije sestavljene
sprašujem, ali obstaja ena sama resnica	o	njem.
slišal, da bi tako zavzeto govorili	o	kakem filozofu.
takratna znanost ni potrjevala hipoteze	o	neskončnosti vesolja, prej nasprotno,
čimbolj neposredno: kaj jaz sam mislim	o	tem in tem, potem ko odmislim vse teorije,
hipotetični model, za spekulativno misel	o	globalnem vesoljnem zrcaljenju, ki
enem ”če“: če pri našem sklepanju	o	skrivnih stvarnikovih namenih smemo
kozmologija tesno povezana z njegovo idejo	o	verski in družbeni prenovi - verjetno
družbeni prenovi - verjetno si tudi	o	tem bral v zborniku?
	O	resnici bolje razsoja razum kot vera
ni to precej podobno našemu védenju	o	tem, ali ima svet smisel ali ne?
bi rajši videl, da mi še kaj poveste	o	Giordanu Brunu.
Bruno. ...mnenja	o	Brunovem panteizmu so deljena tudi
Toda kakšno je vaše mnenje	o	tem, mojster?
Saj res, zdaj sem se spomnil: ravno	o	tem piše Mendoza v poglavju z naslovom
panteizma širše: panteizem je nauk	o	vseobsegajoči božanski Enosti [prim.
poglejva rajši, kaj je sam Bruno zapisal	o	istosti in obenem različnosti vesolja
vsem, ne pa v delih (če jih, govoreč	o	neskončnosti, sploh lahko imenujemo
V kozmološkem smislu lahko namesto	o	monadah govorimo o svetovih, namreč
smislu lahko namesto o monadah govorimo	o	svetovih, namreč o neštetih svetovih
monadah govorimo o svetovih, namreč	o	neštetih svetovih enega neskončnega
Sicer pa je Brunovo Eno,	o	katerem njegov Teofil govori v pogovoru
Da - vendar ko filozofi govorimo	o	naravi, mislimo naravo v prvotnejšem
pa je vselej povezano z razmislekom	o	Bogu, naj božanstvo imenujemo ”Eno“
Bova prihodnjič govorila	o	Spinozi?
Res - govorila bova	o	Spinozovem pojmovanju Boga ali narave.
ravno prav, da tudi od mene izveš kaj	o	Spinozi... in če sva že pri načrtih za
Janez. ...in se spotoma pogovarjala	o	Spinozi?
Njegovo knjigo	o	Brunovem vplivu na sodobno kozmologijo
Ko Mendoza razpravlja	o	vprašanju Brunovega panteizma, zapiše:
razumemo zgolj splošno prepričanje	o	božanskosti Vsega, kajti Bruno je dejansko
Marija nekega dne, ko sva se pogovarjala	o	Tintorettu, rekla, da je na tej sliki
Ko premišljujem	o	različnih verah in prepričanjih, se
Brunovega ”revolucionarnega programa“,	o	katerem piše tudi Mendoza, je obrat
Ali Plotin ne govori	o	preseganju tistega ”tu“ v onem ”tam“
preseganju tistega ”tu“ v onem ”tam“ kot	o	najvišji nalogi človeške duše in duha?
Mojster, v vaši knjigi	o	duši ste o njej pisali drugače - imenovali
Mojster, v vaši knjigi o duši ste	o	njej pisali drugače - imenovali ste
	O	tem lepo piše tudi Paul Henri Michel
Plotina, še posebej na njegovo prispodobo	o	morju in mreži: telo, čutni svet je
[Teofil] bolj na dolgo spregovoril	o	razumu, duhu, duši, življenju, ki prodira
	O	, nič lažjega: življenje je v tebi,
Teofil v Vzroku, počelu in enem pravi	o	počelu oziroma ”dejavnem vzroku“ vesolja
”	O	dejavnem vzroku pravim tole: fizični
Magi pravijo	o	njem, da je zelo ploden s semeni
Le kdo bo	o	tem soglašal z vami?
more povedati več kot tisto, kar je	o	imanenci duha v stvareh mogoče reči:
bitje in dobi ude katerega koli telesa,	o	katerem običajno pravimo, da je oživljeno:
Ne pravimo	o	vseh stvareh, ki imajo dušo, da so
	O	tem problemu je premišljeval tudi Plotin
Kolikor ste mi doslej povedali	o	Brunu, se mi zdi, da nikjer izrecno
mi zdi, da nikjer izrecno ne govori	o	Enem, ampak vselej o emanacijah Enega
izrecno ne govori o Enem, ampak vselej	o	emanacijah Enega v vesolju: o umu,
vselej o emanacijah Enega v vesolju:	o	umu, duši, življenju...
Da, in tudi v tem molku	o	”najvišjem“ je Bruno soroden Plotinu
Glejte torej, zakaj	o	božji substanci - tako zaradi njene
neskončnega univerzuma, niti kaj izvedeti	o	njegovem nastanku?
pri knjigah, ki hranijo pričevanja	o	davnih, vélikih, junaških zanosih.
Jaz	o	tem nisem povsem prepričan.
Prispodoba	o	popolnem diamantu
Poleg Spinozove razprave	o	Kartezijevih principih filozofije je
In tu Spinoza govori	o	ljudeh, ki prezirajo razum:
”	O	véliki Bog! - pobožnost in religija
tisti, ki posedujejo luč iz Višav -	o	najstrašnejša laž!“ [Spinoza (1), P:29]
brez razumu nesprejemljivih zgodbic	o	čudežih, brez zahteve po izključnosti,
duhom, brez vnaprejšnjih predpostavk	o	njej in ne da bi ji pripisoval naukov,
Je mogoče	o	njej premišljevati ”brez vnaprejšnjih
resnice, ne more povsem izogniti vprašanju	o	resnici Svetega pisma, kajti resnica,
odgovorom na vprašanje, ali je tisto,	o	čemer pričujejo preroki in o čemer
tisto, o čemer pričujejo preroki in	o	čemer je govoril sam Kristus - resnično?
poglavju Teološko‐politične razprave	o	preroštvu in prerokih v Bibliji... aha,
prerokih v Bibliji... aha, tu govori	o	Mojzesu in Kristusu:
prerokov“, saj je iz njegovega pisanja	o	Kristusu razvidno, da ga povzdiguje
pod drugim imenom in naša nevednost	o	moči božji je sorazmerna z našo nevednostjo
božji je sorazmerna z našo nevednostjo	o	Naravi.
...verjetno je tu Spinoza mislil na dogodke,	o	katerih so pričevali svetopisemski
iz preroških knjig pridobimo znanje	o	naravnih in duhovnih fenomenih“ [prav
[2:127]; ”vsakdo lahko verjame toliko	o	njih, kolikor mu dopušča razum“ [2:132].
Le poglejva, kaj piše	o	ceremonijah:
Teološko‐politične razprave, kjer Spinoza govori	o	pravem in izvirnem Božjem zakonu in
pravem in izvirnem Božjem zakonu in	o	tem, da se Pismo imenuje sveto zato,
opozarja tudi Alan Donagan v svojem eseju	o	Spinozovi teologiji, objavljenem v
	O	tej vzporednici je treba premisliti.
Kako Spinoza obravnava dve poročili	o	vstajenjih mrtvih v drugi Knjigi kraljev
Knjigi kraljev (2 Kr 4, 31-37:	o	Šunemkinem sinu) in v vseh štirih evangelijih
sinu) in v vseh štirih evangelijih (	o	Jezusu)?
zbujajočim molkom glede pričevanja	o	njegovem vstajenju jasno namiguje,
prepričanju apostolov evangeljska poročila	o	prikazovanjih njegovega iz smrti vstalega
Teološko‐politične razprave, kjer govori	o	čudežih, pravi, da moramo pri svetopisemskih
moramo pri svetopisemskih pričevanjih	o	čudežih poznati resnične okoliščine,
ugotavlja, da Biblija nikjer ne govori	o	”resnični“ Božji naravi, kar pomeni,
ne pa v teoretičnih razglabljanjih	o	bistvu stvari; slednje je domena filozofije
navzkriž s pravo vero, premišljuje	o	Bogu‐ali‐naravi.
Kaj pa čudeži - kaj je Spinoza mislil	o	bibličnih čudežih?
Toda če so izmišljeni vsi čudeži,	o	katerih beremo v Svetem pismu, tudi
presega, človeško dojemanje: in če se	o	njem domneva, da uničuje ali prekinja
Sicer pa ”lahko	o	čudežih vsakdo misli, kakor hoče, v
misel sicer ni več Spinozova, vendar pa	o	pomenu čudežev za ljudi pravi naslednje:
In ko govorimo	o	človeškem razumevanju neskončne Božje
pripisujemo Božji volji kakor pa oni,	o	katerih smo povsem nevedni, čeprav
Jaz pišem	o	njej, in glej, ona se prikaže na nebu...
	O	, le kako bi človek vedel, kje je meja
Ne, nič mu ne bom pravil	o	Spinozovi kritiki krščanstva, čudežev...
sem že zadnjič, ko sem Janezu govoril	o	Brunu, šel malce predaleč...
Spinozi omejim na Etiko, na razpravo	o	substanci, atributih, modusih... upam
pritegnil njegovo pozornost: s prispodobo	o	popolnem diamantu, s katero sem pred
navezuje svojo ”metafizično zgodbo“	o	Spinozi na misel, da ”razsežno substanco“
Etike [1p15s], kjer Spinoza razpravlja	o	prostoru in neobstoju praznine).
No, toliko mimogrede	o	Bennettovi ”zgodbi“, zdaj pa s pomočjo
Po drugi strani pa misel	o	diamantovi popolnosti v našem umu,
(raz)umu omejena bitja, lahko sploh vemo	o	tem, zakaj je Bog ustvaril stvari v
”drugačen“ svet res boljši, vendar	o	tem mi ne moremo presojati, saj vemo
trditvah kritičen in modro skromen,	o	čemer navsezadnje priča tudi njegov
Mojster, ste pozabili na prispodobo	o	popolnem diamantu?
