O'beseda, označena besedila z lemami
Že zaradi njene | narave | je to nemogoče. |
Ni se strinjala, da je zakon | narave | tak, da posameznik vedno podleže. |
mesecu dni, kar jo je poznal, se je | narava | njegove želje po njej spremenila. |
Partije in preprečijo, da bi kdo odkril | naravo | današnje družbe. |
»Meniš tudi, da je | narava | stvarnosti samoumevna.« |
»Mi ustvarjamo zakone | narave | .« |
obstaja nekaj, kar se imenuje človeška | narava | , ki se bo zgrozila nad našim početjem |
»Ampak mi ustvarjamo človeško | naravo | .« |
Tako imenovani zakoni | narave | so neumnost. |
odkrito in zaničevalno razumevanje prave | narave | oceanijske družbe. |
nekdo zaradi svoje skoraj božanske | narave | nepravičnost zavrača ali se je iz globokega |
dobrine, ki črpajo svojo vrednost iz svoje | narave | in ne iz zunanjega videza: zato hvali |
Blaga in spravljiva | narava | je vendar pravo nasprotje srdite in |
vendar pravo nasprotje srdite in pogumne | narave | .« |
»Če bojevniku katero koli teh | narav | odvzamemo, potem ni več dober bojevnik. |
»Potemtakem je mogoče in ni v nasprotju z | naravo | , če je tudi čuvajev značaj takšen.« |
svojega pogumnega srca še filozofsko | naravo | ?« |
»V tem se kaže lepa poteza njegove | narave | , v najčistejšem smislu: filozofska.« |
»Torej ima bog očitno preprosto, enovito | naravo | , ki ne pozna neresnice ne v besedah |
mnenju, dragi Adeimant, razklana človeška | narava | in zategadelj nesposobna, da bi mnogotere |
dela, da jim posnemanje ne bi prešlo v | naravo | . |
»Tekst z vsebino pa izhaja iz | narave | duše?« |
moramo takšne umetnike, ki lahko iz | narave | svoje duše sledijo vsemu v bistvu lepemu, |
pogumnega, srditega dela prirojene | narave | ; ob pravilni vzgoji postane tak človek |
država, če je ustanovljena v skladu z | naravo | ; in po naravi je ravno tisti del najmanjši, |
pogumni, po mojem mnenju niso odločilni za | naravo | celotne države.« |
svojo barvo; to jim omogočata njihova | narava | in pravilna vzgoja. |
manjša, kolikanj plemenitejša je njegova | narava | ; ta je namreč po njegovem mnenju upravičen, |
velja za ureditev držav kakor tudi za | naravo | posamezne duše; razločujem štiri slabe |
3. »Možje s takšno | naravo | in takšno vzgojo, kakor smo jih opisali, |
lahko ženska, prvič, v skladu s svojo | naravo | deli vse naloge z moškim, ali si, drugič, |
’ | Narava | ženske je vendar bistveno drugačna |
njuna dejavnost, ustrezno različnima | naravama | , različna?‘ |
Saj imata vendar različni | naravi | !‘ |
Sporazumeli smo se torej, da različnim | naravam | pripadajo različne naloge in da sta |
pa trdimo, da naj bi imele različne | narave | isto nalogo. |
bojevito visimo na besedah, da različne | narave | ne smejo opravljati istih nalog. |
razumeli z izrazom različnost in enakost | narav | in kaj smo s tem zasledovali, da smo |
porazdelili različne dejavnosti med različne | narave | in iste dejavnosti med iste narave.« |
narave in iste dejavnosti med iste | narave | .« |
je nagnjena k zdravljenju, sta iste | narave | . |
rekli, da sta zdravnik in tesar različne | narave | .« |
je bil zakon predlagan v soglasju z | naravo | . |
in v ničemer ne grešijo zoper žensko | naravo | . |
»Vsako od njiju ima v skladu s svojo | naravo | drug namen in drugo sposobnost.« |
razpravljanja o filozofih, z njihovo | naravo | . |
»Če hočemo filozofovo | naravo | ločiti od narave drugih, potem je treba |
hočemo filozofovo naravo ločiti od | narave | drugih, potem je treba upoštevati še |
»Strahopetna in hlapčevska | narava | nima torej nič opraviti s pravo filozofijo?« |
povrhu iskati dušo z zmerno in uglajeno | naravo | ; takšna duša bo brez truda sama od |
poseči nazaj in še enkrat pretresti | naravo | pravih filozofov.« |
Prvič so ljudje z | naravo | , ki spolnjujejo vse zahteve, ki jih |
»Potemtakem se ne da zanikati: plemenita | narava | trpi bolj zaradi neprimerne hrane kakor |
zaradi neprimerne hrane kakor nepomembna | narava | .« |
in skrajna pokvarjenost iz preproste | narave | in ne iz bogate, z vzgojo pokvarjene |
in ne iz bogate, z vzgojo pokvarjene | narave | ; slabotne narave namreč nikoli ne ustvarijo |
vzgojo pokvarjene narave; slabotne | narave | namreč nikoli ne ustvarijo ničesar |
»Če je torej filozofska | narava | , kakor smo jo opisali, deležna ustrezne |
namreč, ni bilo in ne bo mogoče usmeriti | narave | nobenega človeka h kreposti, dokler |
Tu so seveda izvzete božanske | narave | , pač v skladu z znanim pregovorom. |
pa bi tak človek zaradi svoje dobre | narave | in notranje sorodnosti s filozofijo |
