O'beseda, označena besedila z lemami
in čeprav je sijalo sonce in je bilo | nebo | živo modro, se je zdelo, da ni barve |
Nebo | je bilo bolj toplo in modro kot kdaj | |
stekel k Winstonu in razburjeno kazal v | nebo | . |
Črn oblak dima je visel na | nebu | , pod njim pa oblak prahu od ometa, |
Velikega brata strmel na jug proti | nebu | , na katerem je premagal evrazijska |
Partijo kot nekaj nespremenljivega, kakor | nebo | , ter se niso upirali njeni oblasti, |
Junijsko sonce je bilo še visoko na | nebu | in spodaj na sončnem dvorišču je neka |
papir, a površina stekla je bila svod | neba | in znotraj kupole je bilo vse napolnjeno |
umite, in imel je občutek, da je tudi | nebo | umito, tako sveža in bleda je bila |
pomešano s pogledom na bledo, brezoblačno | nebo | , ki se je razprostiralo nad dimniki |
Nenavadno je bilo pomisliti, da je | nebo | za vse isto, v Evraziji ali Eastaziji |
In tudi ljudje pod | nebom | so si bili zelo podobni - povsod, na |
ukvarjati z letom in letnimi časi, z | nebom | , ozvezdji, vetrovi in sploh z vsem, |
miselnemu svetu, druga pa vidnemu - | nebu | - nočem reči, da ne bi zbudil videza |
Stvari na | nebu | in nebo samo bi laže opazoval ponoči |
Stvari na nebu in | nebo | samo bi laže opazoval ponoči ob svetlobi |
»Čudovite podobe zvezd na | nebu | vidnega sveta nam morajo sicer veljati |
»Potemtakem moramo to podobo | neba | uporabljati le kot primer, da z njo |
da je mojstrski stvarnik izoblikoval | nebo | in vse, kar na njem vidimo, tako lepo, |
celo samega sebe, povrhu pa še zemlje, | neba | in bogov ter vsega, kar je na nebu |
neba in bogov ter vsega, kar je na | nebu | in v Hadu pod zemljo.« |
druge, njima nasproti pa dve odprtini na | nebu | . |
na desno stran in krenejo navzgor v | nebo | , potem ko so si na prsi pripeli znamenja |
izginjale skozi odprtini v zemlji in na | nebu | , potem ko jim je bila izrečena sodba, |
ki so prišle iz zemlje, o stvareh na | nebu | , in tiste z neba o stvareh pri onih. |
zemlje, o stvareh na nebu, in tiste z | neba | o stvareh pri onih. |
tisoč let, druge pa, ki so prišle z | neba | , vse vesele, ker so se spominjale prizorov |
svetlobo, ki je od zgoraj zajemala vse | nebo | in vso zemljo; bila je kakor raven |
videli konca njenih trakov, privezana na | nebo | . |
je to eden od tistih, ki so prišli z | neba | , in je svoje prejšnje življenje prebil |
da se je večina duš, ki so prišle z | neba | , pri izbiri prevarala, ker niso imele |
ni težavno, pot ga marveč vodi skozi | nebo | in je prijetna. - |
Resnično vam povem: dokler ne premineta | nebo | in zemlja, ne bo zbrisana niti ena |
Ne pri | nebu | , ker je božji prestol; ne pri zemlji, |
Poglejte ptice pod | nebom | ! |
»Lisice imajo brloge in ptice pod | nebom | gnezda, Sin človekov pa nima, kamor |
Se boš mar do | neba | povzdignil? |
drevo, tako da ptice priletijo izpod | neba | in gnezdijo na njegovih vejah.« |
tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v | nebo | , jih blagoslovil, razlomil in dal kruh |
prosili, naj jim pokaže kakšno znamenje z | neba | . |
Lepo bo; kajti | nebo | žari,’ in zjutraj: ‘ |
Ne bo vremena; | nebo | zamegljeno žari.’ |
Nebo | torej znate presojati, znamenj časa | |
Kdor pa priseže pri | nebu | , priseže pri božjem prestolu in pri |
Zvezde bodo padale z | neba | in nebeške sile se bodo majale. |
Tedaj se bo prikazalo na | nebu | znamenje Sina človekovega in tolkli |
človekovega, kako prihaja na oblakih | neba | z veliko močjo in slavo. |
izvoljene od štirih vetrov, od enega konca | neba | do drugega.« |
Nebo | in zemlja bosta prešla, moje besede | |
desnici Vsemogočnega in priti na oblakih | neba | .« |
velike veje, tako da morejo ptice izpod | neba | prebivati v njegovi senci.« |
pet hlebov in dve ribi, se ozrl proti | nebu | , blagoslovil in hlebe razlomil ter |
Ozrl se je proti | nebu | , zavzdihnil in mu rekel: |
ga in zahtevali od njega znamenje z | neba | . |
Zvezde bodo padale z | neba | in nebeške sile se bodo majale. |
skrajnih mejá sveta do skrajnih mejá | neba | .« |
Nebo | in zemlja bosta prešla, moje besede | |
desnici Vsemogočnega in priti z oblaki | neba | .« |
Jezus govoril z njimi, je bil vzet v | nebo | in je sédel na božjo desnico. |
kraju so pastirji prenočevali pod milim | nebom | in se čez noč vrstili na straži pri |
v Izraelu v Elíjevi dobi, ko se je | nebo | zaprlo za tri leta in šest mesecev |
Pohodili so ga in ptice izpod | neba | so ga pozobale. |
tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v | nebo | , zmolil nad njimi blagoslov, razlomil |
hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z | neba | in jih pokonča?« |
»Lisice imajo brloge in ptice pod | nebom | gnezda, Sin človekov pa nima, kamor |
Boš mar do | neba | povzdignjen? |
sem satana, ki je kakor blisk padal z | neba | . |
in so zahtevali od njega znamenje z | neba | . |
Obličje zemlje in | neba | znate presojati, kako da tega časa |
in se razvije v drevo in ptice izpod | neba | gnezdijo na njegovih vejah.« |
Laže bi prešla | nebo | in zemlja, kakor da bi bila zbrisana |