Kaj nam torej NATURADEUS pove	o	Spinozovem determinizmu?
	O	tem piše v razpravi o Spinozovi metafiziki
O tem piše v razpravi	o	Spinozovi metafiziki tudi Jonathan
Kako pa bi Spinozovo tezo	o	istovetnosti ”reda in zveze“ idej in
	O	, zelo lepo!
(”O naravi in izvoru duha“), v katerih Spinoza govori	o	ideji duha kot ”ideji ideje“, ki je
	O	tem sem že premišljeval... in pomislil
večnosti, nujno ima spoznavo Boga in ve	o	sebi, da je v Bogu in da se po Bogu
in njegova modrost ni premišljevanje	o	smrti, ampak o življenju.“ [4p67 (312)]
modrost ni premišljevanje o smrti, ampak	o	življenju.“ [4p67 (312)]
”	O	, pomlad, čas hrepenenja, z življenjsko
Schellinga in marsikaj bi vas rad povprašal	o	njem.
	O	, to pa je Hölderlinov Hiperion -
Morda najdeš kak odlomek	o	naravi?
Prav to sem imel v mislih:	o	naravi, lepoti... in seveda o ljubezni,
mislih: o naravi, lepoti... in seveda	o	ljubezni, saj je Hiperion en sam
”	O	blažena narava!
”	O	vi, ki iščete najvišje in najboljše
prevajalec Hiperiona piše v spremni besedi	o	tem spisu in navaja odlomek iz njega.
trenutek, da ga najdem... aha, tu je, govori	o	tisti -
”...ideji, ki združuje vse druge,	o	ideji lepote: prepričan sem [Hegel]
	O	, ubogi vi, ki to čutite, ki prav tako
čutite, ki prav tako ne marate govoriti	o	človeškem poslanstvu, ki se vas je
klecajo kolena, kadar resno razmišljate	o	tem?
pogled, očitno ne ve, kaj naj si misli	o	svojem učitelju.
torej, Janez, kaj bi me rad vprašal	o	Schellingu?
semestru nisem redno hodil k predavanjem	o	Kantu, toda potem, ko sem prebiral
umetnost je čudež, ki bi nas prepričal	o	obstoju ”tistega absolutno najvišjega“
tulipana, ki ga slikaš: kajti predvsem	o	tebi govori ta zgodba... in v resnični
	O	, kako lepo bi bilo meni, ko bi bila
tisti, kjer Schellingov Bruno govori	o	”sveti enosti“ Boga in narave?
Tistega večera, ko sva govorila	o	Brunovi filozofski veri, si izrazil
	O	panteizmu sem po tistem večeru precej
skoraj zanosa, s katerim Schelling piše	o	naravi... to mi je blizu.
narave <Naturphilosophie>, nauk	o	Vsem. [...]
Nikoli še nisem posebej razmišljala	o	tem.
	O	Schellingovem pojmovanju imanentnega
	O	tem bom še premislila.
lepoto pesništva in nasploh umetnosti,	o	njej je govoril v diskurzivnem ”metajeziku“,
	O	, meni se zdi čudovit!
Vekov sveta, tam, kjer Schelling piše	o	pravolji... prav, mojster?
v Vekovih, kjer Schelling govori	o	človeškem ”sovédenju“ stvarjenja.
neko sovédenje <Mitwissenschaft>	o	stvarjenju.
zato, ker imamo v duši ”sovédenje“	o	svojem izvoru v večnosti, zato, ker
filozofija slepe, iracionalne volje, vendar	o	njej morda kdaj drugič...
”Toda kako lahko rečemo karkoli	o	tistem, kar naj bi bilo prej, preden
najvišjih filozofskih spekulacijah	o	”vekovih sveta“, marveč tudi v vsakdanjem,
pomenijo meje mojega sveta.“ / in / ”	O	čemer ne moremo govoriti, o tem moramo
/ in / ”O čemer ne moremo govoriti,	o	tem moramo molčati.“
ravno nasprotno, namreč da govorita	o	istem, o mejah jezika.
nasprotno, namreč da govorita o istem,	o	mejah jezika.
Da, obe tezi govorita	o	meji jezika, vendar se prva postavlja
onstran meje (torej v tisto ”mistično“, ”	o	čemer ne moremo govoriti“)...
kajti, če rečemo, da	o	nečem ne moremo govoriti, potem tisto,
nečem ne moremo govoriti, potem tisto,	o	čemer moramo molčati, vendarle je
moj svet presega moj jezik v tistem,	o	čemer ne morem govoriti.
nezačetega božanstva samega, ki lahko	o	sebi reče: jaz sem alfa in omega, začetek
Ko Schelling govori	o	prehodu od čiste volje k ”tihemu hrepenenju“,
trenutkov in imel boš približno predstavo	o	tem, kaj skušamo tu opisati.“ [prav
Filozofiji mitologije, Schelling govori	o	volji do narave kot o ”božanski nakani“...
Schelling govori o volji do narave kot	o	”božanski nakani“...
Oprostite, mojster, nisem slišal -	o	čem govori?
	O	božanski ukani?
Ne, pač pa	o	božanski nakani ali nameri (die göttliche
Schelling nadalje govori	o	”duhovni materiji, ki je še vedno skrita
nevidnem... in kaj Schelling še pravi	o	božji Modrosti?
In zakaj Schelling tu govori	o	bivajočem in biti, o njunem odnosu?
Schelling tu govori o bivajočem in biti,	o	njunem odnosu?
mišljenja biti, pa tudi zasnutek ”razloke“,	o	kateri piše Jacques Derrida.
Toda zdaj, ko govoriva predvsem	o	naravi in njenem odnosu do Boga, se
	O	, nikar!“ zakličem in trepetam, da bo
vendar to ne pomeni, da Schelling govori	o	razodetju šele v svojih poznih delih:
poznejšim ”monoteizmom“, je monizem, nauk	o	Enem, v katerem sovpadeta narava in
iz katerih bi lahko razbrali slutnje	o	današnjih kozmoloških spoznanjih: ko
sklepnih straneh Vekov sveta beremo	o	tem, kako ”se življenje poraja v noči“...
belem produ, sedita konj in volk, ki se	o	nečem zavzeto pogovarjata.
da bi naslikala Potrjujočo voljo,	o	kateri zdaj razpravljata.
Čim več premišljujem	o	Vekovih sveta, tem bolj sem izgubljen
Da, tudi jaz se	o	tem sprašujem in tudi jaz ne poznam
O človeški svobodi [1809] sprašuje	o	odnosu med svobodo in nujnostjo, ki
Veš, Janez, ko premišljujem	o	”filozofski veri“, se mi vse bolj zdi,
s tem prepričanjem pridem do misli	o	obstoju stvarnika nebes in zemlje.
	O	pračudežu
vidite iz povzetka, bom nocoj govoril	o	nekaterih filozofskih vidikih sodobne
njihovo nedostopnost so lahko različni,	o	tem nekaj več pozneje. -
kitajski modrosti, Eno pri Plotinu... toda	o	tem ”najvišjem“ pojmu, ki presega vsako
okvirnih teoretskih modelov vesolja [	o	tem gl. npr.:
Einstein‐De Sitterjevo varianto standardnega modela;	o	njej še pozneje); če znaša Hubblov
prapoka dodamo še ”hipotezo napihnjenja“;	o	njej pozneje.
nastopajo samo v kozmologiji, vedi	o	celoti vesolja, saj je njihov domicil
kvantna teorija, še smiselno govoriti	o	prostorsko‐časovni in kavzalni strukturi
postulirana predpostavka kozmologije kot vede	o	celoti vesolja.
V dosedanjem razmišljanju	o	filozofskih razsežnostih kozmologije
spekulativno metafizični ravni razmišljal	o	vesolju brez središča in roba že Nikolaj
Arthur Walker, zato danes govorimo	o	”FRW‐modelih“ vesolja.
modeli, ker sta najbliže našim predstavam	o	idealni kozmologiji, preprosti in jasni
vrednost, videti že skoraj idilična (več	o	merjenju kozmološke konstante in ukrivljenosti
	O	tem so mnenja deljena: nekateri kozmologi
oživljajo tudi ”srednjeveške“ zamisli	o	vesoljni ”kvintesenci“, skrivnostnem
Steinhardt, gl. prav tam); poraja se celo sum	o	tem, da je svetlobna hitrost konstantna
Ko govorimo	o	”prapoku“, je treba najprej poudariti,
Opazili boste, da nisem nič rekel	o	’eksploziji‘ - teorija prapoka opisuje,
Za filozofa, ki premišljuje	o	sodobni znanstveni kozmologiji, je
ko filozofija ali teologija govorita	o	stvarenju iz niča v tradicionalnem
nič v dobesednem pomenu, kolikor je	o	niču sploh mogoče govoriti; ko pa fiziki
govoriti; ko pa fiziki kozmologi govorijo	o	stvarjenju ali nastanku vesolja iz
	O	začetku časa se v sodobni kozmološki
vprašanje, ali kozmologija, ko govori	o	”odprtih“ relativističnih modelih prostora‐časa
relativističnih modelih prostora‐časa (tj.	o	vesolju, ki naj bi se raztezalo ad
	O	tem piše Kanitscheider naslednje:
Posebnost fizikalnih predstav	o	končni teoriji v primerjavi s filozofskimi
tem gre najbrž res samo za sanje	o	končni Teoriji, za pričakovanja, ki
”	O	srečna vera, da se vzpneš / sploh kdaj
V prvem delu predavanja sem govoril	o	našem vesolju, zdaj pa pridejo na vrsto
dobre ubranosti, če se odpovemo sanjam	o	končni fizikalni Teoriji, ki naj bi
Šibko načelo govori	o	našem položaju oziroma naši lokaciji
pri močnem, če ga pravilno razumemo (	o	njem več pozneje), ne gre za causa
Če je svet,	o	katerem se govori, dovolj velika druga
kontekstu mi dovolite še nekaj besed	o	analogiji antropičnega načela s Kartezijevim
vesolij v kozmologiji: k premisleku	o	podobnosti (a tudi različnosti) pri
začenši s pragmatičnim, češ da je teza	o	realnosti svetov v modalni semantiki
ipd., vendar, čim dlje premišljujem	o	tej džungelsko razbohoteni ontologiji,
džungelsko razbohoteni ontologiji,	o	tem pragozdu svetov, ki ga je že pred
pripominja, da so ”metafizične spekulacije	o	mnoštvu svetov tako stare kot kozmologija“
valovne funkcije ipd.), zato da bi bilo	o	drugih vesoljih sploh smiselno govoriti:
verjetno ni naključje, da je idejo	o	obstoju mnoštva vesolij prvi med znanstveniki
spričo težko sprejemljive hipoteze	o	obstoju nebroja drugih vesolij, ki
previdnostjo odgovorijo na vprašanja tako	o	izvoru kakor tudi o smotru in smislu
vprašanja tako o izvoru kakor tudi	o	smotru in smislu vesolja?
predpostavko neskončnega mnoštva svetov,	o	kateri pravi, da je manj verjetna od
(Deus sive natura), tj. kot nauk	o	vseobsegajoči božanski Enosti.