deloma možje plemenite, dobro vzgojene | narave | , ki morajo iti v izgnanstvo in kljub |
poklicev, ki jih njihova plemenita | narava | ne ceni. |
Zato se njihova | narava | tudi nenehoma spreminja in preobraža. |
seme, posejano v tujo zemljo, svojo | naravo | in se neogibno prilagodi naravi tal, |
prilagodi naravi tal, tako tudi filozofova | narava | ne more danes ohraniti svojih moči, |
Če pa taka popolna | narava | naleti na državo s popolno ustavo, |
njenemu bistvu, potem se pokaže, da so ta | narava | in njene lastnosti v resnici božanske, |
razumeš, če ji boš pojasnil njihovo | naravo | in življenje, kakor smo to pravkar |
namesto tebe : na tako izkrivljeno | naravo | lahko naletiš pri posameznikih, nikakor |
»Ali o tem, da morda taka | narava | , potem ko najde svojo življensko obliko, |
oblastnikom rodijo sinovi s filozofsko | naravo | ?« |
čemer moramo paziti, ali je njihova | narava | zrela tudi za najvišje znanosti ali |
»Če se tako naravnana | narava | že v otroških letih reši svinčenih |
sestavo stvari ali skrb za to, kar | narava | ustvarja in sestavlja. |
sorodnosti z drugimi znanostmi in v skladu z | naravo | resničnega sveta.« |
dialektike samo ljudem trdne in uravnovešene | narave | in da se ne bi z njo ukvarjal, kakor |
ustanavljanju naše države: kdor ni od | narave | posebej oblagodarjen, ne more nikoli |
Saj nas sama | narava | sili, da se potegujemo zanje. |
»Kakšna je torej, prijatelj, | narava | tiranide? |
Takšna je tudi | narava | tiranide, kakor jo razumejo vsi ljudje. |
tiranide iz demokracije in tudi njeno | naravo | .« |
kdor se opaja z vinom, ima tiransko | naravo | , ali ne?« |
»... ki je človek s tiransko | naravo | , ne živi pa kot preprost državljan, |
tiran v podobni ječi, če je njegova | narava | takšna, kakor smo jo opisali: polna |
zmagati, nagle jeze, ker je nespravljive | narave | . |
zakonu poželenja kraljevske, urejene | narave | ?« |
proti njemu, namreč poznavanja prave | narave | teh stvari.« |
Mirna in preudarna | narava | , drugi del v nas, ki ostane zmeraj |
seveda posnemajoči pesnik ljudi s tako | naravo | ne prikazuje; tudi mu ni za njihovo |
ki mu ne dovolimo, čeprav si njegova | narava | to želi, da stoka in toži - ta del |
sedaj lahko spoznamo njeno resnično | naravo | : ali je mnogo‐ ali enoobrazna ali kakršna koli |
to, kar mu ustreza; da s pogledom na | naravo | duše loči slabše življenje od boljšega, |
oljko, koliko bolj bodo ti, ki so iste | narave | , vcepljeni na lastno oljko! |
Ali vas ne uči že | narava | sama, da je za moškega nespodobno, |
rojen iz dekle, se je rodil na ravni | narave | , sin pa, rojen iz svobodne, na ravni |
Čeprav je bil namreč božje | narave | , se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti |
poželenja, in bi postali deležni božje | narave | . |
člena ustave - ta ni v nasprotju z | naravo | Evropske unije (EU) šele od nedavnega, |
ki nemara še niso slišali, da se je | narava | suverenosti v EU spremenila za vse |
dogovorili, da gre zgolj za predlog procesne | narave | , poslancem ni bila dovoljena razprava |
helikopterjev predvsem propagandne | narave | . |
tolminskih grapah kaj barbarske in divje | narave | . |
izgubljen, ko so potrgane vse njegove niti z | naravo | . |
opravljal, kakor mu je to narekovala | narava | . |
kljub trdemu življenju človek vesele | narave | in zlatega srca. |
je bila tišina, tista glasna tišina | narave | , ki živi samo na kmetih in nikdar ne |
take stvari, toda ker je vedel, da | narava | ob svojem času res zahteva svoje, je |
Narava | ga je zanimala, naravni pojavi, kakor | |
Da, srce je srce in | narava | , ki ga da, se prav nič ne vpraša, kam |
so bili nesorazmerni, kakor bi bila | narava | nameravala ustvariti res nekaj nenavadno |
Ljubimo | naravo | . |
polnokrvnega ženskega bitja, ki ga | narava | včasih ustvari za vzor popolne lepote |
Začutil je, da je spet na trdnih tleh, | narava | je oživela - in pred njim je bila trobenta, |
potožila sta nad božjo previdnostjo in | naravo | . |
zaničljivo menil, da je predaleč od | narave | , sicer pa je izrabil priložnost za |
Ta izdelek | narave | ju je osupil in pridvignjeno sta modrovala |
Vedno delujejo isti vzroki, | narava | ne dela skokov in dobe, kot trdi Brogniart, |
pticah v gnezdih, vetru, oblakih, o vsej | Naravi | . |
Bouvard je bil bolj za čaščenje | narave | . |
obveže, da ga bo branilo pred neenakostmi | narave | in ga naredilo za lastnika stvari, |
vmešavajo se v naše zabave, okušajo lepote | narave | in užitke umetnosti. |
Kakšne | narave | je misel? |
tako dobro postavila resnice, da je | narava | le trenutek ideje!« |