namreč blisk posveti od enega konca | neba | do drugega, tako bo tudi Sin človekov |
je šel Lot iz Sódome, sta padala z | neba | ogenj in žveplo in vse pokončala. |
in še oči ni upal povzdigniti proti | nebu | , ampak se je trkal na prsi in govoril: |
grozote in velika znamenja bodo na | nebu | . |
Nebo | in zemlja bosta prešla, moje besede | |
»Videl sem Duha, ki se je spuščal z | neba | kakor golob in ostal nad njim. |
je to izrekel, je vzdignil oči proti | nebu | in dejal: |
Ko so po njegovem odhodu strmeli v | nebo | , glej, sta stala pri njih dva moža |
Galilejci, kaj stojite in gledate v | nebo | ? |
Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v | nebo | , bo prišel prav tako, kakor ste ga |
prav tako, kakor ste ga videli iti v | nebo | .« |
Nenadoma je nastal z | neba | šum, kot bi se bližal silovit vihar, |
Judje, pobožni možje iz vseh narodov pod | nebom | . |
In dal bom čudeže zgoraj na | nebu | in znamenja spodaj na zemlji, kri in |
nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod | nebom | nam ni dano nobeno drugo ime, po katerem |
»Gospod, ti si ustvaril | nebo | in zemljo in morje in vse, kar tam |
‘ | Nebo | mi je prestol, govori Gospod, in zemlja |
poln Svetega Duha uprl pogled proti | nebu | in videl božjo slavo in Jezusa, ki |
Damasku, pa ga je nenadoma obsijala luč z | neba | . |
Videl je odprto | nebo | , s katerega se je spuščala posoda, |
štirinožne živali in laznina zemlje in ptice | neba | . |
tretjič in posoda se je v hipu dvignila v | nebo | . |
ki se je s štirimi vogali spuščala z | neba | in prišla prav do mene. |
zemeljske živali, zveri, laznino in ptice | neba | . |
Glas z | neba | pa je spet odgovoril: ‘ |
nato pa se je vse dvignilo nazaj v | nebo | . |
reči k živemu Bogu, ki je ustvaril | nebo | in zemljo in morje in vse, kar biva |
pričevanja, saj vam je izkazoval dobrote: z | neba | je pošiljal deževje in rodovitne čase, |
vesolje in vse, kar je v njem, on, ki je | neba | in zemlje gospodar, ne domuje v svetiščih, |
Artémide in njeno podobo, ki je padla z | neba | . |
me je nenadoma zaslepila močna luč z | neba | . |
svetlejšo od sončne svetlobe, ki je z | neba | posijala čezme in čez moje sopotnike. |
je veliko tako imenovanih bogov na | nebu | in na zemlji - in res je veliko bogov |
štirinajstimi leti je bil vzdignjen do tretjega | neba | - ali v telesu, ne vem, ali zunaj telesa, |
je bil oznanjen vsemu stvarstvu pod | nebom | , in jaz, Pavel, sem postal njegov služabnik. |
glasu in ob božji trobenti stopil z | neba | . |
olajšanjem, skupaj z nami, ko se bo razodel z | neba | Gospod Jezus z angeli svoje moči in |
postavil zemljo na trdne temelje in | nebo | je delo tvojih rok. |
toliko potomcev, kolikor je zvezd na | nebu | in kakor je brez števila peska na morskem |
stresel,« pa ne le »zemljo«, temveč tudi » | nebo | «. |
moji bratje, ne prisegajte, ne pri | nebu | ne pri zemlji ne s kako drugo prisego. |
Nato je spet molil in | nebo | je dalo dež in zemlja je rodila svoj |
hočejo, da jim ostane skrito, da je | nebo | obstajalo že zdavnaj in je zemlja iz |
Sedanje | nebo | in zemlja sta po isti besedi prihranjena |
Tedaj bo | nebo | s hrumom prešlo, prvine se bodo v ognju |
pospešujte nastop božjega dne, ko bo | nebo | zaplamenelo in prešlo in se bodo temelji |
Boga, novega Jeruzalema, ki prihaja z | neba | od mojega Boga, ter svoje novo ime. |
videnje: glej, odprla so se vrata v | nebo | in prejšnji glas, ki sem ga bil slišal |
je postala kakor kri in zvezde na | nebu | so popadale na zemljo, kakor smokva |
Nebo | se je odtegnilo, kakor če se zvije | |
Zatrobil je tretji angel: in z | neba | je padla velika zvezda, plameneča kakor |
in slišal orla, ko je letel po sredi | neba | in klical z mogočnim glasom: |
in videl sem zvezdo, ki je padla z | neba | na zemljo. |
mogočnega angela, ki se je spuščal z | neba | , ogrnjen v oblak. |
in zemlji, je vzdignil desnico proti | nebu | in prisegel pri njem, ki živi na veke |
živi na veke vekov, ki je ustvaril | nebo | in kar je na njem, zemljo in kar je |
Ta dva imata oblast, da zapreta | nebo | , da v dneh njunega prerokovanja ne |
In povzpela sta se v oblaku proti | nebu | in njuni sovražniki so ju videli. |
Na | nebu | se je prikazalo veliko znamenje: žena, |
Nato se je na | nebu | prikazalo drugo znamenje: glej, velik |
Njegov rep je pometel z | neba | tretjino zvezd ter jih vrgel na zemljo. |
celo vpričo ljudi priklicala ogenj z | neba | . |
Z | neba | sem zaslišal glas kakor šumenje mnogih |
drugega angela, ki je letel po sredi | neba | in je imel večni evangelij, da ga oznani |
Molíte njega, ki je naredil | nebo | in zemljo, morje in izvirke vodá!« |
Nato sem na | nebu | videl drugo znamenje, veliko in čudovito: |
Z | neba | je padala na ljudi debela toča, za |
drugega angela, ki se je spuščal z | neba | z veliko oblastjo: zemlja se je razsvetlila |
Nato sem z | neba | zaslišal drug glas, ki je rekel: |
Zakaj njegovi grehi so se nagrmadili do | neba | in Bog se je spomnil njegovih krivic. |
Nato sem videl | nebo | odprto in prikazal se je bel konj. |