Paula Daviesa, avtorja vrste znanih del	o	vesolju kot kozmosu; na njegovo knjigo
prav razumem, ne sprejemate hipoteze	o	realnem mnoštvu vesolij in z njo zavračate
Božanstvo, vendar bom rajši govoril kar	o	Bogu) lahko razvija v času, v kozmični
vzročno razlago moči zemeljske težnosti,	o	kateri si govoril.
bil v času Giordana Bruna njegov nauk	o	mnoštvu svetov ravno tako nesprejemljiv
povedala, če bi naju motili tvoji obiski...	o	dopustu pa se letos še nisva pogovarjala.
Morda, toda kaj midva veva	o	njem?
Najprej vas bom obvestil	o	tem, katere kolegice in kolegi zaradi
Spoštovanega predsednika vlade sprašujem	o	eni zadevi, ki se nakazuje v slovenskem
Republike Slovenije: Kaj vam je znanega	o	tem?
obravnavo sprememb in dopolnitev zakona	o	prevzemih, predvidoma mislim, da v
To je zakon,	o	katerem smo že večkrat diskutirali
kar precej poglobljena diskusija tudi	o	nekaterih temah, na katere ste tudi
Vendar ne izključujem možnosti, da se	o	tem ne bo opravila ponovna diskusija
povprašal glede na tisto ko ste govorili	o	zakonu o prevzemih.
glede na tisto ko ste govorili o zakonu	o	prevzemih.
	O	tem bo tekla diskusija.
Kot sem povedal, smo tudi	o	teh mehanizmih razpravljali.
delovne sile, bolj liberalnih predpisov	o	varstvu pri delu, dela otrok in tako
Mimogrede, ta sklep	o	znižanju plač je bil sklep vlade, ne
tako da bi se vsako leto pogovarjali	o	tem, koliko sfinancirati za tekoče
zagotovila te rezervacije, ta sredstva -	o	katerih sem govoril in tudi nadzirala
- tokrat brez mene, ta ministrstva,	o	katerih sem govoril - po katerem so
Zakon ne obvezuje vlade, da	o	teh stvareh debatira, da ima sestanke,
katerem bi na dolgi rok rešili to,	o	čemer govorimo, vendar je to nemogoče
člena poslovnika zahtevam razpravo	o	odgovoru gospoda predsednika vlade.
državni zbor brez razprave odločil	o	vašem predlogu, da na naslednjo sejo
Najprej bomo razpravljali	o	predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah
bomo razpravljali o predlogu zakona	o	spremembah in dopolnitvah zakona o
o spremembah in dopolnitvah zakona	o	visokem šolstvu.
REDA TER NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA	O	SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA	O	VISOKEM ŠOLSTVU.
Vlada je v obravnavo predložila zakon	o	spremembah in dopolnitvah zakona o
o spremembah in dopolnitvah zakona	o	visokem šolstvu z namenom, da bi dogradila
dogradila rešitve, ki jih je zakon	o	delovnih razmerjih prinesel za delovna
spremembo ureditve, ki dovoljuje v zakonu	o	delovnih razmerjih dopolnilno delovno
podpira amandma, ki podobno kot zakon	o	organizaciji in financiranju vzgoje
izobraževanja, omogoča tudi sklepanje pogodb	o	delu.
Odbor je obravnaval ta predlog zakona	o	spremembah in dopolnitvah zakona o
o spremembah in dopolnitvah zakona	o	visokem šolstvu, ki prinaša uskladitev
prinaša uskladitev z določbami zakona	o	delovnih razmerjih in zakona o organizaciji
zakona o delovnih razmerjih in zakona	o	organizaciji in financiranju vzgoje
To je določba	o	1. členu o volitvah rektorja, ki določa
To je določba o 1. členu	o	volitvah rektorja, ki določa enako
določba je usklajena z določbami zakona	o	delovnih razmerjih, ki dopuščajo zaposlitev
določba, da bo mogoče sklepati pogodbe	o	dodatni zaposlitvi tudi pri isti pravni
drugem delodajalcu, kot to določa zakon	o	delovnih razmerjih.
predvidena enaka rešitev, kot jo zakon	o	organizaciji in financiranju vzgoje
Univerze v Ljubljani pa je povedal, da se mnenja	o	pedagoški sposobnosti profesorja objektivneje
zadovoljive rešitve za sklenitev pogodb	o	delu.
odboru tekla podobno kot pri zakonu	o	organizaciji za financiranje vzgoje
Odbor je podobno kot pri zakonu	o	organizaciji in financiranju vzgoje
proti sprejel člene predloga zakona	o	spremembah in dopolnitvah zakona o
o spremembah in dopolnitvah zakona	o	visokem šolstvu in predlagal državnemu
Nadalje bi bilo treba razmisliti	o	morebitnih alternativnih rešitvah.
Tako bi bilo potrebno razmisliti	o	pridobitvah novih habilitiranih učiteljev,
predlog spremembe in dopolnitve zakona	o	visokem šolstvu.
dopolnitve na treh segmentih zakona	o	visokem šolstvu.
sprememb, ki jih je prinesel zakon	o	delovnih razmerjih.
sprejeli spremembe in dopolnitve zakona	o	organizaciji in financiranju vzgoje
učitelje uzakoniti posebne določbe	o	delovnih obveznostih tudi za visokošolske
Po zakonu	o	delovnih razmerjih dodatno delo ni
fleksibilnejše rešitve že v samem zakonu	o	delovnih razmerjih in tako najti sistemske
Novi 73. c člen, novela zakona	o	visokem šolstvu, pa se usklajuje z
šolstvu, pa se usklajuje z zakonom	o	dopolnitvah zakona o organizaciji in
usklajuje z zakonom o dopolnitvah zakona	o	organizaciji in financiranju vzgoje
Nove Slovenije predlagamo, da določilo	o	subvencioniranju velja reaktivno, da
Predlog zakona	o	spremembah in dopolnitvah zakona o
o spremembah in dopolnitvah zakona	o	visokem šolstvu, ki ga je vlada poslala
leta, ko je začel veljati novi zakon	o	delovnih razmerjih.
zavedamo, da bi bili posegi v zakon	o	visokem šolstvu lahko tudi obsežnejši,
Zato je sklenitev pogodbe	o	delu z vrhunskimi strokovnjaki zagotovilo
z vpeljano izjemo od določil zakona	o	delovnih razmerjih.
soglasje delodajalca za sklenitev pogodbe	o	delu, bomo v poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov
Predlagano dopolnilo 69. člena zakona	o	visokem šolstvu vpeljuje možnost subvencioniranega
te pravice, kot jih določata zakon	o	organizaciji in financiranju vzgoje
Vsaka sprememba zakona	o	visokem šolstvu je pomembna.
eno od evropskih direktiv, ki govori	o	izrabi delovnega časa in bomo nekako
	O	podobnih rešitvah je bilo danes tukaj
Prva je bila novela zakona	o	organizaciji in financiranju vzgoje
vnesla določba glede uvedbe pogodbe	o	delu.
razvrednotilo krovni oziroma sistemski zakon	o	delovnih razmerjih.
iz ZOFI‐ja, ki jo je s pravilnikom	o	subvencioniranju mesečnih vozovnic
uskladijo določbe, ki se nanašajo na zakon	o	financiranju vzgoje in izobraževanja.
tokratnih sprememb in dopolnitev zakona	o	visokem šolstvu je potrditev predlagatelja,
predlagatelja, predvsem uskladitev zakona	o	visokem šolstvu z nedavno spremenjenim
šolstvu z nedavno spremenjenim zakonom	o	delovnih razmerjih.
sedma sprememba in dopolnitev zakona	o	visokem šolstvu prav gotovo ni zadnja.
delovni čas, se je pojavilo vprašanje	o	zastopanju študentov pri teh volitvah.
študentov pri volitvah rektorja, da	o	bistveno večjem vplivu na izbiro in
bilo treba pred sprejetjem pravilnika	o	subvencioniranju prevoza študentov
šolskega sistema v okviru novele zakona	o	visokem šolstvu.
izenačitev položaja, torej zgodba,	o	kateri so govorili vsi govorniki pred
pozdravljamo tiste elemente, ki govorijo	o	obveznem soglasju ministra.
šolstva je prinesel sprejeti zakon	o	visokem šolstvu ob koncu leta 1993,
Predložene spremembe zakona	o	visokem šolstvu, ki so pred nami, predvsem
usklajujejo določbe z novim zakonom	o	delovnih razmerjih.
Tako zakon	o	delovnih razmerjih v 2. členu omogoča,
sprememba besedila 63. člena zakona	o	visokem šolstvu, ki določa, da bi bili
odstavek, ki omogoča sklenitev pogodbe	o	delu.
določa, kdaj je možno skleniti pogodbo	o	delu, ki je urejeno po vzoru že sprejetih
vzoru že sprejetih sprememb zakona	o	organizaciji in financiranju vzgoje
predlagana novela uvaja spremembo, ki govori	o	volitvah rektorja.