pokazal svojo substancionalno združitev z | naravo | .« |
»Oh, z | naravo | !« |
»Hibe so lastnosti | narave | tako kot povodnji in nevihte.« |
bil red nekaj znanega, kakor da bi | narava | ravnala s ciljem!« |
»Dokler gre | narava | svojo pot, nihče niti ne pomisli na |
eksperimentalni metodi spremljati razvoj | narave | . |
V bolj z | naravo | povezanih in manj stehniziranih krajih |
Zaupam v | naravo | , verjamem, da podari vse, kar rabiš. |
Narava | , ves kozmos, nas vendar podpira. | |
Zato je tako pomembno čutiti z | naravo | , sodelovati, stalno iskati harmonijo. |
nas veže z očetom Duhom in materjo | Naravo | . |
» | Narava | je odprta knjiga, ki govori o bogu«, |
in iz nje izvirajočo disharmonijo z | naravo | kozmosa, bolj razbiti se zde obrazi. |
pastirji, ki ne uživajo več lepote | narave | , ki jim je podarjena za življenje ali |
toga, kruta, ljudje v deželah, koder je | narava | manj zasvojena, so bolj otročji, življenje |
enostavno pobegniti ven v harmonijo | narave | ali pa se opiti z deli človeške umetnosti, |
jih je prav tako lahko inspirirala | narava | iz svojega globokega vodnjaka, po katerem |
biti to, kar si, kajti verjamem, da | narava | , ali kaj je že tisto, ne dela pomot. |
rok so zame predvsem poskusi kopirati | naravo | . |
Pričakoval sem, da me bo moja | narava | sama od sebe spravila nazaj vkup, pa |
Narava | je bila prisotna in dotakljiva z roko | |
Živela | narava | , živele sile, živeli bogovi, saj je |
razkazovanju, pohlepna borba za vse skrivnosti | narave | , znanje kot instrument moči za podjarmljanje |
Res, kako lepa | narava | , kako lep svet, kako preprosto bi lahko |
nekatere svoje kolege, ki jim ni do | narave | , ker se je boje, in raje bivajo v udobnih |
sem bil odgovoren do samega sebe, do | narave | , bogov ali katerekoli so že avtoritete, |
Dolina je Meka ljubiteljev | narave | z manj denarja, vendar sem bil jaz |
Ostala prehrana je bolj od | narave | določena kot pa od svobodne izbire. |
pobegnili so ven iz mest in tovarn v | naravo | . |
je vsemogočna in popolna kombinacija | narave | in Alaha in priznati njo kot silo nad |
starih, poganskih elementov, čaščenje | narave | , vitalnosti, naravnih sil itd.) privoščijo |
kazal predvsem kot človek, kot sin | narave | , kozmičnih sil stvarstva, ki ga imam |
Lepota | narave | je vse, kar zares imam. |
vendar zaradi ignoriranja resnične | narave | stvarnosti najdemo predvsem trpljenje. |
trčenje dveh nasprotnih pogledov intimne | narave | : duhovnega in materialnega. |
najzgodnejše intuicije, da so telo, razum in | narava | vsi eno in isto, njih skupni imenovalec |
ni in ju ne bo, kot da kontroliramo | naravo | , ali po indijsko, bogove. |
religijo predvsem materialnega aspekta | narave | , v rituale čaščenja udobja in varnosti, |
samo čakati, da bo za vse poskrbela | narava | sama, kot se včasih obnašajo hindujci, |
sploh ko sem očaran zaljubljeno zrl v | naravo | . |
po zanimivi harmonični povezanosti z | naravo | . |
izkušenj, ki jih svet lahko nudi ljubitelju | narave | in preprostega življenja. |
Od | narave | in vesolja sem ljubljen in podpiran |
Ni bistvo mene živalska | narava | , nastala in delno ostala skozi proces |
Kakšna radodarnost | narave | . |
gojenju harmonije z vitalnostmi in zakoni | narave | , torej indijski. |
Narave | ne moreš prinesti okoli, čeprav kaže, | |
Opoldne se je | narava | zasanjala, bila je opita kot pri nas |
materialna čudesa, kot nekaj danega od | narave | in boga. |
dolarjev, zaradi težav birokratske | narave | in korupcije še traja. |
slikarstvo in kiparstvo ali preprosto v | naravo | in ženske. |
prav tako ekstravagantno kot njihova | narava | . |
strani otoka, zato so vasi tod redke in | narava | le redko obdelana. |
Učim se vendar gledati igro | narave | in elementov, poskušam jih opazovati, |
otrok ve, da gre pravzaprav za učinke | narave | - gore, na primer, so letalne naprave... |
Oba sva bila živo zainteresirana za | naravo | in njene čarobnosti, svobodo in mistiko. |
obudi zimo v meni, sem bil, častilec | narave | , ki mi je pomagala preživeti v prej |
tako harmonično in idealno povezani z | naravo | , prav gotovo ne bi preživeli dolge |
Sile | narave | so združile. |
naprej čuditi nad fantazijo divje lepote | narave | , je eden največjih luksuzov. |
In privezati se moram spet nazaj na | naravo | , na kozmos, jih odkrivati in ljubiti, |
nekaj družin, ki vztrajajo sledeč klic | narave | . |
zato tam mir, čist zrak in neokrnjena | narava | . |
entuziasti, zaživela kot kraj, kamor bodo v | naravo | prihajale rojevati družine, ki imajo |