zaklical vsem pticam, ki letajo po sredi | neba | : |
sem videl angela, ki se je spuščal z | neba | . |
A z | neba | je šinil ogenj in jih použil. |
Zemlja in | nebo | sta pobegnila izpred njegovega obličja |
Novo | nebo | in nova zemlja |
Nato sem videl novo | nebo | in novo zemljo. |
Zakaj prvo | nebo | in prva zemlja sta bila izginila in |
mesto, novi Jeruzalem, ko je prihajal z | neba | od Boga, pripravljen kakor nevesta, |
mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z | neba | od Boga, sijoče v božjem veličastvu. |
Samo težko sivo | nebo | vidi, kakor da bi snežilo. |
Jetnik se zamakne skozi lino v sivo | nebo | in govori: |
- Sivo | nebo | je, kakor da bi snežilo. |
prekriža na hrbtu in žvižga v temno | nebo | . |
In še pripovedujem pticam pod | nebom | , drevju in mali travici na zemlji, |
tako z mislimi in z očmi na koščke | neba | , ki jih vidim skozi motno okno. |
dodeljeno: štiri sive stene in ti koščki | neba | , ki so moj papir. |
svoje preroke in zavrgli pesem gora in | neba | . |
Vladimirju se je zdel kakor samo | nebo | pred nevihto. |
Vozi se čez | nebo | in seje luč, luč v te težke dni. |
Sneg je ljubi Bog z | neba | na zemljo sejal, krog brda je stric |
so legli koščki sivega, razsekanega | neba | . |
v Firencah in potem dan in sonce na | nebu | , ko je puščal za sabo Arezzo in stare |
kakor je bilo tam zunaj razsekano sivo | nebo | . |
celice, strmel skozi mrežo v košček | neba | in pil glasno zvonjenje. |
Obok se je dvignil nad | nebo | , tla so padla pod zemljo. |
okna od začudenja in se ozrla v sivo | nebo | . |
lisaste zverižene strehe do samega | neba | , na katerem se trgajo oblaki. |
zvoni, iz dimnikov se dviga dim pod | nebo | , nastlano z oblaki, diši po tropinah, |
spušča dim pod orumenele veje, pod jasno | nebo | ali pa pod zakajen strop, kjer se pač |
Poseda ob cestnih kantonih, gleda v | nebo | in ne vidi tal pred sabo. |
okno na male četverokotnike sivega | neba | in razmišlja o svojem zločinu. |
raztrgala goste oblake in očistila | nebo | . |
čisto na dnu, med vrhovi, je ležalo | nebo | , nastlano z drobnimi kodrastimi |
kmetje s skrbljivimi očmi ozirajo po | nebu | , ter se boje zadnje toče in prve slane, |
Potem greš dalje, spiš pod milim | nebom | in te ne zebe, ker je poletje ... |
je pihal veter, hlapec se je ozrl po | nebu | in rekel: |
prislonil h kolenu, dvignil glavo k | nebu | in zamižal. |
očmi, postajal z bremenom, se oziral po | nebu | in ponavljal: |
bliže in bliže in vedno više silili v | nebo | . |
Nebo | se je bilo zjasnilo. | |
pesti, zakrilil z rokami, se ozrl proti | nebu | ter krepko in odločno odsekal: |
Na | nebu | so se kvasili zavaljeni, trebušasti |
zdravo, je sklenila roke, pogledala proti | nebu | in veselo kliknila: |
zato, da vidi jetnik samo ozke pasove | neba | . |
Nebo | je bilo rdeče in nisem vedel, kje zahaja | |
Nebo | je počasi potemnevalo. | |
Potem je | nebo | raztrgal blisk, zagrmelo je, močan |
dimom napolnjena soba, samoten vran na | nebu | , gola veja v vetru. |
Strmim v | nebo | in mislim na gosenico. |
spoznajo, da mesec ni samo zaradi tega na | nebu | , da razsvetljuje temne noči - in to |
nagnil glavo, se zamaknil v zvezdnato | nebo | in pil vse otožne bridkosti, ki jih |
oblake, ki so drseli preko modrega | neba | . |
vztrepetavale na vodi kakor zvezde na | nebu | , dokler se niso prevalile čez jez in |
modro | nebo | in po njem so plavali drobni oblački, |
nagnil skozi okno in se zamaknil v jasno | nebo | , kakor bi iskal nesrečno zvezdo, pod |
Med potjo nista štela zvezd na | nebu | in tudi nista prisluškovala vodi, ki |
Nebo | je bilo oblačno in cesta, po kateri | |
potegnila v nos prežo tobaka, pogledala v | nebo | , zamižala in rekla: |
Opomin z | neba | !" |
Začudeno in široko odpira oči ter gleda v | nebo | . |
To je | nebo | ," mu pove zavest. |
Nebo | ..." prikima Dragič s pojemajočim razumom. | |
veselo reče in dvigne prst proti | nebu | , nato pa naglo in junaško odkoraka |
potem pa sem pogledal kvišku na sámo | nebo | . |
Nebo | je bilo visoko in je s svojo sinjino | |
Nebo | nad sedlom je bilo še svetlo. | |
Po jasnini poznega pomladnega | neba | se je počasi in mirno prevažal velik |
Stala je pod jasnim | nebom | ob bistri reki, iz opaža pa je vihrala |
koničasti kazalec in z njim pokazal v | nebo | . |
pogrezne v molk ter se mirno ozira po | nebu | , kakor bi presojalo vreme. |
navade ozre oko in potem obvisi na | nebu | , ki je danes nekoliko motno, od suše |
zarile v temno modro težko kovinasto | nebo | , kakor bi hotele povedati, da ni ne |
kadijo cigareto za cigareto in strmijo v | nebo | . |
zasuče glavo in še enkrat pogleda po | nebu | , ki je nizko in prazno. |
Po praznem | nebu | kroži jastreb ter se spušča niže in |
Nato se začno spet ozirati po | nebu | ter se nemirno prestopajo. |
Sonce že drsi z | neba | in mrak prihaja. |
njive, travnike, pobočja, vrhove gora, | nebo | in dva velika oblaka nad Krnom - vse |
je dvigala, kakor bi šla naravnost v | nebo | , a naposled je le prilezla na vrh. |
Sonce je zdrknilo z | neba | ter se zaklinilo med Marnovščem in |
strojnico na desno in na levo, v tla in k | nebu | ter strelja, strelja, strelja ... |
Nebo | se raztrga. | |
Iz razvalin štrli v | nebo | visok dimnik. |
zahrumi bojna vihra, kakor bi iz jasnega | neba | prihrumela poletna nevihta. |
pragom se ustavi, pogleda v edini kos | neba | nad previsom, glasno potegne sapo v |
pobočju in gledata proti goram, kjer se | nebo | že svetlika v prvi jutranji zarji. |
mano je bilo bledo, a še zvezdnato | nebo | . |
četverokotnike visokega, sinjega južnega | neba | , ki je bilo brez oblaka. |
je bočil pokrov sinjega pomladnega | neba | . |
bila nad njim in je nihala po sinjem | nebu | . |
roke kvišku, trikrat sunil s pestmi v | nebo | , nato pa je zakrilil kakor orel s perutmi. |
Ozrl se je po | nebu | in po vrhovih gora, potem pa je odprhnil |
najprej stisnil ustnice in pogledal v | nebo | , nato pa se je zamaknil v prismuknjeno |
Jutranja meglica se je že raztajala, | nebo | je bilo jasno, Krn je žarel v prvem |
razgrnil njegov dan, ki je bil jasen kakor | nebo | nad njim: tam gori nikjer nobenega |
sveta in daleč od sveta, prav kakor | nebo | ; razlika je bila samo v tem, da je |
Matic s sveta lahko stopil v vodo, na | nebo | , ki so se po njem tako brezskrbno drsale |
pokrita s sinjim obokom prosojnega | neba | . |
travnikih, po pobočjih, po vrhovih in po | nebu | . |
oddahne, preden se začne vzpenjati na | nebo | . |
vzdihnila žena in zavila oči proti | nebu | . |
Zdaj je Loputnik dvignil oči proti | nebu | , in ne samo oči, tudi roke je proseče |
Ozrl se je po | nebu | , a tam je bila sama gladka jasnina. |
trikrat višje; segale so do samega | neba | , ki je bilo tudi neznansko visoko, |
prebiti izpod dušečega pokrova svinčenega | neba | . |
Izpod | neba | je lila v dolino samo težka tišina, |
njim, s svojo zavestjo pa je plaval pod | nebom | in gledal z nebeških višav, kako se |
vzdignil glavo in se od strani ozrl v | nebo | . |
macesni in strmel skozi redke veje v | nebo | . |
se više in više, do vrha, do samega | neba | . |
sredi starih kostanjev, in se ozrl po | nebu | . |
Nebo | ni bilo več ozko in težko, svinčeno, | |
silnimi hrbti so dvignili vse svinčeno | nebo | in ga odvalili za gore. |
pobočij, teh belih gora, tega odprtega | neba | in teh rožnatih oblakov, teh plemenitih |
premišljal! ...« je vzdihnil oče in se ozrl v | nebo | . |
doživetij večkrat pripodili na jasno | nebo | mojega spomina, res je, da so stare |
uteha ti, golob izpod tujega | neba | trepeče nazaj, hrepenenje |
čisto na dnu pa je razgrnjeno ravno | nebo | , posejano z živimi, mokrimi zvezdami. |
dviga, in dvorogi vrh hiti po zvezdnatem | nebu | vedno hitreje in hitreje. |
Oče je zavil oči proti | nebu | , češ temu človeku ne prideš in ne prideš |
vročinske sape, čebele so brenčale, | nebo | je bilo jasno, samo od Krna so se valili |
topoli so stali mrko; segali so do | neba | in bili skoraj črni. |
Nebo | je bilo zelo modro in brez oblaka. | |
vedno širših krogih poganjal po sinjem | nebu | . |
in se skozi krone dreves zamaknila v | nebo | . |
Od tam naprej pa je silila v | nebo | cela truma gora najrazličnejših velikosti |
Navzgor sili, v | nebo | , nove in nove veje poganja, spodnje |
v širnem prostoru laže spuščala pod | nebo | . |
Pogledal sem v | nebo | : tam je bilo zvezd, svetlih in rdečkastih, |
narisala na kovinsko modro svilo nočnega | neba | . |
močnejši, hladni vetrovi, naphali na | nebo | mokre oblake - in začelo se je jesensko |
hišo doletela ista strašna kazen z | neba | . |
se trikrat prestopil in se ozrl po | nebu | , kakor bi presojal vreme, nato spet |
sivih oblakov, ki so mrko buljili izpod | neba | . |
višavah razliva sinje morje prejasnega | neba | . |
A po | nebu | , glej, že krožita orel in orlica. |
zgodilo tako naglo, kakor bi padlo z | neba | . |
je zastrl sonce na mojem notranjem | nebu | . |
Njena postava se je zarisala na jasno | nebo | in nepremično obstala za hip, nato |
Od tam naprej je silila v | nebo | cela truma vrhov in gora najrazličnejših |
Dan je bil siv, | nebo | oblačno, pokrajina mrtva. |
Ozrl sem se v | nebo | , ki je bilo nastlano z raztrganimi, |
je bočil pokrov sinjega pomladnega | neba | . |
od tal in švignil naravnost v sivo | nebo | . |
Sonce se je dvignilo na jasno | nebo | . |
nepremično, kakor bi na vrvici visela izpod | neba | , nato pa je v poševni črti spet zdrsela |
je zmignil z rameni in se zamaknil v | nebo | , ki je bilo skoraj brez oblačka. |
vitko pepelnato telo jasno zarisalo na | nebu | in se zasrebrilo v dopoldanskem soncu. |
Nebo | je bilo sinje, zelo visoko in jasno. | |
Po | nebu | so se valili debeli, skoraj črni, grozeči |
Kovač se je oziral v | nebo | in okrog sebe, in zdelo se mu je, da |
sonce, ki se je šele vzdignilo na modro | nebo | , je z zlato lučjo oblivalo mlado zelenje. |
Sklenil sem roke, pogledal v | nebo | ter iz dna svoje ponižane in žalostne |
po sončnem svetu in po svodu sinjega | neba | . |
pravljice o bobu, ki je poganjal steblo do | neba | , in mladega junaka, ki je splezal po |
trdnjave, po vitkem zvoniku, ki je kipel v | nebo | , po položnih strehah piranskega mesta. |
čevlji in mrzli mesec jim je svetil z | neba | , zakaj zimsko nebo je bilo jasno in |
jim je svetil z neba, zakaj zimsko | nebo | je bilo jasno in jutro še daleč. |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, na zemljici |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, na |
namreč kakor cvet na polju in ptica pod | nebom | , zato je lahko vsakemu povedal svoje. |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, na zemljici |
srebrni po poševni poti odjadrali v | nebo | . |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, na |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, na zemljici |
»Znamenja na | nebu | !... |
zibal tudi mesec, ki je visel izpod | neba | . |
nato vsi srebrni odleteli poševno v | nebo | . |
v mogočnem loku poševno spuščalo z | neba | . |
spet v mogočnem loku poševno drseli v | nebo | . |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, |
nogami in mrzel mesec jim je svetil z | neba | , zakaj zimsko nebo je bilo jasno in |
jim je svetil z neba, zakaj zimsko | nebo | je bilo jasno in jutro še daleč... |
Na mrtvem | nebu | je poševno ležal samo en oblak, dolg |
Švignil sem kvišku, a glej, prav tedaj je | nebo | spet oživelo in utrnila se je zvezda. |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, |
Bridko je donela trobenta in na sinjem | nebu | je mirno plaval bel oblak. |
sonce tako navpično lilo z modrega | neba | . |
vzdignil še više, na jekleno modro | nebo | . |
pobočju, grebenasti Vranjek, ki je silil v | nebo | , in jeklenomodro nebo, in tisti beli |
ki je silil v nebo, in jeklenomodro | nebo | , in tisti beli oblaček, ki je rahlo |
ustnice in se zamaknil v tisti ozki pas | neba | , ki ga je videl nad streho. |
Nebo | je bilo temno modro, globoko in prazno. | |
Moje | nebo | pa je že prazno, prazno in globoko |
Tisti štirikotni kos | neba | je ozko žrelo brezdanjega prepada, |
Nebo | je bilo visoko in modro, sonce veliko | |
Nebo | je bilo modro in prazno, toda zrak | |
toda zrak je vztrepetaval, kakor bi od | neba | visela prozorna, komaj vidna tančica. |
bila švignila iz zemlje ali padla z | neba | . |
zlekne na hrbet in poišče oblak na | nebu | , posluša utrip zemlje, ki odmeva v |
odmeva v njegovem srcu, in gleda v | nebo | . |
On leži mirno in gleda v | nebo | , ki po njem plava bel oblak. |
in s svojimi zvoniki ščegetale jasno | nebo | , ki se je veselo smejalo nad tem blagim |
je tako razveselil, da se je ozrl v | nebo | . |
In ne hodi mi danes več z | neba | !« |
čiste in snežno bele kakor oblak na | nebu | . |
zeleno lepoto zemlje in vso modro lepoto | neba | , a tudi ves mir in vso tišino. |
ležalo dekle v belem, gledalo v modro | nebo | in zveneče mrmralo svojo pesem brez |
sonce je nepremično viselo na mrzlem | nebu | in je z mrzlimi žarki mrzlo oblivalo |
Na | nebo | pa ni pogledal. |
Nebo | je bilo jasno, a prazno, popolnoma | |
»Recimo, da je tudi to | nebo | , ki nad nami raste v neskončne višave, |
Kaj pa, če jih je to | nebo | posnelo s svojimi vsemirskimi silami |
mrtvo in votlo, votlo je bilo sinje | nebo | nad njim - |
Ozrl se je na | nebo | in spet zagledal svoj beli oblak. |
In nad vsem tem je bil kos modrega | neba | in na nebu bel oblak. |
vsem tem je bil kos modrega neba in na | nebu | bel oblak. |
cigareto in se spet zamaknil v kos modrega | neba | . |
Nehote je zdrknil s pogledom z | neba | . |
objeti, ker so se razgrinjale že preko | neba | . |
straža pred grobom, in se ni ozrl v | nebo | , ker je čutil, da je visoko, zelo visoko |
neizmeren in tišina se je vzdignila do | neba | . |
trobenta, nad razpetimi krili tišine je po | nebu | mirno plaval bel oblak. |
Temnikarjeve oči kot jasno poletno | nebo | . |
tako lepo, da sem včasih pogledal v | nebo | . |
razgrnjena umita modrina poletnega | neba | . |
Nehote sem pogledal v modro | nebo | , nato pa stekel k Skopičniku in se |
pošilja zlate in vroče pozdrave z modrega | neba | . |
pravljice o bobu, ki je pognal steblo do | neba | , in mladega junaka, ki je plezal po |
in prav tako gladko in modro je tudi | nebo | . |
ki je nad njimi kipela naravnost v | nebo | . |
Letela sta više in više proti modremu | nebu | . |
Morda sta v svoji sreči mislila, da je | nebo | širno modro morje, da so beli oblaki |
»Ampak ne boš odletel proti | nebu | . |
Nebo | je bilo visoko in modrina posejana | |
ovčke, ki se pasejo na modrem travniku | neba | . |
med hišami za skladišči bočilo široko | nebo | , razdeljeno na ultramarinske zaplate, |
Potem sta povzdignila v | nebo | prednosti znanosti: kaj vse človek |
enolično in hladno zelene barve, po | nebu | so se podili oblaki, kdaj pa kdaj se |
je zavilo v vrtinec dima, čez temno | nebo | je kdaj pa kdaj švignila iskra. |
Z rdečkastega | neba | je lila nanj krvava svetloba, in ker |
Nebo | visoko nad njima je bilo prekrito z | |
prepoznati, če se hočete znajti na | nebu | . |
nekaj zvezd utrnilo in zarisalo na | nebu | parabolo pošastne rakete. |
Nebo | je bilo na zahodu purpurno in ves kraj | |
Nebo | je bilo sivo, morje zelenkasto in kot | |
da v daljavi vidi dim, ki se dviga v | nebo | . |
besede ‘studenci brezna’ in ‘zatvornice | neba | ’, ko pa brezno vendar nima studenca |
pa brezno vendar nima studenca in na | nebu | ni nobenih zatvornic!« |
in Kron, Taranis, Ezo, Netalemnia, | Nebo | in Zemlja, Veter, Voda, nad vsemi pa |
včasih zalotil samega sebe, kako gleda v | nebo | in govori: |
hoteli; šli so po svoji poti, gledajoč v | nebo | , kot heroji.« |
težkem podeželskem dolgčasu, ko svetlo | nebo | s svojo enoličnostjo pritiska na obupano |
Zdelo se mu je, da je | nebo | krivično z njim, počutil se je prikrajšanega |
Ko je odhajal, je strmel v | nebo | in bil je lahek kot peresce. |
»Sonce zahaja, | nebo | se temni, zima se bliža,« so pomanjkljivi |
Po | nebu | so se podili oblački, veter je majal |
bil mrzel, nešteto zvezd je sijalo na | nebu | , temnem kot črnilo. |
v tej knjigi, v kateri se razgrinja | nebo | , ni sredi toliko zapovedi prav nič |
kot ideal ženske, ki je bila vzeta v | nebo | ; kajti človek, ki je prišel iz njenega |
predstavljate poslednjo sodbo; kadar na | nebu | ni nobenega oblaka, razmišljate o prebivališču |
Škrlatno | nebo | je potemnelo, na njem se je naredil |
listju, se ob cesti zbiral v potočke, | nebo | v blatni barvi se je spojilo z golimi |
toda smehljaje so stali in gledali v | nebo | ; sveta Perpetua si je povezala lase, |
bilo odprto, noč je bila spokojna, na | nebu | so se bleščale zvezde. |
žrtvoval tri grede; toda štiri strani | neba | nikakor niso šle Victorju v glavo. |
Pritiskal je hud mraz in na črno modrem | nebu | se je lesketalo nešteto lučk. |
prevladovalo v ospredju, reka je tekla z | neba | , pastir je hodil po čredi, speči pes |
Na | nebu | v barvi sinje svile ni bilo niti oblačka; |
partizanske koračnice in se smejal v | nebo | . |
Ampak | nebo | pozna vzrok in zvezo |
Poglej | nebo | , zemljo, luč in vodo. |
sovjetskem vzoru z visoko, gor vzhajajočo in | nebo | obljubljajočo rdečo zvezdo. |
rimskogrškem stilu, s piramidastimi, v | nebo | hrepenečimi stolpi torej sede oblastniki |
Kakšno | nebo | , kakšno nebo! |
Kakšno nebo, kakšno | nebo | ! |
O ooo, sem zarjul v tisto | nebo | , ki naenkrat ni posredovalo nobene |
Tako lepo | nebo | sem prej videl, ker ga s take perspektive |
Za povrh je s potemnelega | neba | nad šestmilijonskim mestom padalo nekaj |
Neba | , oblakov, pokrajine, vonjav, izrazov | |
spev o zemlji, ki se je dvignila proti | nebu | in jo je zato tako prizadelo. |
Daleč od sveta, zato pa bližje | nebu | in oblakom, pozimi zametena s snegom, |
Egipčanske piramide rastejo proti | nebu | , kapadokijske pa v zemljo, pod zemljo |
ti tam na sredi kozmosa z nogami v | nebo | in z glavo na materi zemlji. |
prabitnih kozmičnih sil na ušesa gluhega | neba | in tebi samotnemu sorodniku sveta prvotni |
poskakujoč gor in dol z ene do druge strani | neba | , si nisem upal več pogledati. |
sta zrasla iz zemlje, kot bi padla z | neba | . |
Ja, kot bi padla z | neba | že prejšnje stoletje. |
hribih je zemlja skupna last, tako kot | nebo | , nomad je svobodnjak. |
golo, požgano, rjavo, na vrhu plavo | nebo | s sanjsko belimi potepuhi na dosegu |
stojiš sredi samote in se steguješ gor v | nebo | , se ubijalsko sonce spremeni v prijetni, |
Barve so tako pastelne, da se je tudi | nebo | omehčalo iz svoje modrine v nekaj še |
v centru mesta postavljeno tisto v | nebo | grozeče stisnjeno nekaj metrov veliko |
Vse | nebo | je polno žive svetlobe, da ga je veselje |
Nihče nima pravice prodajati modrine | neba | ! |
dopolnjujejo rdeče svetleče črte na | nebu | . |
Na več krajih zmotijo v | nebo | štrleče pozabljene nedograjene konstrukcije |
Konec avgusta, ko se | nebo | vsako popoldne popestri s sem in tja |
gre jim v glavo tudi spanje pod milim | nebom | , v naravi, ki je v Iranu bolj varno |
obzorje, glava se izgublja med zvezdami, | nebo | deluje erotično privlačno, ko me najdejo |
* * * Zjutraj je bilo | nebo | kot umito, zrak je bil svež, bilo je |
vzpenjajočih se v strmine kot zvezde po | nebu | , so se spuščali brez posebne naglice |
dvojno ceno, je na trato, kot bi padel z | neba | priskakljal džip. |
zažganem lesu in kozjih iztrebkih, | nebo | , kot oprano s kislino. |
sicer izginila pod tem obupno suhim | nebom | . |
Na eni strani reka, skale, | nebo | , na drugi ljudje, življenje, trpljenje, |
trenutno mraz, surove gore, megle in črno | nebo | privlačijo bolj kot topla, nežna južnost. |
na trg kot pri nas včasih cigani, v | nebo | dvigajo strma skalna pobočja, na vrhu |
Tibetanski viri poročajo, da so se na | nebu | nad Lhaso pojavile fantastične oblike |
dogajala na posebnem prostoru pod milim | nebom | , samo njegova svetost Dalaj Lama je |
kot da se bodo zdaj zdaj dvignili v | nebo | . |
vekomaj ... in dihal, dihal morje in | nebo | ...; v duši ni bilo prostora za nič drugega |
zemlja, utrujene, brezvoljne roparice na | nebu | . |
se naslajal nad mrtvo spravljenostjo | neba | in zemlje, glavni sedež oblasti vseh |
Osamljeno, tu in tam nedokončane, štrle v | nebo | in mogoče je opaziti, da pravzaprav |
Če ne gre s srcem, poglej v | nebo | - to je najlepša stvaritev. |
glave in zleze čez oči in ne vidimo več | neba | ...,« sem si pisal v dnevnik nekje na |
privezan vsakdan, tu zgoraj, bližje | nebu | , je bilo nekaj kvalitete nebeškega |
Na večernem | nebu | so se preganjale meglice, z jugovzhodnega |
Vsakih nekaj deset metrov štrli v | nebo | čuvajnica z močnimi reflektorji, od |
Skupaj s težkim, mokrim | nebom | in večno lepljivo vročino vzbuja občutek |
Z | neba | so prihajale kaskade energij v obliki |
na vrh, po ena vrsta na vsaki strani | neba | . |
Tako kristalno nočno | nebo | se da doživeti visoko v gorah ali v |
simbolov kvadrata - zemlje in kroga - | neba | , v koherentni celoti ponazarja povezanost |
Kvadrat - zemlja, krog - | nebo | in centralna stupa na vrhu - absolut. |
Bila je kot nekaj vmesnega med | nebom | in zemljo. |
Potem so izginili, cigani pač letijo v | nebo | , vonja tistih trav ob polnih kantah |
balijske predstave poznajo polarnosti: | nebo | in zemlja, sonce in luna, dan in noč, |
osvoboditev duše mrtvega, da lahko potuje v | nebo | , kjer se transformira in ponovno pojavi |
zemlje in se sprosti v njeno harmonijo z | nebom | . |
gori se umikaš zemlji in prehajaš v | nebo | . |
na križišču, pod odprtim zvezdnatim | nebom | in kokosovimi palmami kot ložami za |
mi je pogled lahko od tal obrnil v | nebo | , od intelekta v srce in zaživel sem |
pravkar divjal gozdni požar, da je | nebo | še vedno pisano žarelo, se je trlo |
V tistem trenutku se je zamajalo | nebo | , zvezde so za hip ugasnile in potem |
Tukaj gledajo drevesa, | nebo | , reko in nekaj poberejo iz tega, tisti, |
za tetivo, da puščica lahko zleti v | nebo | . |
Ni mi jasno, kako se | nebo | lahko spreminja v tako fantastične |
Po celo uro so trajale na | nebu | fantastične vaje svetlobe in najbolj |
vedno vročih rdečih skalah in zrli v | nebo | . |
tako je treba verjeti, vsi bomo šli v | nebo | , demokratično, pekla sploh ni. |
tukaj in zdaj in potem še za nagrado v | nebo | , v večnosti, mir, enostavnost in lahkotnost |
pri tem stegujejo roke visoko gor v | nebo | . |
ne, ker jim je katedrala ves svet, | nebo | je streha, zvezde so sveče, sonce je |
Stopil sem k ognjem, stegnil roke v | nebo | in se na vso moč pretegujoč nadihal |
oster srp mlade lune visi na turkiznem | nebu | . |
sem, v našo vas, čudil se bo modrini | neba | , tišini zemlje, skrivnostim kamnov... |
Odletel v | nebo | ? ... |
noči, medtem ko se zvezde vrtijo na | nebu | po svojih nedoumljivih, čudežnih, večnih |
Debela luna sameva na | nebu | , sonce se je skrilo za sosednjo hišo, |
valovita zemlja pripeta na brezdanje | nebo | . |
Janez gleda v | nebo | . |
vrsta oglatih oblakov plavali po modrem | nebu | . |
katerega so projicirani ti hribi, sonce in | nebo | , ali čistega zrcala, v katerem se zrcalijo, |
katerega so projicirani ti hribi, sonce in | nebo | “. |
vzglavje in se zazre v globoko sinje | nebo | . |
Mladenič s pogledom zbeži v | nebo | : nad Nanosom visijo beli, kopasti oblaki, |
čudežnosti narave, ob pogledu na brezdanje | nebo | , ob slutnji, da se v vsakem najmanjšem |
vrtače... skale... doline in griči... modrina | neba | ... sonce... dlje nazaj pa ne vidim. |
večnosti, in ko je postavljal red na | nebu | , je ustvaril to podobo kot večno, vendar |
Na daljnem | nebu | odmeva grmenje letala. |
pa je bil krog, zarisan z vrtenjem | neba | , za Grke, tudi za Aristotela, najbolj |
graščini, za njo pa štrli v nevihtno | nebo | cerkveni zvonik z dvema polkrožnima |
vsem, tako na zemlji in morju kakor na | nebu | . [...] |
- na tem trgu, pod viharnim temnim | nebom | , trije ljudje nosijo golo truplo mučenca |
templjem, v blagi pastelni praznini | neba | plavajo kosmiči oblakov kakor raztrgani |
idealnost, ki naj bi jo novi vek potegnil z | neba | na zemljo, s svojim nesmrtnim sijajem |
svetlika bleda nebeška avra na temnem | nebu | ? |
tej sliki prihaja svetloba tako iz | neba | kakor iz zemlje, pri tem pa, presenetljivo, |
odprtega groba, zemeljska luč pa prihaja z | neba | , kot jutranja zora na obzorju... |
katerem žari vesoljni svet, zemlja in | nebo | ! |
Jakobova lestev, ki povezuje zemljo in | nebo | , je povezana s Kristusovim vnebohodom; |
Poglej na primer | nebo | nad bronasto kačo: na njem je velikanska |
Vse | nebo | , v katerega se dviga zmagovalec Kristus, |
ne menita za veličastni vnebohod na | nebu | nad njima, ampak mirno, nemoteno razpravljata |
sploh opazila, da se je pravkar odprlo | nebo | ... |
jaz kot ti, saj ti še vidiš odprto | nebo | ... |
zgornjih dvoranah napolnjujejo zemljo in | nebo | , obstane pred podobo samotne Marije |
listnatimi rokami sega navzgor v viharno | nebo | , po katerem se valijo velikanski valovi |
ki je pravkar posijala skozi špranjo | neba | . |
ograjico, se ozre na zahodno stran | neba | , nato pokima in pomigne Janezu, naj |
dejanskem vesolju vidimo po vsem | nebu | , ne pa v odnosu do nekega nevidnega, |
Gassendi je izrazil misel, da je celotno ” | nebo | nekakšna splošna ura“ [prav tam, 200]. |
se je Jozue bojeval z Amorejci in je | nebo | obstalo, ni poteklo nič časa in da |
Sonce se je ustavilo sredi | neba | in ni hitelo, da bi zašlo, skoraj ves |
Predstavljaj si zdaj, da | nebo | obstane (nedvomno ga Bog lahko zaustavi): |
Čas tekel enako kot takrat, ko se je | nebo | gibalo? |
večnega življenja... in zadaj je sinje | nebo | , spredaj pred zidom pa zelena zemlja. |
tudi način, kako me je Gospod vodil v | nebo | in na druge svetove v vesolju; dogajalo |
vrtu, Janezove modre pogledujejo v | nebo | . |
njunim pogovorom sprehajajo po vrtu in | nebu | , potem pa se znova spuščajo h knjigam |
katere verjamemo, da so resnično tam, na | nebu | ! |
”stalnica“ se navidezno premakne na | nebu | glede na svoje običajno ozadje), kar |
ujedi, ki se spreletavata visoko na | nebu | ; iz žepa izvleče kukalo in ju opazuje. |
- samo svetloba, razpršena po vsem | nebu | . |
uro, vsako veselje ima svoj čas pod | nebom | ... |
pravimi velikankami na rastlinskem | nebu | . |
vsaka vrsta svoj čas in svojo uro pod | nebom | . |
zgodnjem majniku, ko je na jutranjem | nebu | visel še zadnji krajec prejšnjega luninega |
toda vesolje je predmet čutov, saj | nebo | vidimo, čeprav je zelo daleč - torej, |
še vedno nesporno vladala (tako na | nebu | kot na zemlji) Aristotelova in Ptolemejeva |
Konveksni obok prvega | neba | je univerzalno mesto in kot prvo obdajajoče |
praviš, da tam ni nič, potem, seveda, | neba | in sveta ne bi bilo nikjer...“ |
se mi zdi smešno govoriti, da onkraj | neba | ni ničesar, da nebo obstaja v samem |
govoriti, da onkraj neba ni ničesar, da | nebo | obstaja v samem sebi [kot trdi Aristotel], |
vesolja) okrog sebe enako strukturo | neba | , seveda če odmislimo ”lokalne“ posebnosti, |
kokakole, ki je priletela v grmovje z | neba | (iz letala) in Bušmanom prinesla same |
mu ”zdi smešno govoriti, da onkraj | neba | ni ničesar in da nebo obstaja v samem |
govoriti, da onkraj neba ni ničesar in da | nebo | obstaja v samem sebi“ [180] - to pa |
tudi moderna kozmologija domneva, da ” | nebo | obstaja v samem sebi“. |
naslednjim argumentom: predpostavimo, da je | nebo | neskončno daleč oziroma neskončno globoko |
nemogoče je, da bi se neskončno oddaljeno | nebo | sploh gibalo, kajti že najmanjši zamisljivi |
trajati neskončno dolgo časa; toda | nebo | se očitno vrti, saj obkroži Zemljo |
dnevu - ergo: ni mogoče, da bi bilo | nebo | neskončno daleč. [gl. |
Res eleganten dokaz... žal se | nebo | sicer ”očitno“, ne pa tudi dejansko |
Od nekje daleč, z | neba | , se sliši grmenje letala. |
drugačno od prostora onkraj oboka prvega | neba | , o katerem praviš, da ni nič) - tudi |
Tintorettovih slik, kako je na njih | nebo | napolnjeno z angeli! |
razblinil, odprla se je neskončna globina | neba | , v kateri so tisočere zvezde druga |
jih kot drobne lučke vidimo na nočnem | nebu | , se vesolje v človekovih predstavah |
Eno je torej | nebo | , neizmerni prostor, nedrje, neskončno |
in Sonca] s tem, ker je videti eno | nebo | , prepolno zvezd, kako se vrti okrog |
zapisal, da ”Zemlja sama postane del | neba | “! |
najlepši v maju... prav zdaj, ko na sinjem | nebu | visi prvi krajec. |
izkazalo, da gre pri našem videnju | neba | res za nekakšno vesoljno zrcaljenje, |
Na | nebu | se prižigajo daljne zvezde. |
Kakor tam zgoraj na | nebu | ni nebesnih sfer, tako tudi ni nobenega |
pojasnitev čudeža, da je sonce obstalo na | nebu | , medtem ko se je Jozue bojeval z Amorejci |
odpre okno - in glej: na vzhodni strani | neba | se čez oblake pne mavrica! |
o njej, in glej, ona se prikaže na | nebu | ... |
ko zre v svoje neizmerno diamantno | nebo | , ki se nad njo pne v višave, globine |
po titanu iz grške mitologije, sinu | Neba | in Zemlje, očetu Sonca, Lune in Zore. |
pred tvojo lepoto, toda vse veselje | neba | je v teh solzah, ki jih jočem pred |
lastnih plamenih, še preden zraste do | neba | ? se sprašuje Marija. |
tulipanov, ki bodo segli še višje, tja k | nebu | ... |
času vidijo vsepovsod okrog sebe enako | nebo | , ne glede na to, kje se v vesolju nahajajo. |
posebnost Mlečne ceste, ki se pne čez | nebo | kakor velikanski curek Herinega mleka, |
modelov doslej še ni uspelo najti na | nebu | nobenega takšnega ”zrcalnega para“ |
(npr. dve regiji na nasprotnih straneh | neba | ), ki po FRW‐modelih raztezanja prostora |
dandanes, ko smo končno tu in opazujemo | nebo | , oddaljen od nas že, recimo, 15 milijard |
Je mar očiten kot | nebo | ? |
odmislimo razvoj astronomije, ki je na | nebu | odkrivala vse večje in večje svetove? |
Po | nebu | , tam nekje od barjanske strani, pripluje |
Ognjene rože na | nebu | |
dolga, toda množici so ognjene rožice na | nebu | nekoliko polepšale vstop v novo, evropsko |
ognjemet, ki je takoj po polnoči razsvetlil | nebo | nad mestom. |
Nebo | nad Novim mestom je razsvetlil veličasten | |
Pa se ni zgodilo nič kaj tako v | nebo | vpijočega, česar ne bi poznali že od |
da bi se jeklena ptica pognala proti | nebu | , drugače pa je tiho in mirno. |
Večkrat sem se oziral proti | nebu | , pa sem le malokrat videl rdeči odsev |
partizanih in domobrancih, že je na | nebu | vesoljnega slovenstva zažarel nov komet |
gor, v strop ali pa nemara še više, v | nebo | . |