Zakon	o	delovnih razmerjih je usklajena določba,
razmerjih je usklajena določba, ki govori	o	tem, da bodo rektorja lahko volili
državni zbor uveljavil z novelo zakona	o	organizaciji in financiranju vzgoje
Prehajamo na razpravo	o	členih in vloženih amandmajih, ki jo
Zakon	o	delovnih razmerjih je sprejet takšen,
Ko se pogovarjamo	o	konvenciji o bodočnosti Evrope in Slovenije,
Ko se pogovarjamo o konvenciji	o	bodočnosti Evrope in Slovenije, mene
To je razprava	o	konvenciji Slovenije v Evropski uniji.
To je konvencija	o	bodočnosti Slovenije v Evropi; vloga
predložili spremembe, ostale spremembe	o	visokem šolstvu, o financiranju vzgoje
ostale spremembe o visokem šolstvu,	o	financiranju vzgoje in izobraževanja,
Še kdo želi razpravljati	o	5. členu, amandmaju na amandma?
Zaključujem razpravo,	o	5. členu, vloženem amandmaju in vloženem
Prehajamo na razpravo	o	8. členu in vloženem amandmaju k 8.
Smo pa letos že popravili zakon	o	spremembi zakona oziroma novelo zakona
spremembi zakona oziroma novelo zakona	o	prevozih v cestnem prometu, kjer smo
ko smo predlagali spremembo zakona	o	financiranju vzgoje in izobraževanja,
Želi še kdo razpravo	o	8. členu.
Mi	o	tem seveda vodimo pogovore in poskušamo
način uporabil, razporedil ta sredstva,	o	katerih govorite.
večji del linijskih prevozov, govorim	o	šolski populaciji to niso edini porabniki
Jaz pa s tem,	o	čemer sedaj govorim, da ti dodatni
Če bomo našli dogovore,	o	katerih govorim, da jih iščemo, našli
	O	amandmajih bomo v skladu s časovnim
NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA	O	TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU.
sklenil, da se razprava in odločanje	o	navedenem predlogu zakona nadaljuje
tega zakona poteka v skladu z zakonom	o	ohranjanju narave.
iz sklepa 28. seje državnega zbora	o	nadaljevanju obravnave te točke dnevnega
tudi odgovor zakonodajno‐pravne službe	o	tem, ali ta razprava oziroma tudi ta
Samo trenutek, da	o	predlaganem proceduralnem predlogu
Kolega Jože Tanko,	o	vašem proceduralnem vprašanju naslednje:
imamo seveda besedo in možnost, da vsi	o	tem odločimo.
vprašanje javne razgrnitve, ker po zakonu	o	ohranjanju narave mora biti ustrezna
Ne začenjamo na novo razprave	o	Triglavskem narodnem parku v okviru
Ko bomo pa odločali	o	tem, pa seveda imamo možnost se odločiti
pa seveda imamo možnost se odločiti	o	tistem glavnem predlogu sklepa, ali
ne šteje, kajti peti odstavek govori	o	tem, če predsedujoči, torej vi, ocenite,
času, ki nam je na voljo, to ugotovi	o	tem osnovnem vprašanju.
Takrat, ko smo v juniju	o	tem razpravljali, nam je bilo v razpravi
spremenili v tistem poglavju, ki govori	o	konfliktnosti interesov.
tako, da, kjer bi naj vlada odločala	o	nekem konfliktu, smo mi to odgovornost
tem parlamentu, je bil sprejem zakona	o	kmetijskih zemljiščih, in sicer tistega
zemljiščih, in sicer tistega dela, ki govori	o	prometu kmetijskih zemljišč.
	O	tem seveda je potrebno povedati, da
odločitve, pred nedavnim referendum	o	zapiranju trgovin, je torej temu na
člen predlaganega zakona, ko govori	o	regionalni zasnovi in pa sprejetem
regionalni zasnovi in pa sprejetem aktu	o	urejanju, oziroma ko govori o regionalni
aktu o urejanju, oziroma ko govori	o	regionalni zasnovi, ki bo sprejeta
ki bo sprejeta v skladu s predpisi	o	urejanju prostora.
Potem, ko govorite	o	varstvenem režimu, v členih 8, 9, 10
potem pa v 11. in 12. členu govorite	o	izjemah.
do sprostitve posegov v ta prostor,	o	tem ni nobenega dvoma.
Predlog zakona	o	Triglavskem narodnem parku je zelo
obravnavo, dejal, da je imela vlada zakon	o	Triglavskem narodnem parku v svojem
neživljenjske prepovedi sedaj veljavnega zakona	o	Triglavskem narodnem parku.
vedno sedi v dvorani, kadar je govor	o	stvareh in zakonih s tistih področij,
dvorani rekel, da pogosto govorimo tudi	o	stvareh, ki jih ne poznamo.
Mislim, da zakon	o	Triglavskem narodnem parku zelo dobro
ni sprejel zakon, ki bi moral biti	o	Triglavskem narodnem parku sprejet
V tej dvorani se govori samo	o	Bohinju, kot da bi samo v Bohinju živeli
Ob pripravi zakona	o	Triglavskem narodnem parku sem najbolj
Ker se že drugič pogovarjamo	o	zakonu, zakonu o Triglavskem narodnem parku,
drugič pogovarjamo o zakonu, zakonu	o	Triglavskem narodnem parku, ker v tej
prebivalcem naredila škoda" - tu ga imate in	o	njem razpravljajte.
pripravljena upoštevati glas ljudstva, da	o	preziranju mnenj in pripomb opozicije
strokovne javnosti, da se razprava	o	zakonu preloži na čas, ko bodo usklajena
veljavno zakonodajo, ni skladen z zakonom	o	urejanju narave, ohranjanjem narave.
potrebno pri vsaki spremembi aktov	o	zavarovanju upoštevati ali pa na novo
Ta zakon pa je po vsebini akt	o	zavarovanju.
vsebovati ustrezne kartografske priloge in	o	vloženem aktu bi moral ustanovitelj
teh omenjenih postopkov je po zakonu	o	ohranjanju narave zadolžen ustanovitelj,
Prav tako je bil	o	pomanjkljivostih, postopkovnih pomanjkljivostih
učinkov niti obdelali, posege v zakon	o	financiranju občin, tudi v zakon o
o financiranju občin, tudi v zakon	o	skladnem regionalnem razvoju, morda
regionalnem razvoju, morda tudi v zakon	o	urejanju prostora.
obstaja velika verjetnost, da se bo	o	tem zakonu zgodil tudi naknadni referendum.
Upam, da ne bo že prej popravljen zakon	o	referendumu in ljudski iniciativi.
pomanjkljivosti, ki bi nekaj povedala	o	priložnostih in nevarnostih pa še kaj
spremembo tega zakona oziroma tega akta	o	zavarovanju dobili samo še en pokrajinski
nobenega pisnega izdelka MOP‐a na temo	o	Triglavskem narodnem parku.
izhodišče za območje, ki ga obravnava zakon	o	Triglavskem narodnem parku, ni primerno
se bodo predlagatelji lotili zakona	o	Triglavskem narodnem parku mnogo bolj
povedal, da smo že pri obravnavi zakona	o	urejanju prostora imeli pomisleke ravno
so izvršene zahteve državnega zbora	o	prekinitvi te razprave in da bi že
tem trenutku še ne mislim govoriti	o	tistem, kar sem želel uvodoma, bi pa
včeraj je bilo v tej dvorani slišati	o	zaupanju, solidarnosti.
neka pravna praznina v zvezi z zakonom	o	kmetijskih zemljiščih.
seveda, treba je povedati, da zakon	o	ohranjanju narave je še vedno veljal
Jaz mislim, da	o	tem tudi ni pretirane skrbi treba gojiti.
Glede določb	o	prednosti, ki je zapisana v zakonu
odškodninskega zahtevka v skladu z zakonom	o	ohranjanju narave.
Gospod Tanko je govoril	o	politiki jurišnikov nadutosti, današnji
jurišnikov nadutosti, današnji Mag govori	o	desantu na Bohinj.
Po zakonu	o	ohranjanju narave je bila javna predstavitev
namen te javne predstavitve po zakonu	o	ohranjanju narave je seznaniti z določbami
upoštevanju sedaj veljavnega zakona	o	Triglavskem narodnem parku, ob upoštevanju
upoštevanju sedaj predlaganega zakona	o	Triglavskem narodnem parku in ob upoštevanju
Triglavskem narodnem parku in ob upoštevanju zakona	o	varstvu kmetijskih zemljišč, zakona
varstvu kmetijskih zemljišč, zakona	o	vodah.
obstoječi hoteli obnovljeni, ampak	o	tem mislim, da ni potrebno, tema tega
Govorimo pa	o	narodnem parku, tako da vas v teh navedbah,
oziroma je potekala v skladu z zakonom	o	ohranjanju narave?
tem primeru zakon dejansko tudi akt	o	zavarovanju širšega območja v skladu
širšega območja v skladu z zakonom	o	ohranjanju narave.
vsebovati vsebine, ki jih predpisuje zakon	o	ohranjanju narave za tovrstni akt.
javnost seznaniti z osnutkom aktov	o	zavarovanju, s katerim so ustanavljali
Celoten koncept zakona	o	ohranjanju narave je temeljil na zavarovanju
režimi, kakršni jim "pretijo" v aktu	o	zavarovanju tega območja, da lahko
	O	tem ne bomo razpravljali.