ker so odkrili, da je resnični luksuz | narava | , uživati njeno naravno življenje bo |
Tako jih je učila | narava | , tako piše v svetem pismu, take, pravi |
veselilo nekaj podobnega v sodelovanju z | naravo | . |
tisočletij, ko so iz rok v usta živeli od | narave | in sožitja z njo. |
Tudi za to ima | narava | svoj prav. |
sicer pa je | narava | zmeraj po svoje lepa, v vseh štirih |
tri dele: v prvem obravnava splošno | naravo | strasti, predvsem glede odnosa med |
Ne mislim samo na krutost | narave | v Francinini smrti, ampak tudi na krutost |
jaz: kajti s spolno razliko, ki jo je | Narava | vnesla v ljudi, kakor tudi v nerazumne |
polovica mora biti oseba drugega spola, in | Narava | nam zmedeno prikazuje pridobitev druge |
Morda je vse samo | narava | . |
Ne vem, morda je res vse samo | narava | ... vendar moj glavni pomislek ni v tem, |
Že več let se ukvarjam s filozofijo | narave | , pri čemer me še posebej zanima odnos |
čemer me še posebej zanima odnos med | naravo | in duhom. |
porajajo ob bogastvu in čudežnosti | narave | , ob pogledu na brezdanje nebo, ob slutnji, |
je tesno povezano z drugim: kaj je | narava | časa? |
Nadalje, kaj je njegova | narava | ?“ [Aristotel (2), 217b32-33] |
Aristotelovi Fiziki, se rajši omejiva na | naravo | , physis, in v njej na tisto sedanjost |
Seveda pa je | narava | idealnega bitja večna, medtem ko vesolju |
Kakor da Benetke posnemajo | naravo | , njen mir, večno trajanje. |
vesolja, so bolj empirične kakor načelne | narave | : ukrivljenost našega vesoljnega prostora |
Boga in v spoznanju zaobseže celotno | naravo | . |
kanala res spominjale na prizorišče iz | narave | , vendar iz take narave, ki bi svoja |
prizorišče iz narave, vendar iz take | narave | , ki bi svoja dela ustvarjala s človeško |
sijejo ljudje, z njo je prežeta celotna | narava | ... predvsem pa ljudje in med njimi je |
zemeljski prostori, angeli, ljudje, | narava | ... |
človeški svet razmejujejo od sveta | narave | in nebeškega sveta angelov... |
Magdalene, ki bere knjigo, obdana s čudovito | naravo | , obsijana z večerno svetlobo! |
drevesa bere knjigo, obdana z brezmejno | naravo | ? |
Morda pa je | narava | ožarjena s tolikšno lepoto ravno zato, |
njen ljubi je vsepovsod, zlil se je z | naravo | , v katero je umrl. |
In po Njem je | narava | postala svéta, zlila se je s svojim |
enakomerno, sam po sebi in iz svoje lastne | narave | , brez odnosa do česarkoli izven sebe, |
Kajti če bi obstajali, bi Bog in | Narava | delovala brez razloga, če bi ravnala |
omejen na naše dejansko vesolje, na | Naravo | , in tako bi bil, vsaj v prostorskem |
zadeva, ki je ni moč razložiti iz njihove | narave | .“ [prav tam, 169] |
Teh učinkov ni mogoče razložiti iz | narave | stvari.“ [prav tam, 181] |
razlogov, da je Newton v svojo filozofijo | narave | uvedel metafizično pojmovanje vesoljnega |
ker je svetloba zvezd stalnic iste | narave | kot svetloba Sonca, in svetloba iz |
Naravi | ali Vesolju, saj Clarke nekje pravi... | |
Bog razsežen, saj je Boga izenačil z | Naravo | - medtem ko Leibniz vztraja pri relacijski |
ali sploh obstajajo apriorni zakoni | narave | , pa samega mišljenja, matematike in |
véliki Hegel na področju filozofije | narave | ni ravno blestel, pomemben pa je tudi |
oziroma univerzalna razlaga celotne | narave | (Einstein je sicer upal, da bo), ampak |
ukrivljen realni prostor fizične | narave | ? |
Saj Einsteinova teorija tega od | narave | ne more zahtevati! |
Einstein nič ne zahteva od | narave | , samo opisuje jo bolje, kot so jo opisovali |
teorija imenovala ”absolutna teorija“ | narave | ! |
poenotil v eno samo absolutno teorijo | narave | , ki je bila njegov ideal in za katero |
premiku, ki je, mimogrede rečeno, drugačne | narave | od že prej znanega Dopplerjevega rdečega |
principom relativnosti pokaže pravo | naravo | Kartezijeve ideje: ne obstaja prostor, |
prikazal kot transcendentalno formo | narave | , neodvisno od izkustvene ”vsebine“: |
tekmici enakovredni, njun boj pa je | narava | omilila tako, da pritegneta človekovo |
O, preobilje | narave | ! |
najpomembnejših antičnih filozofov | narave | , je v svoji véliki filozofski pesnitvi |
prostora namreč ne zagovarjam in tudi | narava | ga nima zaradi dostojanstva telesne |
marveč zaradi dostojanstva telesnih | narav | in vrst; kajti neskončna odličnost |
Filozofija | narave | je teološke argumente opustila šele |
z notranjim počelom, lastno dušo in | naravo | : takrat se bodo odprla vrata k umevanju |
Panteizem razumem kot enačenje Boga in | narave | ... |