Vlada je na ta predlog zakona	o	Triglavskem narodnem parku svoje mnenje
zakona izzval široko javno razpravo	o	pomenu narodnega parka in zahtevo o
o pomenu narodnega parka in zahtevo	o	nujnem zagotavljanju tega statusa tudi
Poleg pripomb	o	spremembi meja, ki smo jih že posredovali,
na kratko rečem vseeno nekaj besed	o	nekaterih trditvah, ki so bile do sedaj
stvari, ki so že določene v zakonu	o	vodah, v zakonu o ohranjanju narave,
določene v zakonu o vodah, v zakonu	o	ohranjanju narave, v zakonu o urejanju
zakonu o ohranjanju narave, v zakonu	o	urejanju prostora, v zakonu o graditvi
zakonu o urejanju prostora, v zakonu	o	graditvi objektov in še v marsikakšnem
Zakon	o	Triglavskem narodnem parku ni zakon,
Triglavskega narodnega parka zakon	o	vodah na primer velja, velja zakon
vodah na primer velja, velja zakon	o	ohranjanju narave in tako naprej.
je bilo danes tukaj večkrat slišati,	o	tem, da bi moral zakon biti oblikovan
sploh ni bilo zapisano, pa govorijo	o	tem, da iz teksta izhaja občutek, da
je seveda izkazalo tudi pri razpravi	o	predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku.
tudi pri razpravi o predlogu zakona	o	Triglavskem narodnem parku.
negativno ocenjujemo predlog zakona	o	Triglavskem narodnem parku.
Prozorne floskule	o	varovanju naravnih vrednot, s katerimi
a hkrati v zakonu, razen namenov je	o	novih smučiščih in žičnicah, ne predvidite
upoštevamo, je bolje, da predlagate zakon	o	ukinitvi narodnega parka, in si bodo
Morebiti bodo	o	tem odločali še na kakšnem referendumu.
bližnji prihodnosti dobila takšen zakon	o	edinem narodnem parku, kakršnega si
seznanjeni pri tako pomembni odločitvi,	o	kateri danes odločamo.
morali imeti v zavesti, da govorimo	o	Triglavskem narodnem parku, da ne govorimo
Triglavskem narodnem parku, da ne govorimo	o	eni hiši, da ne bi smeli govoriti in
Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo, da je zakon	o	Triglavskem narodnem parku škodljiv
Slovenske nacionalne stranke obveščeni	o	teh stališčih, ki so prišla iz strokovne
In da govorimo	o	Triglavskem nacionalnem parku, in da
predlagatelje zakona, da razmislijo	o	odgovornosti svojega početja, da umaknejo
da so pravzaprav zamenjali predlog	o	Triglavskem narodnem parku kot o zakonu,
predlog o Triglavskem narodnem parku kot	o	zakonu, če se obračam na mnenje mojih
mojih dveh predhodnih sogovornikov, kot	o	mnenju, da gre za predlog zakona o
o mnenju, da gre za predlog zakona	o	ukinjanju Triglavskega narodnega parka,
Triglavskega narodnega parka, ne pa	o	njegovi ohranitvi.
smislu oblikovanja bolj prožnega zakona	o	Triglavskem narodnem parku nedvomno
upoštevale tudi vse te občutljive momente,	o	katerih sem govoril.
treh več kot dobrodošel za razpravo	o	Triglavskem nacionalnem parku.
veliko število interesov ter ugibanj	o	ozadjih in ospredjih.
zdijo vsi tisti termini, ki govorijo	o	tem, da mora biti prožen, zato ker
drugačno usodo, kot jo ima, če govorimo	o	stvareh, ki so vezane na ta park.
Ko pa govorimo	o	tej alternativi, je le potrebno vedeti,
Ampak teh alternativnih tekstov,	o	katerih v tem trenutku slišimo, češ,
menim, da bi bilo treba razmišljati - ne	o	tem, da ostanejo meje parka enake,
nemočna, se lahko vidi iz naslova zakona	o	odpravljanju posledic potresa, kjer
jo lahko povzroči, da lahko govorimo	o	zakonu, ki določa počasno umiranje
lahko z drugačnimi čustvi govorimo	o	parku in izražamo drugače zaskrbljenost
ne napiše in nihče ne izvaja zakona	o	lovu znotraj Triglavskega narodnega parka.
	O	tem piše v časopisih.
	O	tem se pogovarjajo Bohinjci Blejčani.
Ne govorim zgolj	o	znanih pet tisoč kvadratnih metrih
Povejte javnosti, kaj je to,	o	čemer govorijo ljudje.
Povejte, kaj je to,	o	čemer pišejo časopisi?
Po zdaj veljavnem zakonu	o	Triglavskem narodnem parku so prostorski
tem smislu, da govorimo v zakonu tudi	o	določbah, ki se nanašajo na urejanje
Nadalje bo	o	usodi te uredbe ustavno sodišče še
V oceni stanja	o	razlogih za sprejem zakona pa predlagatelj
tudi zapisali, da ne gre za nov akt	o	ustanovitvi zavarovanega območja, ampak
predlagatelji ne poznajo določb ZON‐a, zakona	o	ohranjanju narave.
	O	tem, kako se ustanovi širše zavarovano
opravljena v skladu z določbami zakona	o	ohranjanju narave.
potem, ko bi pa moral upoštevati zakon	o	ohranjanju narave, ugotovi, da parka
predlagatelj ni upošteval določb zakona	o	ohranjanju narave.
Glede tega je ZON, zakon	o	ohranjanju narave, jasen.
ustanovitelj seznani javnost z osnutkom akta	o	zavarovanju.
režimi, kakršni jim pretijo v aktu	o	zavarovanju tega območja, da lahko
bila javna - mislim tale - razprava	o	teh predlogih opravljena, bo lahko
Po zakonu	o	ohranjanju narave - ta zakon zelo slabo
Po zakonu	o	ohranjanju narave je tudi jasno določeno
tudi jasno določeno kaj mora ta akt	o	ustanovitvi zavarovanega območja vsebovati.
upravljanja, ki se sprejme na podlagi akta	o	ustanovitvi.
	O	tem v zakonu nisem našel nič.
upravljanja, ki se sprejme na osnovi akta	o	ustanovitvi, torej, kje je to v zakonu
Opozoriti velja - in	o	tem je bilo že nekaj govora danes,
Če ponovim, ne govorimo le	o	naravni krajini, ampak tudi o kulturni.
govorimo le o naravni krajini, ampak tudi	o	kulturni.
mi zdi tudi določba predloga zakona	o	rekonstrukciji nadomestne gradnje v
sem se osebno pogovarjal z ljudmi, ki	o	tem več vedo kot jaz.
da naloge, ustanovitelje po zakonu	o	ohranjanju narave, prevzame predlagatelj.
opravljala spremembo zakona in po zakonu	o	ohranjanju narave mogla opravljati
Vsebina načrta upravljanja je v zakonu	o	ohranjanju narave.
Tukaj bom naštel zakon	o	urejanju prostora, zakon o graditvi
naštel zakon o urejanju prostora, zakon	o	graditvi objektov, da ne govorim o
o graditvi objektov, da ne govorim	o	zakonu o kmetijskih zemljiščih, danes
graditvi objektov, da ne govorim o zakonu	o	kmetijskih zemljiščih, danes je bil
Potem imamo zakon	o	gozdovih, potem imamo zakon o vodah
zakon o gozdovih, potem imamo zakon	o	vodah in imamo še kakšen zakon, ki
Prvič, govoriti	o	nomotehničnih razlogih kot tistem bistvenem
ampak je še mnogo drugih zakonov, zakon	o	graditvi objektov.
Marsikaj je bilo že rečenega	o	tem zakonu, o tem skropucalu, ki se
Marsikaj je bilo že rečenega o tem zakonu,	o	tem skropucalu, ki se mu reče zakon
tem skropucalu, ki se mu reče zakon	o	Triglavskem narodnem parku.
pred dvema letoma v zvezi z zakonom	o	suši govoril, da tisto, kar v zakonu
	O	predlogu sklepa, da je zakon primerna
PREDLOG ZAKONA	O	GLAVNEM MESTU REPUBLIKE SLOVENIJE -
vlada ocenila, da je predlog zakona	o	glavnem mestu, katerega predlagatelji
nekaj določb uskladi predvsem z zakonom	o	javnih financah.
bi v državnem zboru sprejeli zakon	o	glavnem mestu Republike Slovenije.
zakona kaže, da še nimamo pravega pojma	o	tem, kakšna je prava vloga glavnega
Združene liste socialnih demokratov menimo, da bo sprejem zakona	o	glavnem mestu podoben korak urejanja
Predlog zakona	o	glavnem mestu Republike Slovenije,
Predlog zakona	o	glavnem mestu temu ne zagotavlja posebnih
Slovenske ljudske stranke podpiramo predlog zakona	o	glavnem mestu Republike Slovenije.
primerno, da v tem času, ko razpravljamo	o	pristojnostih države in njenem novem
bližajočem se vstopu v Evropsko unijo,	o	razmerju med najvišjimi državnimi organi
Slovenske demokratske stranke do predloga zakona	o	glavnem mestu Republike Slovenije.
Na primer, zakon	o	spodbujanju regionalnega razvoja ter
spodbujanju regionalnega razvoja ter zakon	o	urejanju prostora, saj sta to predlagatelja
Na glasovanju besedila zakona	o	glavnem mestu, ki je predlagano prav
PETER LEVIČ: Danes razpravljamo	o	predlogu zakona, ki - po domače rečeno
	O	kako pomembni tematiki govorimo danes,
da se je ob večini sprememb zakona	o	lokalni samoupravi - in teh je bilo
saj ne v krovni zakon, torej zakon	o	lokalni samoupravi.
Še nekaj besed	o	predlaganem 9. členu zakona.
predvolilne kampanje vse polno ust	o	decentralizaciji, o tem kako je potrebno
kampanje vse polno ust o decentralizaciji,	o	tem kako je potrebno vse dele Slovenije
predlagatelji do sedaj, ko govorite	o	skladnem regionalnem razvoju in tik
Prepričan sem, da razprava v prvem branju	o	tem zakonu sploh ni potrebna.
Potrebna pa je razprava	o	posameznih rešitvah, o stvareh, ki
je razprava o posameznih rešitvah,	o	stvareh, ki so predvidene, in kako
tistim, ki želijo izpodbijati zakon	o	glavnem mestu s stališča drugačnih
dana osnova za sistemsko dogovarjanje	o	izvajanju nalog javne uprave na obeh
let od prve pobude za sprejem zakona	o	glavnem mestu.
Ko imamo pred seboj zakon	o	glavnem mestu, o prestolnici, je treba
imamo pred seboj zakon o glavnem mestu,	o	prestolnici, je treba reči - po mojem
nimate pravice prekinjati, ker točno	o	tem govorim.
členom opozoriti, da smete govoriti	o	vprašanju, ki je na dnevnem redu.
prosim, gospod Jerovšek, da govorite	o	točki, ki je na dnevnem redu.
PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINIČ KREBS: Govorite	o	točki, ki je zdaj na dnevnem redu,
Nekaj besed	o	tem zakonu, moje mnenje.
prinaša Ljubljani prav nobene koristi,	o	čemer je bilo danes že nekaj rečenega.
Vendar ta dva ne odločata	o	tem, o čemer piše v zakonu.
Vendar ta dva ne odločata o tem,	o	čemer piše v zakonu.
	O	denarju, o proračunu, o skupnih vlaganjih
O denarju,	o	proračunu, o skupnih vlaganjih ali
O denarju, o proračunu,	o	skupnih vlaganjih ali o skupnih projektih
proračunu, o skupnih vlaganjih ali	o	skupnih projektih odločata državni
Načeloma pa v zakonu	o	lokalni samoupravi piše, da o tem odloča
zakonu o lokalni samoupravi piše, da	o	tem odloča mestni, oziroma občinski
tem, da bi prosil vsaj za razmislek	o	teh predlogih in o teh - po mojem mnenju
vsaj za razmislek o teh predlogih in	o	teh - po mojem mnenju - pomanjkljivostih.
asociira, da govorimo ponovno samo	o	urejanju odnosov med Ljubljano in državo.
ampak da bi bilo zelo jasno, da govori	o	vseh in da govori in to naj bo zapisano,
Celo mislim, da če govorimo	o	mestu Ljubljani in govorimo, da je
Se spomnim, kako sem otroke učil	o	glavnem mestu.
tudi pove, da je to ena izmed stvari,	o	kateri se mogoče splača premisliti.
Celo več si mislim, ko govorimo	o	tej simbolnosti.
Ali pa bi	o	tem odločali mi, če mislimo resno o
o tem odločali mi, če mislimo resno	o	našem glavnem mestu.
rekli, zdaj pa je to nek drug zakon, pa	o	njem ne bomo več.
pripravil bom pa tudi nekaj amandmajev,	o	katerih bomo pa prej prediskutirali
Za razliko od zakona	o	geometričnem središču, ki smo ga obravnavali
se strinjam, da gre predlog zakona	o	glavnem mestu Slovenije s pozitivnim
Zaradi tega tudi so videnja	o	tem, ali gre za - ne vem - koordiniranje,
Res iskrena hvala za zavzeto razpravo	o	zakonu.
svet obravnava in pove svoj pogled	o	tem.
tako jo danes čutim - oblikovati zakon	o	prestolnici naše države, kakor je bil
poudarkom in utemeljeno rečeno, ne pa	o	Ljubljani, kot enem od mnogih pomembnih,
Mislim, da je to govorjenje	o	Ljubljani in o Sloveniji brez veze.
da je to govorjenje o Ljubljani in	o	Sloveniji brez veze.
regionalni razvoj in da vsaj v drugi fazi	o	pripravi zakona upošteva tudi statistične
pregledu teh kazalcev povedal marsikaj	o	tem zakonu.
Lahko smo poslušali kolege, ki so	o	tem imeli svoje mnenje.
V tem namenu, da to dosežemo -	o	čemer sem govoril, pa tudi drugi kolegi
sem govoril, pa tudi drugi kolegi so	o	tem govorili - z željo, da bomo dosegli,
Zaključujem splošno razpravo	o	predlogu sklepa, da je predlog zakona
Prehajamo na glasovanja zbora	o	predlogih odločitev.
naslednji redni seji opravil razpravo	o	odgovoru predsednika Vlade Republike Slovenije
	O	tem predlogu sklepa bomo glasovali.
katerakoli izvršilna oblast nima pravice	o	neki stvari, ki je zapisana v zakonu,
Mislim, da je	o	tem še kako treba opraviti primerno
davčne zakonodaje, ne spoštovati zahtev	o	dohodnini, goljufajte, prikrivajte,
bi vendarle poklical in razpravljal	o	teh zadevah in zahteval tudi kompetenten
je utemeljena pobuda, da je potrebno	o	odgovoru razpravljati.
Lahko preidemo na glasovanje	o	predlogu sklepa, kot je bil prej predstavljen.
reda, to je z obravnavo predloga zakona	o	spremembah in dopolnitvah zakona o
o spremembah in dopolnitvah zakona	o	visokem šolstvu, skrajšani postopek.
drugo obravnavo, to je z odločanjem	o	vloženih amandmajih, in sicer bomo
amandmajih, in sicer bomo najprej glasovali	o	dveh amandmajih k 5. členu.
Pod ena	o	amandmaju vlade na amandma štirih poslanskih
poslanskih skupin koalicije in pod dve	o	amandmaju štirih poslanskih skupin.
Najprej, torej	o	amandmaju vlade na amandma poslanskih
Zdaj glasujemo	o	amandmaju poslanskih skupin.
Zdaj prehajamo na glasovanje	o	amandmaju k 8. členu, katerega predlagatelj
Lahko preidemo torej na glasovanje	o	amandmaju k 8. členu.
Končali smo glasovanje	o	amandmajih in drugo obravnavo predloga
Zato lahko preidemo na odločanje	o	zakonu.
- s prvo obravnavo predloga zakona	o	Triglavskem narodnem parku.
Prehajamo na odločanje	o	naslednjem predlogu sklepa.
Predlog zakona	o	Triglavskem narodnem parku - prva obravnava
Postopek je določen, kajti govori	o	ustanovitelju parka.
seznaniti z javno vsebino osnutka akta	o	ustanovitvi ožjega zavarovanega območja.
amandmaji ne bodo sprejeti, bomo razmislili	o	kakšnih drugih sredstvih, da preprečimo
enkrat vam bom povedal staro zgodbico	o	bilanci stanja, ki jo zahteva Ustava Republike Slovenije.
Je ne zahteva zakon	o	javnih financah, a vendar jo zahteva
financah, a vendar jo zahteva zakon	o	računovodstvu.
Ja, kaj vam pa je, saj zakon	o	financah pa tega ne zahteva.
Pričajo	o	povezavi med Andrejem Rezarjem in Zmagom
vlade vas ne sme zapustiti močan vtis	o	hudi politični in finančni korupciji
Sprejeti so bili tisti zakoni,	o	katerih je opozicija menila, da so
sprejema takšno zakonodajo, očitek	o	zapravljanju denarja.
glasov, zato prehajamo na glasovanje	o	predlogu sklepa o primernosti zakona
prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa	o	primernosti zakona za nadaljnjo obravnavo.
- s prvo obravnavo predloga zakona	o	glavnem mestu republike Slovenije.
Prehajamo na odločanje	o	naslednjem predlogu sklepa: "Predlog
naslednjem predlogu sklepa: "Predlog zakona	o	glavnem mestu Republike Slovenije,
lahka odločitev pri takšnem zakonu,	o	katerem danes odločamo - o glavnem
zakonu, o katerem danes odločamo -	o	glavnem mestu.
je ta dikcija v nasprotju z zakonom	o	vladi.
Lahko preidemo torej na glasovanje	o	predlogu sklepa o primernosti zakona
torej na glasovanje o predlogu sklepa	o	primernosti zakona za nadaljnjo obravnavo.
Optimistično	o	tem letu
očitno ne zameglijo realne presoje ljudi	o	pričakovanjih.
razgrnili svoja splošna pričakovanja	o	letu 2004.
Za zdaj govori predvsem	o	izboljšanju evropskih odnosov z ZDA
izboljšanju evropskih odnosov z ZDA in	o	uresničevanju lizbonske gospodarske
slepomišijo, ko namigujejo, da se bo	o	ustavi morda odločalo še prihodnje
V razpravah	o	evropski ustavi je Slovenija ravnala
pripraviti evropske države do soglasja	o	ustavi, pa analitiki ne vidijo prav
vrhunsko zasedanje pripravila poročilo	o	stališčih vseh prestolnic.
predsedovanja bodo zagon dobila pogajanja	o	prihodnji finančni perspektivi EU,
2006. Evropska komisija bo predlog	o	tem po pričakovanjih objavila v drugi
kajti Unija se bo morala dogovoriti	o	imenu novega predsednika komisije,
nastopil 1. novembra 2004, pa tudi	o	imenu naslednjega visokega predstavnika
pretresljivim romanom Umiranje na obroke	o	dachavskih procesih.
Gospod Ponikvar), Pisana žoga, drama	o	moralnih dilemah v vojni, je postala
	O	silvestrovanjih po Sloveniji poročamo
	O	morebitnih žrtvah in gmotni škodi ne
in gmotni škodi ne poročajo, pač pa	o	hudem strahu tamkajšnjega prebivalstva.
Zamisel	o	vzpostavitvi mreže dežurnih centrov
Kaj menijo	o	spremembah zakona predstavniki civilne
predlaga izvršilnih postopkov, zakon	o	izvršbi je pomanjkljiv in v praksi
Uradniki, ki izvajajo zakon	o	družinskih razmerjih, bodo še vedno
Imamo zakon	o	enakopravnih možnostih: vloga moškega
Dvomim	o	sposobnosti obeh institucij.«
pobudnikov za presojo ustavnosti zakona	o	zakonski zvezi in družinskih razmerjih:
najbolj spornih primerih se dogovarjamo	o	stikih tudi do desetkrat.
redni stik s staršema in redni dogovor	o	vseh pomembnih zadevah.