ni zgolj preprosto enačenje Boga in | narave | . |
Bog je z | naravo | še najbolj izenačen pri Spinozi, utemeljitelju |
Spinozi ne smemo spregledati, da se tudi | narava | ”povzdigne“ k Bogu in da se Bog ne |
ne ”poniža“ s tem, ko se izenači z | naravo | . |
tudi pri Spinozi izenačenje Boga in | narave | ni popolno, saj razlikuje med ”aktivno“ |
popolno, saj razlikuje med ”aktivno“ | naravo | (natura naturans), ki so jo tradicionalno |
imenovali ”stvarnik“, in ”pasivno“ | naravo | (natura naturata), ki so jo tradicionalno |
to, da ”božanska Enost“ obsega vso | naravo | na način imanence, torej da je Bog |
pravzaprav glavna tema Brunove filozofije - | narava | ali Bog? |
Božanska | narava | ... ” |
Bog ali | narava | “. |
Toda običajno z | naravo | mislimo na predmete naravoslovnih znanosti: |
filozofi govorimo o naravi, mislimo | naravo | v prvotnejšem in globljem pomenu. |
Naravo | kot grško physis? | |
bova o Spinozovem pojmovanju Boga ali | narave | . |
Saj | narava | ne more biti drugačna, kot pač je, |
predvsem kot neposredno enačenje Boga in | narave | . |
Tintorettu, rekla, da je na tej sliki | narava | ožarjena s tolikšno lepoto ravno zato, |
vendar to še ne pomeni, da je nad | naravo | , kajti pri Brunu narava pomeni celotno |
da je nad naravo, kajti pri Brunu | narava | pomeni celotno vesolje, ne zgolj |
začrtati ostre ločnice med materijo, | naravo | in vesoljem, tudi pri Brunu se ti pojmi |
Napolnjuje vse, razsvetljuje vse in vodi | naravo | ...“ [prav tam, 143] |
ljubezen, dejavnost, jasnost, luč; | narava | je ljubezni vredna, narava je danost |
jasnost, luč; narava je ljubezni vredna, | narava | je danost <objectum>, ogenj in strast; |
subjekt <subjectum>, ki ga prižge | narava | in razsvetli Bog.“ [Bruno, cit. po: |
modrost) v Kristusu prevzela nase človeško | naravo | in da je Kristus pot k odrešenju. |
njem ”božja modrost prevzela človeško | naravo | “ in da se je po njem ”Bog razodel apostolom“ |
strinjal z Spinozovim enačenjem Boga in | narave | , saj je Jaspers postavljal ne samo |
ampak tudi človekovo eksistenco nad | naravo | . |
Narava | sama je božja moč pod drugim imenom | |
je sorazmerna z našo nevednostjo o | Naravi | . |
imanentnega naravi, kot istega z | naravo | , saj je bil Spinoza pravi in dosledni |
da ”samega“ Boga ni in da je ”zgolj“ | narava | , saj narava ni ”zgolj“, ampak je vse |
Boga ni in da je ”zgolj“ narava, saj | narava | ni ”zgolj“, ampak je vse in eno: |
(ali zakonov) z zakonom (ali zakoni) | narave | ter posledično tudi njegov slavni in |
popolnosti, saj izven Njega (ali Nje, | narave | ) ni nobene ”zunanjosti“, ničesar drugega |
tega vprašanja se zlahka izpelje iz | narave | božje volje, ki se od Njegovega razumevanja |
zakonih - tudi v fizikalnih zakonih | narave | ? |
izvajanje nujnih in večnih zakonov | narave | ? |
zakonodajalec, ampak tudi vsevladar | narave | , vesolja? |
odločitev Njegove volje, je obenem zakon | narave | : |
stvari preprosto po nujnosti svoje | narave | in po svoji popolnosti, saj so Njegovi |
bil Bog povsem odveč, zadostovala bi | narava | . |
Saj res zadostuje, če | naravo | razumeš kot božansko. |
Saj ”lahko vsakdo z lučjo | narave | jasno razume dobrost in večno božanskost |
ne razlikuje močno od metode razlage | narave | , dejansko je skoraj ista“ [7:9]. |
drugem primeru pa, ko tolmači pravo | naravo | Jezusovega učenja, s svojim pozornost |
domneva, da uničuje ali prekinja red | narave | in njene zakone, ne samo da nam ne |
strinjal, kajti to bi dejansko pomenilo, da | narava | ni zakonita, ampak v svojem bistvu |
je očitno, da so univerzalni zakoni | narave | Božji odloki, ki izhajajo iz nujnosti |
izhajajo iz nujnosti in popolnosti Božje | narave | . |
nujno kršil tudi Božji odlok, njegovo | naravo | in umevanje; drugače rečeno, če bi |
da Bog deluje v nasprotju z zakoni | narave | , bi bil s to trditvijo ipso facto |
more biti predstavljena ’substanca‘, | narava | in bitnost Boga, temveč da se v njej |
si Božji um zamisli, in končno, ker | narava | ohranja trden in nespremenljiv red |
za miselno, ampak tudi za razsežno | naravo | . |
Teološko‐politični razpravi poudarja, da s spoznavanjem | narave | eo ipso spoznavamo Boga: |
”...ker so zakoni | narave | večni Božji odloki in hotenja, moramo |
spoznavanjem in jasnim razumevanjem | narave | , s tem da bomo uvideli, kako je odvisna |
Božja volja ni nič drugega kot zakon | narave | ? |
tudi Njegova previdnost, zgolj red | narave | - tj., |
zgodil v skladu z zakonom in redom | narave | , ne pa, kot verjame večina ljudi, da |