Doslej smo se v večini primerov s starši	o	vsem dogovorili v centrih za socialno
Tudi po uveljavitvi zakona se bomo	o	vseh zadevah dogovorili na centrih
	O	tem smo se pogovarjali z zastopnico
Spremembe zakona	o	igrah na srečo, ki je bil noveliran
Medtem ko so splošna pričakovanja	o	komaj rojenem novem letu razmeroma
desetletnem obdobju so bila pričakovanja	o	gospodarskih razmerah zelo različna.
bodo kljub temu morala informacije	o	tej menjavi sporočati carini, ki jih
ta namreč zbira in obdeluje podatke	o	notranji trgovini v EU, Extrastat pa
notranji trgovini v EU, Extrastat pa	o	trgovini s tretjimi državami.
Intrastat bo namreč podatke	o	njihovi menjavi s partnerji v drugih
odpravilo vse zdaj še veljavne sporazume	o	prosti trgovini, na velikem skupnem
Dogovora	o	tem, kakšen naj bi bil sistem pridobivanja
pridobivanja kvot, še ni, saj se je	o	tem, je dejal But, še treba dogovoriti.
podjetja končali pogajanja z dogovorom	o	uresničitvi dveh najpomembnejših stavkovnih
najpomembnejših stavkovnih zahtev ter	o	načinu in roku za uresničitev drugih.
drugim za javnost po sprejetju odločitve	o	prekinitvi stavke v imenu stavkovnega
Branko Tomažič v utemeljitvi, da zahteve	o	povečanju plač ni mogoče uresničiti.
	O	drugih stavkovnih zahtevah, med katerimi
pogovarjali v prihodnjih dneh; dogovor	o	njih pa mora biti sklenjen do 16. januarja,
prihajajo v zadnjem času čudne zgodbe	o	tem, kako so državni uradniki določili
	O	posledicah očitno še vedno nočemo razmišljati.
Kaj nam torej	o	Jakobu kot voditelju jeruzalemske cerkve
judovsko tradicijo, v Apd 15,2 pa beremo	o	apostolih in starešinah.
Omenili smo že, da Gal 2 govori	o	neljubem dogodku v Antiohiji, ki se
pri mizi in druga resnejša vprašanja	o	tem, ali se morajo nejudje popolnoma
Ko sta	o	sporu poročala v Jeruzalemu, naj bi
kako se bodo potem uresničile prerokbe	o	ponovnem oblikovanju božjega ljudstva,
stanovanjskega naselja, razmišljajo pa	o	postavitvi trgovskega središča.
takrat zanimal Mobitel in s pismom	o	nameri občini izrazil pripravljenost
Franc Ekar, predsednik PZS, je	o	tem javno govoril na tradicionalnem
Doma bo treba sprejeti zakon	o	planinskih poteh, postavlja pa se tudi
se tudi potreba po posebnem zakonu	o	visokogorju oziroma o planinstvu, ki
posebnem zakonu o visokogorju oziroma	o	planinstvu, ki naj bi med drugim uredil
Potem, ko smo pisali	o	nesporazumih občine Ljutomer z najemnikom
pa že nekaj let ni ne duha ne sluha	o	'permanentnem vzdrževanju celotnega
Da ne govorimo	o	skladu, v katerega bi moral lastnik
in ratificira dvostranski sporazum	o	meddržavni meji, ki je bil v tem primeru
leta 1992, z ratifikacijo sporazuma	o	meddržavni meji pa bi BiH pridobila
nobene predvolilne obljube, zlasti tiste	o	ceni kruha po tri dinarje ali dobrih
predsedniških volitvah, ko je zaradi očitkov	o	neustrezni volilni podpori iz DS najprej
manjšinsko vlado DS‐G‐17-plus‐SPO‐NS, a	o	trdnosti takšne vlade koalicije - z
kajti januarja začne veljati zakon	o	financiranju strank, ki je naklonjen
islamistični radikalci, ki sanjajo	o	ustanovitvi islamske države po savdskem
letalski promet, razmišljata pa tudi	o	zmanjšanju omejitev v diplomatskih
omejitev v diplomatskih odnosih in	o	obnovitvi avtobusnega prometa.
novega leta dan izmenjali tudi podatke	o	jedrski infrastrukturi.
sredine decembra v Kabulu razpravlja	o	novi afganistanski ustavi, je v četrtek
ustavi, je v četrtek začela glasovati	o	najbolj spornih členih osnutka prihodnje
Delegati so glasovali	o	petih najbolj spornih členih, ki zadevajo
neuspešna večmesečna poslovna pogajanja	o	vzdrževanju in nadgradnjah sistema
lanskega avgusta, ko so propadla pogajanja	o	nadaljevanju poslovnega sodelovanja
Predsednik inštituta je ob sporočilu	o	rezultatih decembrske analize ankete
Upravičenci po zakonu	o	socialnem varstvu imajo najemnine subvencionirane
	O	korektivu bodo odločale lokalne skupnosti
znanstvenem delu ukvarjal z zakoni	o	gibanju planetov ter utemeljil klasično
plimo in oseko morja, utemeljil nauk	o	zvoku, izračunal hitrost zvoka ter
lanskega leta predlagala spremembo zakona	o	varnosti v cestnem prometu in pravilnika
varnosti v cestnem prometu in pravilnika	o	tehničnih pregledih motornih in priklopnih
Policisti	o	tem, kdo in kdaj naj bi poškodoval
Ko razmišljam	o	kulturnem dogodku, ki je lani pustil
Khm, največ bi lahko rekel	o	smešnih, bizarnih ali tragičnih dogodkih,
razočarali - posebej sem se spraševala	o	delu žirije, a pri nas je kar preredko
Pa še	o	slovenski kulturni fovšiji, na primer
Ob anketah	o	najdogodkih je zaželeno, da ne govorimo
najdogodkih je zaželeno, da ne govorimo	o	tistih, pri katerih smo sami imeli
verzne oblike in izmišljije pa pričajo	o	nepreseženi človekovi predanosti najtišji,
Da	o	drugih ne govorim.
zamegljena, brez misli na prihodnost, »	o	čas samotni, ure, ki bežijo, o lepi
prihodnost, »o čas samotni, ure, ki bežijo,	o	lepi čas«, me je vznemirjal Rilke.
Ne morem govoriti	o	enem samem kulturnem dogodku, ki je
	O	tem je tekla beseda s predsednikom
cilje in da pogumno razmišljajo tudi	o	kolajnah.
bi tudi realno že lahko razmišljali	o	kolajni.
Nekateri jih potrebujejo drugi ne,	o	tem mora odločiti stroka.
Prvi junak zgodbe	o	uspehu pod Golovcem, Dejan Perić, je
zaključil v dresu pivovarjev, do pogovora	o	finančnih pogojih za morebitno novo
klubom ni nobenih zamer ali sporov,	o	tem, kje bom igral po juniju, pa še
iztečejo pogodbe, pojma pa ni imel	o	pogovoru med Turnškom in Perićem.
toda tokrat me je rahlo razočaral:	o	njegovem slovesu iz kluba ni bilo niti
temveč da bo izkupiček odločal tudi	o	izhodišču za četrtfinale DP.
vsako v skupini, bosta prvouvrščeni	o	končni zmagovalki odločali v sobotnem
ali je napredovala, je odgovorila, da	o	svoji formi kaj konkretnega težko pove.
Vendar pa svoje predstave	o	precej izboljšani formi niso gradili
	O	tem, kdo bo sedel na trenerski stolček
Bermudski trikotnik in drugimi knjigami	o	paranormalnih pojavih.
ko je raziskoval gradivo za knjige	o	bermudskem trikotniku in izgubljeni
Rodil se je revežem in kot otrok sanjal	o	čokoladi, zdaj pa je ne le velik investitor,
razcepljena zaradi odločitve vlade	o	odhodu japonskih vojaških sil v Irak.
del Koizumijevega političnega načrta	o	nastanku »normalne« države s samostojno
tudi lobiranje pri sprejetju zakonov	o	biološkem gorivu, radiofoniji in televiziji,
zagotovil sprejetje takšnega zakona	o	elektronskih medijih, ki bi ustrezal
institucij bi morali voditi zapisnik	o	stikih z lobisti.
ne bodo pristale na pisna zagotovila	o	nenapadanju.
drugega kroga večstranskih pogajanj	o	Korejskem polotoku brez jedrskega orožja.
uradu za informiranje pa trdijo, da	o	tem »ničesar ne vedo«.
Beograjski mediji so sicer že prej pisali	o	tem, da so iz omenjenega muzeja na
Zgodbe	o	različnih hitrostih med članicami Unije
Odločali bomo	o	domačih in evropskih poslancih.
odločili, da bi »se odprla razprava	o	tem pomembnem segmentu delovanja političnih
napovedovali, da bodo objavili vse podatke	o	financiranju kampanj.
vprašanje, na katero niti konvencija	o	prihodnosti Slovenije pri predsedniku
Slovenski intelektualci	o	letu 2004
ponujal, »da bi svet zvedel resnico	o	Srbih in krivicah, ki jim jo je storila
beograjski sodniki ukvarjali z aluzijami	o	zgodovinskih trinogih iz pesniške zbirke
Volneni časi Gojka Đoge, politiki pa	o	čudnem svetu Bosne, o zgodovinskem
Đoge, politiki pa o čudnem svetu Bosne,	o	zgodovinskem spletu več ver in narodov,
v zanj značilnem slogu spregovoril	o	nevarnem obujanju nacionalizma in šovinizma
tedanjih republiških mej, zlasti pa	o	nevarnostih, ki so se uresničile v
četudi je Šešelj že tedaj razmišljal	o	mejah velike Srbije na suverenem ozemlju
Zgodba	o	nekdanji navezi Šešelj-Šeks je pomembna
njegova stranka pa bi kvečjemu sanjarila	o	Veliki Srbiji v kakšni beznici - daleč
intervjuje, sprejemati priznanja in govoriti	o	svojih uspehih je bilo zame vedno težko.
mirno stati in poslušati slavospeve	o	sebi, povsem drugače od tistega, kar
Danes, ko	o	levkemiji več vem, se spominjam svojega
	O	tem so mediji veliko poročali, stavbo
Kaj veste vi	o	tem?
seveda pa tudi jaz ne morem govoriti	o	imenih in številkah.
otežilo komuniciranje in pogovarjanje	o	bolezni, ki je nujno potrebno za osveščenost,
Ljudje pri nas doslej	o	tem niso veliko razmišljali.
bilo slabo, če bi izšla kakšna brošura	o	tem.