pa, kot verjame večina ljudi, da je | narava | za nekaj časa prenehala delovati ali |
zakoni nujni, ko ne bi nujno bivala | Narava | , ki jih zaobsega? |
Spinozovo spoznanje, enost Boga in | narave | , potem bi slučajnost narave na ravni |
Boga in narave, potem bi slučajnost | narave | na ravni večnosti dosegla tudi Boga, |
moglo biti ustvarjeno od absolutne | narave | nekega atributa Boga, zakaj vse, kar |
Boga, zakaj vse, kar sledi iz absolutne | narave | nekega atributa Boga, je neskončno |
vse, kar sledi formalno iz neskončne | narave | Boga, sledi v Bogu objektivno iz ideje |
moramo - kakor smo dejali - spoznati | naravo | tega predmeta, se pravi človeškega |
neskončen, temveč kolikor se razlaga z | naravo | človeškega duha“ [2p11c (145)]. |
prepričljiv v svojem navdušenju do | narave | , neskončnosti... |
”O blažena | narava | ! |
mojega srca, večno‐enega sveta, ni več; | narava | zapre naročje, in jaz stojim pred njo |
Schelling bi pripomnil, da je | narava | božanska ravno zato, ker je nikoli |
Kako trpi | narava | tega martinščaka pri vseh svojih sladkih |
sistema, v katerem ima filozofija | narave | bistveno vlogo: iz nje se Schelling |
Schelling je v filozofiji | narave | in skoznjo našel najvišjo identiteto |
skoznjo našel najvišjo identiteto med | naravo | in duhom, realnim in idealnim, končnim |
v umetnosti, ko se duh povsem zave | narave | in njene lepote. |
sistematično razvija celotno dialektiko | narave | in duha. |
vsebinsko prenovil, upoštevajoč predvsem | naravo | v njeni lepoti in duhovnosti. |
da ”ukinja“ neskončno nasprotje med | naravo | in duhom v končnem umetniškem delu. |
Menil je, da je | narava | sama neskončna zgolj kot celota, medtem |
In to, kar imenujemo | narava | , je pesem, skrita v skrivnostni, čudoviti |
Schellinga veliko več kot zgolj ”posnemanje | narave | “, saj odstira ”najsvetejšo“ enost med |
saj odstira ”najsvetejšo“ enost med | naravo | in duhom, skrito v ”čudoviti pisavi“ |
duhom, skrito v ”čudoviti pisavi“ same | narave | . |
nujnost in svoboda, končno in neskončno, | narava | in duh... |
bitje, ločeno od svojega sveta, od | narave | , v kateri je zraslo, kajti na sliki |
ustvariti v sebi, iztrgati iz celote, iz | narave | , v kateri spi - tako kakor v mislih |
njeno ”večno bistvo“, njeno neuničljivo | naravo | , ki je ne moreš skaliti, pa če bi se |
nam umetniško delo razkriva istost | narave | in duha. |
modrozelenega tolmuna; kakor da se duh | narave | najbolj zave svojega trajanja ob tej |
seveda zaradi ponovnega ”odkritja“ | narave | v tistem času. |
Bruno govori o ”sveti enosti“ Boga in | narave | ? |
Bog je torej tisti, zunaj katerega ni | narave | , kot je resnična narava tista, zunaj |
katerega ni narave, kot je resnična | narava | tista, zunaj katere ni Boga. |
svete enosti, v kateri Bog ni ločen od | narave | in ki jo sicer v življenju izkušamo |
Namreč da je Bog neločljiv od | narave | ... |
pravi, da Boga ne moremo enačiti z | naravo | , tudi če naravo pojmujemo zelo široko, |
ne moremo enačiti z naravo, tudi če | naravo | pojmujemo zelo široko, ker bi tedaj |
panteizem pojmujemo kot enačenje Boga in | narave | v smislu ”vseobsegajoče božanske Enosti“ |
najvišji cilj identiteta med duhom in | naravo | , saj je večkrat izrecno poudarjal, |
poudarjal, da Bog ni samo duh, ampak tudi | narava | , predvsem pa oboje v njuni ”sveti enosti“. |
idealni svet sta le ena in ista neskončna | narava | , tako da je celotna filozofija pravzaprav |
filozofija pravzaprav - filozofija | narave | <Naturphilosophie>, nauk o Vsem. |
panteistka“, Marija - tako kot ti častiš | naravo | , z dušo, telesom, roko in čopičem, |
Razmišljanje človeka prejkone odvrača od | narave | . |
mojster Bruno, vaš poklic odvrača od | narave | ? |
Spinozovega panteističnega enačenja Boga in | narave | videl v determinizmu, ki naj bi bil |
prepričanju v oduševljenost ali oduhovljenost | narave | . |
” | Narave | ni mogoče pojasniti samo kot drugobit |
Resnične | narave | ne najdemo na poti prvega izhajanja |
samem začetku stvarjenja, ločen od | narave | , ampak vselej deluje v naravi. |
filozofija kot takšna vedno že znotraj | narave | in se s tem izogne problemu prehoda |
Vendar Schellingova identiteta | narave | in duha ni enostavna istost, temveč |
(mišljenje in bit, subjekt in objekt, duh in | narava | ), vselej isti in obenem različni. |
objektom tako, da bi v duhu ”ukinil“ | naravo | , svojo ”drugobit“, kakor se to zgodi |
”drugobit“, kakor se to zgodi pri Heglu; | narava | namreč vselej, tudi kot ”ponotranjena“ |
Schellingove filozofije - poleg identitete | narave | in duha - je svoboda. |
Schelling sprejemal Spinozovo pojmovanje | narave | kot božanske, toda s stališča svobodne |
se tisto ”najbolj praživo“, ”čista | narava | v popolnem smislu besede“, lahko razvija |
tistega ”najbolj praživega“, namreč | narave | , ki se v svojem sámorazvoju dviga k |
vse hrepeni“ [prav tam, 257] - vsa | narava | do človeka nezavedno, človek pa z zavestjo, |
svet; nasprotno, pri Schellingu je | narava | , ki jo potrjujoča volja ustvarja, božanska |
jezerca spet zavlada mir, globoka tišina | narave | , prepredena z glasovi neštetih drobnih |
lahko popisal prve vzgibe nezavedne | narave | , ki sama sebe ne pozna, kdo bi lahko |
postavi nasproti sebi ”večno voljo do | narave | “. |
se sliši precej heglovsko - torej je | narava | vendarle v nekem smislu ”drugobit“, |
ideja postavlja v svoji drugobiti kot | narava | , da bi potem na višji stopnji, tj. |
duh; pri Schellingu pa je volja do | narave | večna, narava se ne ”ukinja“ v duhu, |
Schellingu pa je volja do narave večna, | narava | se ne ”ukinja“ v duhu, temveč se duh |
”In tako vidimo | naravo | , od najnižje stopnje navzgor, kako |
Vidiš: za Schellinga je torej | narava | tista, ki si ”prisvaja“ duha - in |
medtem ko si pri Heglu duh prisvaja | naravo | in jo ”ukinja“ v sebi: to je velika |
večnosti sama iz sebe, večna volja do | narave | ...“ [prav tam]. |
Filozofiji mitologije, Schelling govori o volji do | narave | kot o ”božanski nakani“... |
smislu tudi ukana... kajti večna volja do | narave | , ki je sprva zgolj čista ”možnost bivanja“, |
pravolja v njem zoperstavlja svojo lastno | naravo | . |
iz svojega nezavednega temelja, iz | narave | , ki pa ji ostaja zastrta, dokler je |
Filozofija | narave | in mitologija sta pri Schellingu tesno |
šele prepoznava kot ”večna volja do | narave | “; izvorni človek je ”zunajbožansko‐božansko“, |
področju podobna razliki v filozofiji | narave | : za Schellinga mitologija ni zgolj |
prihaja iz objektivnega“ [prav tam], iz | narave | , saj ”če ne bi hoteli priznavati narave, |
narave, saj ”če ne bi hoteli priznavati | narave | , ničesar fizičnega v Bogu, potem ne |
”...Tako hrepeneče vidimo vso | naravo | : zemlja vsesava s tisočerimi ustji |
ki šele prihaja k sebi s prebujanjem | narave | , v njenem napredujočem sámospoznanju, |
subjekta, ”bivajočega“, kakor tudi od | narave | , objekta, ”biti“. |
mirovala, ravno trenutek spoznanja njene | narave | trenutek prebujenja, resničnega prihoda |
Navsezadnje se vselej, kadar se nam | narava | razodeva v svoji skriti resnici, v |
bivajoče in bit, ne da bi obenem spoznalo | naravo | kot svoje lastno, poprej nezavedno |
Narava | se v svojem napredujočem razvoju vse | |
panteist, saj nikjer ne pravi, da je | narava | sama neposredno ista z Bogom, pa je |
Bogom, pa je panteistična filozofija | narave | , ki jo je zasnoval v svojih ”klasičnih“ |
monizem, nauk o Enem, v katerem sovpadeta | narava | in duh, ne da bi se narava ”ukinila“ |
sovpadeta narava in duh, ne da bi se | narava | ”ukinila“ v duhu in ne da bi se duh |
na kateri se razdeli ”večna volja do | narave | “: potrjujoča in zanikajoča volja, ki |
Schelling s takšnim razumevanjem božanske | narave | kljub vsemu ne vrača v novoveško tradicijo |
subjekta, ki je ”nad“ oziroma ”pred“ | naravo | ? |
Narava | naj bo vidni duh, duh nevidna narava“ | |
Narava naj bo vidni duh, duh nevidna | narava | “ [Schelling (7), 56]. |
prostorsko‐časovni in kavzalni strukturi | narave | . |
relevantna vprašanja, ki nam jih zastavlja | narava | , tudi rešitev uganke samega začetka |
nerealna in nesprejemljiva (saj se ” | narava | rada skriva“), vsekakor pa precej manj |
snovi, iz katerih je zgrajena celotna | narava | , vključno z nami, če bi bili začetni |
Dobra ubranost | narave | se kaže tudi v razmerjih med štirimi |
Dejstvo je, da je dobra ubranost | narave | in celotnega vesolja očitna in da kliče |
znanstvenega stališča je teleologija | narave | nesprejemljiva, vsaj zaenkrat, saj |
”končno teorijo“, univerzalno teorijo | narave | , ki bi pojasnila vse njene uganke, |
tudi z možnostjo teleološke razlage | narave | . |
Predvsem pa bo treba v razlago | narave | bolj kot doslej vključiti tudi zavest. |
”izbor“ ali nabor zakonov božanske | narave | deterministično poraja življenje |
zavest (Spinozova pot); in 2. božanska | narava | se nenehno svobodno razvija in se |
V prvem primeru ”Bog ali | narava | “ ne potrebuje mnogih svetov, kajti |
Rajši rečem, da | narava | lahko skrbi zase. |
Po mojem mnenju je resnični čudež | narave | v umni in trdni zakonitosti <lawfulness> |
drugače pa je v Schellingovi filozofiji | narave | , ki privzema ”princip panteizma“ (čeprav |
vprašanje ”udejanjenja“ Boga v razvoju | narave | k umnemu in sámozavedajočemu se duhu |
se ogrevam za vrnitev k teleologiji | narave | . |
znanosti, da bi racionalno pojasnila | naravo | , vesolje, v katerem smo se znašli kot |
vemo, da je mnenje drugačne pravne | narave | , kot je soglasje. |
poteka v skladu z zakonom o ohranjanju | narave | . |
razgrnitve, ker po zakonu o ohranjanju | narave | mora biti ustrezna razgrnitev. |
jih je Slovenija na področju varstva | narave | v preteklosti že sprejela. |
saj je ena stran zagovarjala, da naj | narava | sama uravnava življenje v narodnem |
skladov Evropske unije za ohranjanje | narave | in kmetijstva. |
zakonodajo, ni skladen z zakonom o urejanju | narave | , ohranjanjem narave. |
zakonom o urejanju narave, ohranjanjem | narave | . |
postopkov je po zakonu o ohranjanju | narave | zadolžen ustanovitelj, to je državni |
je povedati, da zakon o ohranjanju | narave | je še vedno veljal in da je lahko država |
ljudje obiskujejo, da doživljajo to | naravo | in to je prednost. |
zahtevka v skladu z zakonom o ohranjanju | narave | . |
Ti ljudje so obvarovali | naravo | takšno, kot je, da jo je lahko država |
Po zakonu o ohranjanju | narave | je bila javna predstavitev opravljena |
predstavitve po zakonu o ohranjanju | narave | je seznaniti z določbami zakona tudi |
potekala v skladu z zakonom o ohranjanju | narave | ? |
območja v skladu z zakonom o ohranjanju | narave | . |
ki jih predpisuje zakon o ohranjanju | narave | za tovrstni akt. |
Celoten koncept zakona o ohranjanju | narave | je temeljil na zavarovanju s strani |
strokovnimi ustanovami s področja varstva | narave | . |
strokovni instituciji, zavod za varstvo | narave | in pa javni zavod Triglavski narodni park. |
veljavno zakonodajo s področja ohranjanja | narave | , ki izrecno zahteva ustrezne strokovne |
zakonu o vodah, v zakonu o ohranjanju | narave | , v zakonu o urejanju prostora, v zakonu |
primer velja, velja zakon o ohranjanju | narave | in tako naprej. |
v resnici prizadevajo za ohranjanje | narave | , ne pa samo za iskanje političnih točk |
prvovrstnega pomena z vidika ohranjanja | narave | . |
temeljijo na doživljanju neokrnjene | narave | , izobraževanju in ohranjanju kulturne, |
trajnega financiranja zavarovanih območij | narave | in da je to popolnoma v nasprotju z |
omogoča vrsto izjem pri ukrepih varovanja | narave | , seveda pa ni nikjer zapisano, kdo |
drugega, vsaj iz spoštovanja do naše | narave | , do kulturne in zgodovinske dediščine |
kulturo, in minister, pristojen za varstvo | narave | , v določenem času opredelil oziroma |
primerno življenje in tudi ohranjanje | narave | , neokrnjene narave na tem območju. |
tudi ohranjanje narave, neokrnjene | narave | na tem območju. |
skupne varstvene službe, ki so varovale | naravo | in kulturo, kot se je temu reklo. |
recimo uprava, ali služba za varovanje | narave | ali kdo drug možnost predlagati svoj |
videl to glomazno svinjarijo sredi | narave | , sredi najlepšega bisera. |
v naslednjem koraku to sliko in to | naravo | zbrisali. |
imamo občutek in sočustvujemo s to | naravo | , moramo narediti nekaj, da si izborimo, |
skupnosti, park, država in uprava za varstvo | narave | uskladili interese. |
poznajo določb ZON‐a, zakona o ohranjanju | narave | . |
skladu z določbami zakona o ohranjanju | narave | . |
moral upoštevati zakon o ohranjanju | narave | , ugotovi, da parka ne ustanavlja, ampak, |
upošteval določb zakona o ohranjanju | narave | . |
Glede tega je ZON, zakon o ohranjanju | narave | , jasen. |
Po zakonu o ohranjanju | narave | - ta zakon zelo slabo poznate. |
Po zakonu o ohranjanju | narave | je tudi jasno določeno kaj mora ta |
mednarodni standardi usmeritve glede varstva | narave | . |
sprva mišljeno, da bo zakon ohranil | naravo | , da bo zavarovana območja ustanavljala |
ustanovitelje po zakonu o ohranjanju | narave | , prevzame predlagatelj. |
spremembo zakona in po zakonu o ohranjanju | narave | mogla opravljati javno predstavitev, |
upravljanja je v zakonu o ohranjanju | narave | . |
potem, če pod seboj pokopljejo lastnino, | naravo | , zakone. |
globokem decrescendu, ki zaradi uničevanja | narave | pelje v samomor človeštva. |
Kriminalne | narave | je bilo, kot trdijo poljski mediji, |
da se je kdo resnično pozanimal za | naravo | moje bolezni, kar mi je zelo otežilo |
končno izstopim iz svoje altruistične | narave | . |
Tako je to, kadar gledamo | naravo | ; rožice cvetijo in za to nič ne pričakujejo, |