Morda bi	o	tem lahko spregovorili tudi v parlamentu,
Vzela sem si veliko časa in smeli so me	o	vsem spraševati.
Ko so videli, da me informacija	o	moji bolezni popolnoma nič ne spravi
Govori	o	smrti in o tem, da so suhe rože kot
Govori o smrti in	o	tem, da so suhe rože kot mrtva ljubezen.
simfonijah Brucknerja in Mahlerja, da	o	operi ne rečemo nobene; v njej je namreč
Razmišljate	o	Bogu in kozmosu?
	O	večnem življenju?
	O	rojstvu smo v naši kulturi navajeni
naši kulturi navajeni govoriti kot	o	nečem lepem, o smrti pa kot o nečem
navajeni govoriti kot o nečem lepem,	o	smrti pa kot o nečem groznem.
govoriti kot o nečem lepem, o smrti pa kot	o	nečem groznem.
dovolila, da bi kdo omenil karkoli	o	njeni smrti ali o tem, da je nikoli
kdo omenil karkoli o njeni smrti ali	o	tem, da je nikoli več ne bo tukaj med
načelno strinjanje in nekaj pomislekov	o	podrobnostih, naročil strokovne elaborate
Najprej januarja referenduma	o	vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko
javno telekomunikacijsko omrežje in	o	privatizaciji železnic, nato marca
privatizaciji železnic, nato marca	o	vstopu Slovenije v Evropsko unijo in
Evropsko unijo in zvezo Nato in še septembra	o	odpiralnem času trgovin.
bila na »državotvornih« referendumih	o	EU in Natu udeležba visoka, 60-odstotna,
»državotvorna« referenduma, je tisti	o	vstopu v Nato povsem zasenčil onega
vstopu v Nato povsem zasenčil onega	o	vstopu Slovenije v EU.
Ker sta referenduma	o	EU in Natu potekala hkrati, je fronta
leto 2003 je zaznamovala tudi razprava	o	beli knjigi zdravstvene reforme.
Vrstile so se pobude za referendum	o	izbrisanih, ki pa so jih sprva zavračali
razlogov, dokler ni decembra referendum	o	tako imenovanem tehničnem zakonu o
o tako imenovanem tehničnem zakonu	o	izbrisanih zahtevala skupina 30 poslancev.
	O	tem odloči ustavno sodišče.
katerega je Fukuyama prevzel idejo	o	koncu zgodovine.
napotil nazaj vsaj v Straßburg (da	o	Strasbourgu niti ne govorimo).
dovolj kolerika, da mu je ušlo tisto	o	kandidatkah za Evropsko unijo, češ
(Nobene besede	o	dobri vzgoji, ko je šlo za francosko
Pred leti je Peter Handke pisal	o	razlikah med zgodovinskimi in nezgodovinskimi
to seveda ni vezano samo na izgovor	o	nujnem miru, ki ga potrebujejo za koncentriran
No,	o	zdravju in konstruktivnosti se seveda
kavo in me spraševal, kaj si mislim	o	nacionalizmu (nič), kje sem se srečal
Zoženje mita	o	ljubezni, kot lepo pokaže v spremni
na lastniški odnos do drugega, mit	o	glasbi, ki je seveda še posebno značilen
Pri vsem tem govorjenju	o	feminizmu pa kritika Jelinekove ne
Govorim	o	fizičnem mazohizmu in na drugi strani
rekvizit še iz prve oddaje, in knjigo	o	pisanju sitcoma kar pri vratarju na
ali dopolniti, kar sem pravkar pisal	o	ženskah pod prejšnjim razdelkom, namreč
Zavračajo tezo	o	naravni naklonjenosti do lastništva.
vztraja na visoki ravni in tudi raziskava	o	naklonjenosti lastništvu, izvedena
je pokazala tudi empirična analiza	o	tem, kakšne razlike čutijo slovenska
okviru cele serije prazničnih obljub	o	tem, kaj vse se v letu 2004 obeta domači
Sicer pa ni nikakršnega dvoma	o	tem, da so ta gospodarstva znova v
Žalostna novica	o	namerah IBM, ki je bila pred nekaj
kot da bi potrjevale to ugotovitev	o	slabšanju pogajalskega položaja domače
od minulega leta poslovil z razpravo	o	t. i. izbrisanih.
kolikor toliko polegla neskončna debata	o	partizanih in domobrancih, že je na
je na dlani, da to ni to - in da se	o	prihodnosti družbe ne da preveč filozofirati
Hegel, Hobbes ali Milton (beri traktat	o	svobodi tiska, nujno).
Vedno znova me čudi, koliko vem	o	Evropi in kako malo Evropa ve o nas
vem o Evropi in kako malo Evropa ve	o	nas
knjigo esejev Ljudski pesnik, ki so jo	o	njem letošnjo jesen izdali kritiki
»se je skrival za besedami« in pisal	o	hijenah na oblasti in njihovih žrtvah.
angleško literaturo, je za Delo govoril	o	moderni Afriki in Evropi, ki jo je
tri ali štiri zares odmevne zgodbe	o	Afriki.
Ena je bila	o	ljudožercih v Kongu, ena o Francozih
je bila o ljudožercih v Kongu, ena	o	Francozih v Slonokoščeni obali in ena
Francozih v Slonokoščeni obali in ena	o	Angležih v Sierri Leone.
Kamerun, so namenili pregledu tega, kaj	o	tem mislijo evropske države.
bi bil kdaj prebral ali videl zgodbo	o	uspešnem Afričanu.
Vedno znova me čudi, koliko vem	o	Evropi in kako malo Evropa ve o nas.
vem o Evropi in kako malo Evropa ve	o	nas.
Napisal je knjigo	o	državljanski vojni s stališča manjšine.
Rolanda Barthesa in Michela Foucaulta	o	smrti avtorja.
Napisal sem pesem	o	predsedniku Agostinu Netu in angolskem
Kako to, da takrat svet ni govoril	o	demokraciji?
Afričani	o	Evropi in Ameriki vemo zelo veliko.
Evropejci in Američani pa	o	Afriki skoraj nič.
Dve knjigi	o	Afriki, ki sem ju letos po naključju
naključju vzel v roke, sta obe govorili	o	temnem kontinentu, o črni Afriki, o
sta obe govorili o temnem kontinentu,	o	črni Afriki, o temnih zvezdah nad njo.
o temnem kontinentu, o črni Afriki,	o	temnih zvezdah nad njo.
srednji šoli sem moral napisati esej	o	tem, zakaj Afriki v evropskih jezikih
Temačnost,	o	kateri govorijo, je psihološka.
je še danes najbolj popularen roman	o	Afriki.
Zimbabwe in posnel svetovno uspešnico	o	svobodi.
V Afriki govorimo	o	neodvisnosti in razočaranju, ki je
	O	zgodovini Afrike ne morem govoriti
Običajno slišimo samo	o	administrativni patologiji afriških
administrativni patologiji afriških vladarjev,	o	njihovi nespodobnosti in korumpiranosti.
Vsi smo slišali zgodbe	o	Tutsijih in Hutujih.
V Evropi še vedno govorijo	o	drugi svetovni vojni kot nečem, kar
besedila bere vsak sam in razmišlja	o	tem, kaj pomenijo za njegovo vero -
prepričan pristaš reformatorjev, toži: »	O	moj Bog, če je Luther mrtev, kdo nam
...	O	vi vsi verni krščanski ljudje, pomagajte
Prestrašen zavoljo novic	o	nastajajočem uporu, ki ga med navadnim
A revolucionarne iskre	o	svobodi krščanskih ljudi, ki jih je
ne traja dolgo, kajti Müntzer govori	o	koncu sveta, sanja o skorajšnji pojavi
Müntzer govori o koncu sveta, sanja	o	skorajšnji pojavi božjega kraljestva
S tem se konča film	o	Luthru: sel prinese veselo novico v
Drugače je bilo z Luthrovim naukom	o	cerkvi in državi.
Na Liffu je bil letos drugi film	o	isti osebi.
Film	o	atentatorjih na kralja Quina, ki si
Borges je v Buenos Airesu leta 1950	o	Shi Huangdiju pisal esej Zid in knjige:
	O	džamijah in izbrisanih je bilo že veliko
prek katerega danes pridigajo tisto,	o	čemer so še pred kratkim modrovali
Delu objavljen članek, ki je obveščal	o	namerah države, da v naslednjih dveh
manjka samo še kakšno dopolnilo zakona	o	denacionalizaciji ali pa se sprejme
Avtor govori	o	tem, da še ni dosežena popolna in prava
Avtor prispevkov	o	spravi in povojnih pobojih, prepogosto
Kar nekaj časa sem razmišljal	o	tem, ali naj se oglasim na pisanje
potrebnih pravnih podlag za pisanje	o	temah, ki se omenjajo kot sporne med
boljši, obresti nekoliko višje in podatki	o	vlogah nekoliko bolje varovani.
za izvedbo temeljne ustavne listine	o	samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur. l. RS
Govori namreč	o	tem, da je bilo z ustavnim zakonom
29.6.2001 na Dunaju podpisale sporazum	o	vprašanjih nasledstva.
	O	samostojnosti posamezne države so se
	O	prevzemu ali neprevzemu zakonodaje
	O	depozitnih zavarovalnih shemah se je
Enostaven primer: fizikalni zakon	o	pretvorbi svetlobnega signala v električnega
Slovenski mediji veliko poročajo	o	željah, da bi se znanost bolje vključila
ker da »na dolgo in počez razpredajo	o	Jožefu Štefanu (in ne Stefanu)«.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

//o (4335)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika