O'beseda, označena besedila z lemami
helikopter, za hip obvisel v zraku | kakor | kačji pastir in se v loku znova pognal |
mogočne prsi so se napenjale in trzale, | kakor | bi se upirale naskoku valov. |
zdelo, da plava nad vso skupino ljudi | kakor | električni tok in spreminja vsakogar, |
preskočilo z enega predmeta na drugega | kakor | plamen na svetilki. |
vzdiguje, nepremagljivi, neustrašeni varuh, | kakor | skala pred azijskimi hordami; Goldstein |
kol in jo prestrelil z gozdom puščic | kakor | svetega Boštjana. |
še nekaj sekund vztraja na ekranu, | kakor | da je vtis, ki ga je naredil na oči |
O'Brienov obraz je bil prav tako nedoumljiv | kakor | obrazi vseh drugih. |
teh nekaj besed ni bilo nevarnejše | kakor | že samo to, da je začel pisati dnevnik; |
Srce mu je udarjalo | kakor | boben, a njegov obraz je bil zaradi |
smislu je bilo to rahlo grozljivo, | kakor | poskakovanje tigrovih mladičev, ki |
Čutil je, | kakor | bi se zadrla vanj rdeče razžarjena |
Kakor | hitro bodo vsi popravki, ki so bili | |
goldsteinizma,« vrženo zelo na hitro in, | kakor | se je zdelo, v enem samem kosu, kot |
Kakor | v potrdilo tega jim je s telekrana | |
Prepuščeni sami sebi, | kakor | živina, ki se je izgubila nekje na |
Kakor | se je pogosto dogajalo, so za leto | |
Kakor | hitro je opazil, kaj je na fotografiji | |
Bil je | kakor | neskončno pismo, ki ga nihče ne bo |
prej nekakšna previdnost, zgroženost, | kakor | bi šla mimo nenavadna žival. |
čvrst, z belimi brki, ki so mu štrleli | kakor | raku, je odrinil nihajna vrata in vstopil. |
je dekle agentka Miselne policije, | kakor | se je bal. |
časa sam vsaj ob uri za kosilo, toda | kakor | nalašč se mu je prislinil tisti bedak |
Takoj je zavarovala situacijo, | kakor | je to storila v kantini. |
»Potem pojdite proč, | kakor | hitro morate.« |
popoldne s sorodniki na deželi in, | kakor | so odkrito pojasnili Winstonu, nabavit |
» | Kakor | hitro sem te zagledala, sem vedela, |
se mu je nekako naravno in zdravo, | kakor | prhanje konja, ki povoha slabo seno. |
Kakor | hitro se je zbudila, se je njeno vedenje | |
»In zdaj moram iti,« je rekla, | kakor | hitro je obvladal vsa navodila. |
ženske!« je mimogrede rekla.) in delala, | kakor | je uganil, pri strojih za pisanje romanov |
oropati užitkov, prav tako naravno, | kakor | da se jim ti želiš izmuzniti. |
Partijo kot nekaj nespremenljivega, | kakor | nebo, ter se niso upirali njeni oblasti, |
Kakor | hitro sta se dotaknila tega, je bila | |
Kakor | hitro sta spoznala, da sta se izgubila, | |
skrivni svet, v katerem lahko živiš, | kakor | te je volja. |
rahločutnim izrazom, da je bilo videti, | kakor | da je postal deloma neviden. |
»Vse je propadlo,« je zamrmrala, | kakor | hitro je presodila, da je varno govoriti. |
okus njenih ust, občutek njene kože so | kakor | prodrli vanj ali pa v zrak okoli njega. |
Kakor | hitro sta prišla, sta vse posula s | |
sta se z nekakšno obupano čutnostjo, | kakor | prekleta duša, ki se oklene še poslednjega |
trdnih predmetih, na katerih ni besed, | kakor | ta kos stekla tu.« |
čutil je celo, da ima pravico do tega, | kakor | da ga opravičuje glasno zahtevajoča |
obraz je bil mračnejši kot ponavadi, | kakor | bi mu ne bilo ljubo, da ga motijo. |
Kakor | stekleni obtežilnik za papir ali na | |
»Goldsteinovo knjigo, saj razumete, | kakor | hitro bo mogoče.« |
Globok in | kakor | skriven vzdih je šel skozi Oddelek. |
Kakor | smo videli, opravljajo raziskovanja, | |
Kakor | hitro pa Srednji dosežejo svoj smoter, | |
Kriminalstop pomeni zmožnost, da se hitro, | kakor | nagonsko ustaviš na pragu vsake nevarne |
si, da so se dogodki zgodili tako, | kakor | je zaželeno. |
vihra sem ter tja nad njihovimi telesi | kakor | valovanje plime. |
Ta protislovja niso slučajna, | kakor | tudi niso posledica običajne hipokrizije: |
Kakor | smo videli, sta nadnaravna moč Partije | |
je le brezupna domišljija,minila je | kakor | aprilski dan,toda pogled, besede, sanje |
obraza k obrazu, z več krivde kot prej, | kakor | bi skušal odkriti, koliko ga drugi |
Dobival je, | kakor | je sodil, tri obroke na štiriindvajset |
sovraštvo držati zaklenjeno v notranjosti, | kakor | gnojno bulo, ki je del njega, pa vendar |
Kakor | po instinktu je vedel, da jih njegovo | |
Kakor | smo videli pri primeru besede svoboden, | |
tem v zvezi; pri tem so nejevoljni, | kakor | da bi bili oropani velikih stvari in |
Tako mi je, | kakor | da bi pobegnil divjemu, pobesnelemu |
imajo tudi prav, vendar ne tako zelo, | kakor | mislijo. |
težko prenašajo, veljajo te besede: | kakor | celo modri človek v revščini starost |
Kajti ded - imenoval se je | kakor | jaz - je podedoval približno tako veliko |
podedoval približno tako veliko premoženje, | kakor | je zdaj moje, in ga za večkrat povečal. |
tako, da ni bilo niti tako veliko, | kakor | je zdajšnje moje. |
bom zapustil manj, temveč nekaj več, | kakor | sem podedoval.« |
»Zakaj sem te vprašal: | kakor | se mi zdi, nisi posebno zagledan v |
sam pridobil, ga ljubi dvakrat tako | kakor | drugi. |
Kakor | ljubijo pesniki svoja dela in očetje | |
ker ne znajo hvaliti ničesar drugega | kakor | bogastvo.« |
strah in skrb, ki ju prej ni poznal, | kakor | hitro začuti, da se bliža smrti. |
zagrešil mnogo krivičnih dejanj, se | kakor | otroci prestrašen zbuja iz spanja ter |
ki ga prijazno spremlja v starosti, | kakor | pravi pesniško izbrano Pindar:« |
» | Kakor | tudi poljedelstvo?« |
pravičnik koristnejši in boljši sodelavec | kakor | zidar?« |
pravičnik boljši sodelavec kot kitarist, | kakor | je ta, narobe, boljši v igri na kitaro |
zlata in srebra - pravičnik koristnejši | kakor | drugi?« |
pravičnost koristna tako za zasebnika | kakor | za skupnost? |
» | Kakor | kaže najina razprava, da.« |
zbral svoje moči in naju naskočil, | kakor | da bi naju hotel raztrgati. |
odgovorov - kajti vedi: vpraševati je lažje | kakor | odgovarjati -, temveč odgovarjaj tudi |
sem, ko ne bi bil prej njega pogledal, | kakor | je on mene, bi bil obnemel. |
pravičnost, ki je vendar mnogo dragocenejša | kakor | zlato, naj bi se nespametno drug drugemu |
postal ironičen in vse prej storil, | kakor | odgovoril na kako vprašanje.« |
»Kakšno drugo | kakor | kazen, ki jo zaslužijo nevedni! |
»da bo Sokrat ravnal | kakor | zmeraj, da sam ne bo odgovarjal, in |
tega tudi ne trdi, in če mu, drugič, | kakor | hitro nekaj samo domneva, vse prej |
Vendar se je delal tako, | kakor | da bi vztrajal pri tem, da jaz govorim. |
nekdo dobro govori, boš zvedel takoj, | kakor | hitro boš odgovoril; prepričan sem |
»Tole trdim: pravično ni nič drugega | kakor | to, kar koristi močnejšemu. |
če je rokoborec Pulidamas močnejši | kakor | mi in če njegovemu telesu koristi govedina, |
Potemtakem je - | kakor | sem že v uvodu poudaril - pravično: |
mislimo, ali čisto določenega moža, | kakor | si ravno dejal: tistega, pri katerem |
katera koli spretnost nadaljne izpopolnitve - | kakor | potrebujejo, recimo, oči vid, ušesa |
Kajti, | kakor | si priznal, je zdravnik negovalec teles |
Ali ne bi raje odgovoril, | kakor | da sprašuješ?« |
drugače nasproti svojim podložnikom, | kakor | pastir nasproti čredi, in da je njihov |
cilj podnevi in ponoči nekaj drugega | kakor | njihova lastna korist. |
seveda v škodo podložniku in služabniku; | kakor | po drugi strani nepravičnost, njuno |
si je moč pridobiti iz nepravičnosti | kakor | iz pravičnosti. |
močnejša, plemenitejša in pomembnejša | kakor | pravičnost, samo da je dovolj velika; |
pravičnost, samo da je dovolj velika; in | kakor | sem v začetku dejal: kar je mogočniku |
verujem,da bi bila nepravičnost donosnejša | kakor | pravičnost, tudi če ji pustimo prosto |
prepričati, da je takšno življenje donosnejše | kakor | pravičnikovo življenje. |
zaupano in nad čimer vlada, tako v državi | kakor | v zasebnem življenju. |
Ali - da bom čisto točen, | kakor | ti to želiš - imenuješ ti zato, ker |
korist, temveč vsi delajo in ukrepajo - | kakor | smo že prej rekli - v prid tistih, |
bi za svoje delo prejemali plačilo, | kakor | tudi nočejo veljati za tatove, če bi |
prepirali o zavračanju javnih služb, | kakor | se pri nas prepirajo o njihovem opravljanju; |
gledal, da mu korist prinašajo drugi, | kakor | da bi se sam trudil za njihovo korist. |
je nepravičnikovo življenje boljše | kakor | pravičnikovo. |
Če pa se | kakor | prej že med samim razpravljanjem sporazumemo, |
nepravičnost po tvojem mnenju več nese | kakor | popolna pravičnost?« |
priznal njene slabe, sramotne lastnosti, | kakor | to delajo mnogi drugi, potem bi ti |
tvoje trditve, zlasti še, dokler - | kakor | domnevam - izražaš svoje pravo mnenje. |
Potem namreč ne bi bil tako dobrodušen, | kakor | je, in tako naiven.« |
»Vsak je potemtakem takšen | kakor | tisti, kateremu je enak?« |
ne želi enako prekositi strokovnjaka | kakor | nestrokovnjaka?« |
sva se zedinila v tem: vsak je tak | kakor | tisti, s katerim ga enačimo?« |
to privolil, vsekakor ne tako lahko, | kakor | se to zdaj zdi iz mojega pripovedovanja, |
Torej pusti mi govoriti, | kakor | mi prija, ali pa, če hočeš, sprašuj! |
in ti prikimal ali odkimal | kakor | starim ženicam, ki pripovedujejo pravljice.« |
» | Kakor | ti je prav, ko me ne pustiš govoriti. |
»Torej vprašam, | kakor | sem to že prej - da točno slediva razpravi |
postala nasprotna tako drug drugemu | kakor | pravičnim?« |
ostanek mojega kosila in odgovarjaj | kakor | do zdaj! |
bi s sabo ravnali prav tako krivično | kakor | s sovražniki, in jim s tem omogoča, |
(če posežemo spet nazaj) in ne tako, | kakor | si najprej trdil, uvidevam. |
namreč: ali živijo pravičniki bolje | kakor | nepravičniki in ali so srečnejši. |
»Toda z ničemer tako dobro | kakor | z vinorazom, ki je namenjen za to delo?« |
Kakor | sladkosnedneži pokusijo zmerom samo | |
Toda, | kakor | se je pokazalo, je bilo vse to samo |
Kakor | na primer veselje ali občutek neškodljivega | |
čas, ki sledi, ne prinašata drugega | kakor | zadovoljstvo in dobro voljo.« |
Kakor | na primer: razumnost, gledanje, zdravje? | |
Toda, | kakor | se zdi, sem izredno trde glave!« |
Trazimaha so, | kakor | se mi zdi, prezgodaj - kot kačo - omamile |
nepravičnikovo življenje prinaša večje koristi | kakor | pravičnikovo, tako vsaj mislijo Trazimah |
trden dokaz o premoči pravičnosti, | kakor | tudi si to zelo želim. |
imela, vodi na isto pot, tako pravičnika | kakor | nepravičnika; to je pot, ki se zdi |
Ko so se pastirji, | kakor | po navadi, zbrali, da bi kralju podali |
neviden, in ti so govorili o njem, | kakor | da ga ne bi bilo tam. |
mnogo večje koristi od nepravičnosti | kakor | pravičnosti, in prav ima, kar porečejo |
Tu vidimo, da nepravičnik ukrepa | kakor | spretni strokovnjaki, kakor, recimo, |
ukrepa kakor spretni strokovnjaki, | kakor | , recimo, sposoben krmar ali zdravnik; |
plemenitim, ki se noče zdeti dober, | kakor | pravi Aishil, temveč hoče biti to. |
Zlikal si ju | kakor | kipa, namenjena za razstavo.« |
všeč; zato mu morajo biti tudi bogovi - | kakor | je primerno - bolj naklonjeni kakor |
kakor je primerno - bolj naklonjeni | kakor | pravičniku. |
ljudje nepravičniku za boljše življenje | kakor | pravičniku. |
mnenju bogovi naklanjajo pobožnim; | kakor | to pravita vrli Heziod in Homer; po |
sodbe o pravičnosti in nepravičnosti, | kakor | jih slišimo v vsakdanjem življenju |
Donosnejša kot pravičnost je praviloma, | kakor | pravijo, nepravičnost, in ničvredneže, |
zanje, čeprav priznavajo, da so boljši | kakor | drugi. |
Glumači in preroki, | kakor | govorijo, prihajajo k vratom bogatih |
in Orfeja, potomcev Selene in muz, | kakor | trdijo, po katerih opravljajo svoje |
zabavnimi igrami, kar velja tako za živeče | kakor | mrtve ljudi; te spravne daritve, kakor |
kakor mrtve ljudi; te spravne daritve, | kakor | jih imenujejo, naj bi nas oprostile |
v svoji spremljivosti sposobni, da | kakor | na krilih planejo na vse te besede |
Ker s tem videz, | kakor | izpovedujejo modrijani, premaga celo |
daritve in grehov nas očiščujoči bogovi, | kakor | to trdijo največje države in sinovi |
bivati pod isto streho z največjim zlom, | kakor | hitro bi zakrivil kak zločin!‘ - |
nasprotje, na zelo preprost način, | kakor | se mi zdi. |
Zunanji videz pusti pri tem ob strani, | kakor | je to zahteval tudi Glavkon. |
posledic, še bolj pa zaradi njih samih, | kakor | so vid, sluh, mišljenje in tudi zdravje |
po sebi koristi tistemu, ki jo ima, | kakor | pri nepravičnosti to, kar škodi. |
utemeljitve o premoči pravičnosti, | kakor | sem jo podal Trazimahu, ne sprejemata. |
Zategadelj bo najboljše, da ji pomagam, | kakor | ji pač morem.« |
In tako sem izpregovoril, | kakor | se mi je pač zdelo prav: |
»se lotevamo razpravljanja tako, | kakor | ko bi nam bil kdo zapovedal, naj oddaleč |
Pravičnost zadeva prav tako posameznika | kakor | vso državo?« |
»Vendar je država večja | kakor | posameznik?« |
11. »Država nastane, | kakor | mislim,« |
»Najbrž je prvi način lažji | kakor | drugi.« |
kovači in številni drugi obrtniki, | kakor | hitro postanejo občani naše mestne |
trg in ne prideta tja ob istem času | kakor | kupci njunega blaga, potem se morata, |
svinj, ali bi jih kaj drugače krmil | kakor | tako?« |
» | Kakor | je pač v navadi: ljudje naj bi počivali |
privoščili tudi prikuhe in slaščice, | kakor | so to navajeni danes vsi, ki ne živijo |
o katerih je bil na začetku govor, | kakor | so hiša, obleka in obuvalo, so tu brez |
ki se posvečajo muzičnim umetnostim, | kakor | so pesniki in njihovi pomočniki, rapsodi |
pa je še vrsta drugih delovnih moči, | kakor | so na primer: vzgojitelji, dojilje |
zdravnike mnogo pogosteje potrebovali | kakor | prej?« |
bodo skušali isto storiti njim, če so | kakor | oni podvrženi pohlepu po zemlji in |
Rekli smo namreč, | kakor | se boš spomnil, da en mož ne more opravljati |
čevljarstvu posvečati večjo pozornost | kakor | vojaški obrti?« |
Obe skupaj sta, | kakor | se zdi, nemogoči, in potemtakem sploh |
poskusimo v mislih vzgajati te može tako, | kakor | si, ko nam je na voljo čas, pripovedujemo |
Gotovo je težko najti boljšo, | kakor | je tista, ki je že iz pradavnine v |
ne kaže prej začeti muzično vzgojo | kakor | z gimnastično?« |
je moč z muzično vzgojo prej začeti | kakor | z gimnastiko.« |
» | Kakor | veš, pa je začetek pri vsaki stvari |
bogove in heroje kot v bistvu slabe, | kakor | slikar, ki naslika podobo, ki ni podobna |
»Prav tako | kakor | zgodbe o medsebojnih vojnah, napadih |
Zgodbe: | kakor | o Heri, ki jo je sin prikoval na stol, |
pomagati tepeni materi, o bojih bogov, | kakor | jih opeva Homer, v naši državi niso |
je bog dober, potem ni vsega kriv, | kakor | večina trdi; pri ljudeh je marveč vzrok |
pri nas ljudeh je mnogo manj dobrega | kakor | slabega; za dobro nam ni treba iskati |
treba iskati nobenega drugega začetnika | kakor | njega, za zlo pa vse druge, samo ne |
mora dokopati do nekako takšne misli, | kakor | jo zdaj iščemo, in pokazati, da je |
spremenil, temveč vsak bog ostane, | kakor | sledi iz najine razprave, v svoji podobi |
lažnih pravljic o Proteju in Tetidi, | kakor | naj nam ne prikazuje v tragedijah in |
sanje, ki jih Zevs pošlje Agamemnonu, | kakor | ne moremo hvaliti pri Aishilu, če Tetis |
najprej pri pesnikih izločiti taka mesta, | kakor | je tole: Hotel bi biti za hlapca, |
zemljo cvrčeč... Ali to: | Kakor | če kdaj netopirji po kotih mogočne |
svobodni in se suženjstva bolj bali | kakor | smrti.« |
vse strašne, grozo zbujajoče izraze, | kakor | so Kokit, Stiks, podzemeljski, brezkrvni |
»Potem tudi ne tarna, | kakor | da bi onega zadela strašna usoda?« |
bregu morja... Tudi ni dopustno, | kakor | beremo pri Homerju, da si Ahil med |
»Toda ne bi smel, | kakor | je to pravkar pokazala naša razprava. |
to zanj ista, da, še večja napaka, | kakor | če bolnik o svojem zdravstvenem stanju |
ga bo kaznoval, ker uvaja v državo | kakor | na ladjo stvari, ki ji prinašajo pogubo |
temu: Žleva pijana, z očmi | kakor | pes, po srcu pa zajec. |
»Isto | kakor | ti.« |
je, da ga je ljubezen tako prevzela, | kakor | ga ni niti takrat, ko prvič našla |
tako strašna in brezbožna dejanja, | kakor | jim jih sedaj podtikajo. |
pravičnikov, ki so nesrečni; krivica, | kakor | pravijo, prinaša koristi, če ostane |
Zato ti bom - | kakor | ljudje, ki se ne znajo jasno izražati |
nas zbuditi misli, da govori kdo drug | kakor | on; v nadaljnjem pa govori tako, kakor |
kakor on; v nadaljnjem pa govori tako, | kakor | da bi bil on Hrises, in se na vso |
»Pripoved je oboje: govori | kakor | to, kar je povedano med govori, kajne?« |
kralje; in ko bi potem nadaljeval, ne | kakor | da bi bil Hrises, temveč še zmeraj |
na neposrednem podajanju; to sta, | kakor | si že rekel, tragedija in komedija. |
»Ne vem še; naša razprava nas nosi | kakor | sapa, in mi ji moramo slediti.« |
različnih stvari tako dobro posnemati | kakor | eno samo, ali ne?« |
sicer poznati, ne smejo pa ravnati tako | kakor | ti in se tudi ne pri njih zgledovati.« |
moža, bo po mojem mnenju govoril tako, | kakor | da bi bil to on sam, ne da bi se sramoval |
smo pretresli tako njihovo vsebino | kakor | obliko.« |
»V besedah ne potrebujemo, | kakor | smo ugotovili, ne tožb ne stokanja?« |
mož v nesreči in sreči, preudarnih | kakor | hrabrih, ta tonovska načina mi pusti!« |
je Apolon s svojimi glasbili dražji | kakor | Marsias s svojimi.« |
Kateri so ti ritmi, je | kakor | pri tonovskih načinih tvoja naloga, |
hvalil in grajal tempo stopice prav tako | kakor | celotni ritem ali oboje skupaj: natanko |
Toda to prepustimo, | kakor | sem rekel, Damonu. |
lepega in nelepega teksta, prav tako | kakor | lepa ali nelepa melodija, če se namreč, |
ali nelepa melodija, če se namreč, | kakor | smo pravkar rekli, ravnata ritem in |
slabim govorom in slabim značajem, | kakor | si je njihovo nasprotje v sorodu z |
neopazno ne vcepi v dušo veliko zlo - | kakor | ko bi si na slabem pašniku dan za dnem |
bodo dotaknila njenih ušes in oči, ji | kakor | sapa prinašala zdravja iz zdrave okolice |
plemenit vsakdo, ki je pravilno vzgojen, | kakor | velja nasprotno za vsakogar, ki ni |
ker napake in slabosti pri umetnini | kakor | v naravi najbolje spozna tisti, ki |
nas veselje nič manj ne oropa zavesti | kakor | bolečina.« |
poznaš kakšno večjo in močnejšo radost | kakor | ljubezensko naslado?« |
kajti za vsakogar je bolj primerno | kakor | za čuvarja, če zaradi pijanosti ne |
lažje uporabljati neposredno ogenj | kakor | nositi s sabo kuhinjsko posodo.« |
slabo in sramotno vzgojo v neki državi, | kakor | če se obračajo na pomembne sodnike |
učence, da dajo tema boleznima imeni, | kakor | sta: črevesni katar in napenjanje. |
» | Kakor | jih po mojem mnenju v Asklepijevem |
Asklepijevi učenci pred Herodikom - | kakor | trdijo - niso uporabljali. |
bolezen, ki je bila smrtna, in je, | kakor | mislim, ni mogel ozdraviti; ne da bi |
je nenehoma zdravil in hudo trpel, | kakor | hitro se je oddaljil od navajenega |
»Bogatinu pa, | kakor | pravimo, ni zaupana nobena naloga, |
»to je večja ovira | kakor | vse drugo, ta pretirana skrb za telo, |
bolezen in naročal bolnikom, naj živijo, | kakor | so navajeni, da ne bi prihajalo do |
spočenjati potomce, ki bi jim bili, | kakor | upravičeno domnevamo, podobni; bil |
Asklepij tak, sta se tudi njegova sinova, | kakor | veš, izkazala pred Trojo kot vrla bojevnika |
opravljala zdravniški poklic tako, | kakor | sem prej razložil. |
bi potem jedel in pil, mu prav tako | kakor | prej Evripilu nista naročila, ker so |
možnostih čimveč zdravih in bolnih ljudi, | kakor | so tudi najboljši sodniki tisti, ki |
njih lahko presojala zločine drugih, | kakor | zdravnik po svojem telesu presoja bolezni; |
ljudje v mladosti pogosto zbujajo vtis, | kakor | da bi bili omejeni in bi jih sprijenci |
najboljše za tiste, ki se jih tiče, | kakor | tudi za državo.« |
želja, da si zbudi v duši naravni pogum, | kakor | ozir na golo moč, v čemer se razločuje |
prvim oblikoval dušo in z drugim telo, | kakor | to mnogi domnevajo.« |
duhovno izobražuje, pa bolj mlahav, | kakor | je dobro zanj.« |
očara dušo z zvoki flavte in mu v ušesa | kakor | skoz lijak vliva sladke, mehke in otožne |
samozavesten in pogumen ter bolj moški | kakor | prej, kajne?« |
in harmoničnega človeka, mnogo bolj | kakor | nekoga, ki zna samo ubirati strune.« |
vztrajnostjo zasledujejo korist države, | kakor | hitro jo spoznajo, in nikoli ne store |
ali proti njej: z našo voljo zmotna, | kakor | hitro spoznamo zmoto, proti naši volji |
20. »Zato moramo, | kakor | sem pravkar dejal, iskati take može, |
»je treba preskušati in opazovati: | kakor | peljemo žrebeta v hrup in trušč in |
peljati na zabave, da jih bolj preskusimo | kakor | zlato v ognju in ugotovimo: kdo od |
kar se je prej pogostokrat dogajalo, | kakor | pripovedujejo pesniki, če jim lahko |
varujejo in nad ničemer tako zvesto bedijo | kakor | nad otroki, ki jim je primešana snov |
» | kakor | hoče glas ljudstva. |
se postavili v bran, kadar bi jih - | kakor | volkovi čredo - hoteli napasti; potem |
Hranijo se skupno in tudi živijo skupno, | kakor | na bojišču. |
mnogo večjem strahu pred notranjim | kakor | zunanjim sovražnikom in bi pripeljali |
svojih rokah; nimajo pa koristi od tega, | kakor | jo imajo vsi drugi, ki obdelujejo polja, |
sprejemajo goste pri sebi in imajo, | kakor | si pravkar poudaril, zlato in srebro, |
kot najemniki, in ne delajo drugega, | kakor | stražarijo.« |
samo za to, da dobijo hrano; mezde | kakor | drugi (razen hrane) ne dobijo, tako |
daril, niti si česa drugega privoščiti, | kakor | to delajo tisti, ki veljajo za srečne. |
V taki državi bomo - | kakor | upamo - najprej našli pravičnost, kakor |
kakor upamo - najprej našli pravičnost, | kakor | bomo po drugi strani v slabo urejeni |
Ko zdaj, | kakor | smo prepričani, gradimo srečno državo, |
bi iz njih napravila vse drugo prej | kakor | bojevnike! |
dopustili, da bi zemljo obdelovali, | kakor | bi se jim zdelo in kakor bi jih bila |
obdelovali, kakor bi se jim zdelo in | kakor | bi jih bila volja; ali lončarje, ko |
gotovo uvidiš, iz temeljev vso državo, | kakor | je po drugi strani samo v njihovi moči, |
mojstri svojega poklica - prav tako | kakor | vsi drugi. |
»Tako smo spet, | kakor | se zdi, odkrili za čuvarje še neko |
bolj razumejo in so izkušenejši v njej | kakor | v vojskovanju?« |
bojeval zoper mršave, a čvrste pse | kakor | pa z njimi zoper tolste in nežne ovce?« |
mnoštvo držav, ne ena država - tako, | kakor | to pravimo v igri. |
mnogo držav; če proti njim nastopiš | kakor | proti eni sami državi, si zgubljen; |
bo naša država živela pametno, tako, | kakor | smo jo uredili, bo najmogočnejša, ne |
»mi jih ne obremenjujemo, | kakor | bi lahko kdo mislil, z mnogimi in zapletenimi |
temveč samo z lahkimi, če le upoštevajo, | kakor | pravi pregovor, eno veliko - ali bolje |
dobri poti, potem raste in se razvija | kakor | v krožnem toku. |
prejšnjih, zlasti še glede na razmnoževanje, | kakor | je to tudi pri drugih živih bitjih.« |
»Potemtakem moramo, | kakor | smo že prej rekli, dati otrokom urejenejšo |
»Ti misliš, da bodo živeli tako | kakor | tisti bolniki, ki so preveč nezmerni, |
zdravljenju namreč ne dosežejo drugega, | kakor | da si bolezni samo večajo in pestrijo, |
» | Kakor | je podoba, ti ne ljubiš takih ljudi?« |
Države namreč ne ravnajo nič drugače ( | kakor | bolniki), če kljub svoji slabi notranji |
ustanavljanju države zaupali nikomur drugemu | kakor | bogu naših očetov. |
»To je tako | kakor | s štirimi drugimi lastnostmi kakega |
»Namreč: država, | kakor | smo jo zasnovali, se zdi v resnici |
potemtakem nobeden tako malo pripadnikov | kakor | ta?« |
voljo moč, česar se je treba bati, | kakor | je to v vzgoji utrdil zakonodajalec. |
predstave o strašnem, o strah zbujajočem, | kakor | jo je izoblikovala v skladu z zakonom |
med raznimi vrstami najprej izberejo, | kakor | veš, belo volno, to s čim skrbnejšo |
čim popolneje sprejmejo vase zakone, | kakor | sprejme volna barvo, in da njihova |
predstavo o nasladi, ki je močnejša | kakor | vsaka soda in vsak pesek; dalje na |
Na prvi pogled je preudarnost - bolj | kakor | druge lastnosti - podobna skladnosti |
»Ker zanjo ne velja isto | kakor | za pogum in modrost. |
v tem, kdo naj vlada tako v državi | kakor | v posamezniku.« |
smo ugotovili za našo državo tako, | kakor | jih vidimo. |
potrudi se: morda jo prej zagledaš | kakor | jaz pa mi jo pokažeš.« |
Vedli smo se | kakor | ljudje, ki včasih nekaj iščejo, kar |
smo zahtevo in jo večkrat ponovili, | kakor | se boš spominjal, naj vsak posameznik |
utegne iz njiju zaplameneti pravičnost | kakor | ogenj iz kresila. |
zaradi istih lastnosti zanje ista imena | kakor | država.« |
prepričan, Glavkon, da na to vprašanje, | kakor | se mi zdi, ne bomo mogli popolnoma |
izmed nas iste oblike in lastnosti | kakor | v državi? |
državljani, ki jim je ta vrlina lastna, | kakor | so to na primer Tračani in Skiti in |
»Toda ali si niso duševne dejavnosti | kakor | : trditev in zanikanje, odklanjanje |
sporazumna s tem, kar si želi pridobiti, | kakor | da odgovarja na vprašanje, vsa prevzeta |
sama po sebi nikoli ne želi drugega | kakor | to, k čemur je naravnano njeno bistvo, |
O tem takole mislim: | kakor | hitro je nastalo na primer znanje o |
trdim pa, da so ti predmeti takšni | kakor | predmet, na katerega se nanašajo, da |
Kakor | smo namreč ugotovili, isti predmet | |
Podoba je, | kakor | da bi se dva nasprotnika napadala in |
zmaga ali umre - ali dokler ga razum - | kakor | pastir psa - ne pokliče k sebi in ga |
vladarjem pomočnike, da jim pomagajo | kakor | psi pastirjem.« |
»Ali je zdaj volja nekaj drugega | kakor | razum ali je samo njegov del in bi |
pokvarjena, tako da ima duša tri dele, | kakor | tudi državo sestavljajo trije stanovi: |
pokaže, da je samostojen poleg razuma, | kakor | se je to pokazalo glede na poželenja.« |
smo, da so v posamezni duši isti deli | kakor | v državi, in sicer tudi po številu.« |
podoben način in zaradi istega dela duše | kakor | država?« |
posameznik tudi v istem smislu pravičen, | kakor | je pravična država?« |
treba bati in česar se ni treba bati, | kakor | ga to uči razum.« |
lahko samo to, tako pri posamezniku | kakor | pri državi,« |
pravičen je človek lahko samo tako, | kakor | smo to že ponovno rekli.« |
ni pravičnost pri človeku drugačna | kakor | v državi?« |
ima iste sposobnosti in isto vzgojo | kakor | država, in ugotovimo, ali obstoja verjetnost, |
dobi v varstvo, in to stori celo prej | kakor | drugi ljudje. |
moč vsakemu drugemu prej pripisati | kakor | njemu.« |
opravi svojo nalogo tako glede vladanja | kakor | pokoravanja?« |
»Iščeš morda pravičnost še drugod | kakor | v tej sili, ki nam ustvarja takšne |
razmerju drugega z drugim njene tri dele | kakor | glavne strune lire: najvišjo, najnižjo |
»Ker le‐ti prav tako bivata v duši, | kakor | je zdravo in bolno vezano na telo.« |
ustvarjanje pravičnosti ni nič drugega | kakor | vzpostavljanje naravnega razmerja med |
ustvarjanje nepravičnosti pa nič drugega | kakor | vzpostavljanje nenaravnega razmerja |
ustavo imenujem dobro in pravično, | kakor | imenujemo dobrega in pravičnega tudi |
zgrešene; to velja za ureditev držav | kakor | tudi za naravo posamezne duše; razločujem |
sem jih hotel po vrsti našteti tako, | kakor | se mi je zdelo, da so se druga iz druge |
»Ti pozabljaš, | kakor | se zdi, na svojo dolžnost in poskušaš |
bi stvari razčistili, smo sklenili, | kakor | si slišal, da te ne pustimo tako dolgo |
miru, dokler jih prav tako ne pojasniš, | kakor | si vse drugo.« |
»Mnogokaj se zdi tu še bolj dvomljivo | kakor | nekatere že obravnavane stvari. |
je človek v dvomih in negotovosti, | kakor | sem jaz sedaj, potem lahko postane |
manjši zločin nekoga proti volji ubiti | kakor | se mu lagati o lepem, dobrem in zakonitem. |
nevarnosti človek izpostavi pred sovražniki | kakor | pred prijatelji. |
razglasili za nedolžnega tako glede umora | kakor | prevare. |
pretresemo zdaj v celoti dejavnost žena, | kakor | smo prej iz celega obravnavali može, |
»Možje s takšno naravo in takšno vzgojo, | kakor | smo jih opisali, ne smejo tudi v svojem |
Ali morajo opravljati iste posle | kakor | psi, čuvati z njimi čredo, hoditi na |
neko bitje uporabljati za isti namen | kakor | neko drugo, če ni deležno iste reje |
potemtakem hočemo žene prav tako uporabljati | kakor | može, potem jim moramo dati isto vzgojo.« |
To bi bilo potem tako, | kakor | je zdaj z zgrbljenimi in vse prej kot |
pogled na nage moške zoprn in smešen, | kakor | je to še sedaj pri večini barbarov. |
pri tem vsekakor boljše sleči obleko | kakor | se zavijati vanjo, potem se to ljudem |
norec, kdor ima za smešno nekaj drugega | kakor | to, kar je slabo, nadalje, kdor pri |
»Resnično, stvar ni brez težav, | kakor | se mi zdi.« |
» | Kakor | smo rekli, da sta zdravnik in tesar |
čuvarko, jo moramo prav tako vzgajati | kakor | dobrega čuvarja, ker je pri obeh naravna |
postanejo v naši državi boljši ljudje | kakor | čevljarji, izučeni v svoji čevljarski |
»Ali obstaja za državo kaj boljšega | kakor | , če ima, kolikor je moč, dobre može |
telesna in duhovna vzgoja, če je takšna | kakor | smo jo opisali.« |
tem naj žene dobivajo lažje naloge | kakor | možje, ker je njihov spol šibkejši. |
in oče ne sme poznati svojega otroka | kakor | tudi otrok ne svojega očeta.« |
zadeva njeno izvedljivost in korist, | kakor | prva.« |
Privošči mi veselje, | kakor | si ga znajo pripraviti ljudje počasnega |
zakonodajalec odbral primerne žene, | kakor | si prej može, in predal le‐tem tiste, |
mnogo bolj prepričljiva in privlačna | kakor | prva.« |
državi srečnih prav tako malo dovoljeno | kakor | katera koli druga neurejenost, pa tudi |
Povej mi tole, Glavkon: doma imaš, | kakor | vem, lovske pse in množico petelinov; |
»Zato, ker se morajo ( | kakor | zdravniki) razumeti na različna zdravila. |
smo rekli, da so prav tako koristne | kakor | zdravila.« |
službe so namreč dostopne tako ženam | kakor | možem.« |
skrijejo v nepristopnem in neznanem kraju, | kakor | se to spodobi.« |
Toda obravnavajmo stvari po vrsti, | kakor | smo se namenili! |
potem je treba z njim tako ravnati, | kakor | da zanj ni ne hrane ne ničesar drugega.« |
Vsi ti se ne smejo, | kakor | sem rekel, med sabo spolno družiti. |
»Ali obstoja za državo kaj slabšega, | kakor | je to, kar jo ruši in cepi v posamične |
Ali kaj boljšega, | kakor | je to, kar jo tesno povezuje in združuje |
ne prihaja to od tod, ker se besede | kakor | ’moj ‘ in ’ne moj ‘, prav tako ’tuj ‘ |
»Ali so | kakor | v naši tudi v drugih državah vladarji |
ravnanju z očeti, ki jim jih pokažejo, | kakor | tudi z drugimi sorodniki.« |
prijatelj, so dobro znane, vse prej | kakor | spodobne in komaj omembe vredne.« |
zato je njihovo življenje srečnejše, | kakor | je življenje olimpijskih zmagovalcev.« |
življenje čuvarjev mnogo boljše in lepše | kakor | življenje olimpijskih zmagovalcev, |
možmi, tako kar zadeva vzgojo in otroke, | kakor | kar se tiče varstva drugih državljanov? |
vojni stražijo in hodijo na lov z možmi | kakor | psice s psi. |
ta skupnost izvedljiva pri ljudeh - | kakor | pri živalih - in kako jo je mogoče |
otrokom boljši nazorni in izkustveni pouk | kakor | čuvarji svojim?« |
in da sposobne večkrat doleti izbira | kakor | druge zato, da zapustijo čimveč potomcev.« |
Hoteli jim bodo biti bolj učitelji | kakor | sovražniki.« |
Z barbari pa morajo ravnati tako, | kakor | so do sedaj z Grki.« |
pustimo govoriti, ne boš nikoli prišel, | kakor | se zdi, na vprašanje, ki si ga odložil, |
moremo dokazati, da je taka država, | kakor | smo jo opisali, tudi uresničljiva?« |
»Ali se da nekaj natanko tako izvesti, | kakor | je bilo v besedi prikazano? |
vsaka izvedba od resnice bolj oddaljena | kakor | beseda, tudi tam, kjer se zdi, da ni |
vsekakor zelo malo tako po številu | kakor | pomenu -, da pride država do dobre |
misel, da ne moreš drugega pričakovati, | kakor | da bodo mnogi in ne najslabši možje |
morda tudi s spretnejšimi dogovori, | kakor | bi jih lahko dobil od koga drugega. |
» | Kakor | kaže, mi boš moral stvar poklicati |
ne more izvirati od nikogar drugega | kakor | od prilizljivega zaljubljenca, ki mu |
In vendar bi bilo več | kakor | čudno, ko bi jih imenovali filozofe. |
na prav vseh dionizijskih slavjih, | kakor | da bi imeli ušesa najeta za nastope |
veruje v lepoto samo po sebi in jo lahko | kakor | tudi stvari, ki so pri njej soudeležene, |
»Sta njegova sposobnost in pomen ista, | kakor | ju ima spoznanje?« |
»Potemtakem domnevanje ne sodi v isto območje | kakor | znanje, temveč, glede na svojo duhovno |
sposobnosti, na katerih sloni vsa naša moč | kakor | tudi moč drugih stvari. |
nosijo te označbe z večjo pravico, | kakor | bi nosile nasprotno označbo.« |
ki ji jo pripisujemo, v večji meri | kakor | tej nasprotno lastnost?« |
mogoče postaviti na boljši prostor | kakor | med to, kar je, in to, česar ni. |
torej na višji stopnji neobstajanja | kakor | to, kar ne obstaja, niti ne jasnejše |
in zato na višji stopnji obstajanja | kakor | to, kar obstaja.« |
se nanje nanaša njihovo spoznanje, | kakor | oni cenijo in ljubijo to, kar je predmet |
»O čem drugem | kakor | o tem, kar neposredno sledi? |
»Ali pa so kaj drugega | kakor | slepci tisti ljudje, ki so oropani |
idealne podobe in ne vidijo v njej | kakor | slikarji prapodobe resnice; ki se ne |
oboje sposobnosti (tako teoretične | kakor | praktične).« |
»Najprej se moramo seznaniti, | kakor | smo to že rekli na začetku našega razpravljanja |
velikega, ne brezpomembnega ne pomembnega, | kakor | smo to prej rekli o častihlepnih in |
za kaj, kar je bolj sorodno modrosti | kakor | resnica?« |
Manj | kakor | vsakemu drugemu se mu zdi vredno potegovati |
Kakor | ljudje, ki so dobro vešči iger na deskah, | |
» | Kakor | da sicer nisi vajen govoriti v primerah!« |
do države v tako težavnem razmerju, | kakor | podobnega ni mogoče najti pri nobeni |
posameznosti združiti v eno - podobno, | kakor | to delajo slikarji, ki slikajo živali |
pijejo in se gostijo ter jadrajo tako, | kakor | je pri takih ljudeh pričakovati. |
oblastnike v državi primerjaš z mornarji, | kakor | smo jih pravkar opisali, tiste druge, |
pogosto delajo napake in spravljajo, | kakor | si omenil, filozofijo povsod in pri |
odtujujoče tudi vse tako imenovane dobrine, | kakor | so: lepota, bogastvo, telesna moč, |
Slabo je v večjem nasprotju z dobrim | kakor | s tistim, kar ni več dobro.« |
narava trpi bolj zaradi neprimerne hrane | kakor | nepomembna narava.« |
»Če je torej filozofska narava, | kakor | smo jo opisali, deležna ustrezne vzgoje, |
stare, moške in ženske, vzgajajo tako, | kakor | želijo, in iz njih naredijo to, kar |
Mladenič dobi iste poglede na lepo in grdo | kakor | vsi drugi, poteguje se za iste stvari |
iste stvari kot ti in postane tak, | kakor | si ti.« |
svoje tekmece, ne učijo ničesar drugega | kakor | to, kar ta množica izraža na svojih |
To je prav tako, | kakor | bi si kdo vzgojil veliko, mogočno zver |
lahko pomiri ali razdraži; prav tako, | kakor | ko bi to kdo, ki se z vsem tem v stiku |
če ima njegovo telo iste prednosti | kakor | duša.« |
Povrhu pa so še zelo redki, | kakor | smo rekli. |
obrt in se zatečejo v filozofijo, tako | kakor | iščejo kaznjenci, pobegli iz jetnišnice, |
svojemu žalostnemu položaju večji ugled | kakor | druge spretnosti. |
Lahko pa se komu zgodi tudi tako, | kakor | se je našemu prijatelju Teagu, namreč |
prijatelju Teagu, namreč da se čuti | kakor | z uzdo privezan na filozofijo. |
propasti; vsakdo se marveč počuti tako, | kakor | da bi zašel med divje zveri: in ker |
Kakor | se človek ob viharju izogne prahu in | |
Kakor | izgubi seme, posejano v tujo zemljo, | |
nevarnostim, vse, kar je lepo, pa je težavno, | kakor | pravimo.« |
filozofije lotiti popolnoma drugače, | kakor | se to zdaj dogaja.« |
filozofijo - z malo izjemami - temeljiteje | kakor | Heraklitovo sonce, ki vsaj znova vzplameni |
videz in prerekanje tako pred sodiščem | kakor | v zasebnem življenju.« |
prizadevanje; če ji boš opisal filozofe tako, | kakor | jih ti razumeš, če ji boš pojasnil |
pojasnil njihovo naravo in življenje, | kakor | smo to pravkar storili. |
To je seveda vse prej | kakor | v čast filozofiji.« |
vceplja svoja spoznanja, tako v javnem | kakor | v zasebnem življenju, potem prav gotovo |
»Najprej očistijo državo in človeške duše | kakor | tablo - kar gotovo ni lahko. |
Kakor | veš, se razločujejo od drugih ravno | |
vrline same po sebi, potem pa na le‐te, | kakor | so se izoblikovale v človeku. |
»Najbrž manj | kakor | prej.« |
kot vladar vpeljal zakone in navade, | kakor | smo jih opisali, potem bi bilo nemogoče, |
katerih odkrito obravnavanje zbuja, | kakor | sem videl, pomisleke in katerih izvajanje |
izločiti; kdor pa se pri tem pokaže čistega | kakor | v ognju prekaljeno zlato, tega je treba |
druge podobne lastnosti, ni pri volji, | kakor | veš, da bi živel v miru, redu in varnosti, |
Nasploh so težko premični, | kakor | da bi bili okoreli, tudi učijo se le |
ali pa jim ni kos in ob njih odpove, | kakor | odpovedo tekmovalci v rokoborbi.« |
morajo veljati prav tako znanostim | kakor | telesnim vajam. |
veš - nobene koristi, prav tako ne, | kakor | je nimamo od posestva, ki ni dobro. |
dobro, in potem spet govorijo z nami, | kakor | da bi mi to vedeli. |
namreč, da je dobro spoznanje dobrega, | kakor | da bi mi vedeli, kaj mislijo z besedo |
z navidezno pravičnostjo in lepoto | kakor | z resnično, da raje samo navidezno |
njegovo bistvo in ga bila tako gotova, | kakor | je gotova drugih stvari; to je vzrok, |
o stvareh, ki jih ne poznamo tako, | kakor | da bi nam bile znane?« |
o stvareh, ki jih ne poznamo tako, | kakor | da bi nam bile znane?« |
o dobrem razpravljal v isti obliki, | kakor | si to storil pri pravičnosti, razsodosti |
lahko izplačal tudi glavnico in ne | kakor | sedaj samo obresti. |
odseva barva, kljub temu ne morem, | kakor | veš, ničesar videti in barve ostanejo |
»Tu mislim na istega boga | kakor | ti in vsi drugi. |
somrak, postanejo tope in skoraj slepe, | kakor | da jih je zapustila sposobnost gledanja.« |
menjava in spreminja ter zbuja vtis, | kakor | da je trenutno brez razuma.« |
priznaš idejo dobrega za še lepšo, | kakor | sta onidve. |
Kakor | smo prej po pravici rekli, da sta svetloba | |
zasluži po svojem bistvu večjo ceno | kakor | tidve.« |
»Torej: | kakor | smo rekli, sta dve stvari. |
svojega izvirnika v istem razmerju | kakor | mnenje do znanja?« |
Te pojme uporabljajo tako, | kakor | da bi si bili o njih popolnoma na jasnem, |
je moč dojeti z dialektiko, jasnejši | kakor | svet tako imenovanih strokovnih znanosti, |
Kajti ne vidijo ničesar drugega | kakor | svoje sence in sence drugih ljudi, |
ječi prišel z nasprotne stene odmev, | kakor | hitro bi kdo izmed mimoidočih spregovoril, |
bi imeli za resnično ničesar drugega | kakor | samo sence stvari, ki jih je izdelala |
to, kar je prej gledal, resničneje | kakor | to, kar mu zdaj kažejo?« |
bil prepričan, da so le‐te jasnejše | kakor | to, kar mu zdaj kažejo.« |
opazoval ponoči ob svetlobi zvezd in lune | kakor | podnevi ob soncu in njegovi svetlobi.« |
Ali pa se mu bo godilo, | kakor | pravi Homer, da hotel bi biti |
bi pri živih in raje pretrpel vse, | kakor | da bi živel v onem prividnem svetu?« |
»Raje bo pretrpel vse, | kakor | da bi tam živel.« |
posmehovati, potem bi bil ta smeh manj smešen, | kakor | če bi se posmehoval oni, ki prihaja |
duši znanje, če ga nima; to je tako, | kakor | če bi slepim očem lahko vsadili vid.« |
Toda | kakor | se oči same ne morejo obrniti iz teme |
spoznavna moč to prav tako jasno dojame, | kakor | dojema stvari, h katerim je zdaj obrnjena.« |
krivico in jih silimo v slabše življenje, | kakor | bi ga lahko imeli.« |
Kakor | hitro se boste navadili teme, boste | |
navadili teme, boste videli mnogo bolje | kakor | tisti tam spodaj. |
vi vodili državo budni, a ne speči, | kakor | je to danes v večini primerov. |
se bojujejo drug z drugim za oblast, | kakor | da bi bila le‐ta neka velika dobrina. |
vladajo, življensko obliko, boljšo, | kakor | je vladanje, ki je zdaj v navadi, potem |
zaupati varstva države nikomur drugemu | kakor | tistim, ki najbolje poznajo načine |
tudi druge časti in boljše življenje, | kakor | je življenje državnikov?« |
kako jih popeljemo na svetlo - podobno | kakor | pripovedujejo o junakih, ki so se povzpeli |
»Morda je to muzična izobrazba, | kakor | smo jo prej opisali?« |
je bila samo dopolnilo gimnastike, | kakor | se spominjam,« |
tako kar zadeva mitološke pripovedke, | kakor | kar zadeva resnične zgodbe. |
Kakor | se mi zdi, so vse poklicne umetnosti | |
Kakor | da prej ne bi bile preštete in Agamemnon | |
»Po svojem bistvu sodi, | kakor | se zdi, k tistim znanostim, ki jih |
ki jo imamo za trdoto, je nujno ista | kakor | za mehkobo in potemtakem javlja duši, |
potemtakem zaznal veliko in majhno, | kakor | smo rekli, vendar ne ločeno, temveč |
»Tako, | kakor | smo pravkar rekli: matematična znanost |
vestnemu učencu prizadevala več truda | kakor | matematika.« |
uporabljajo smešne in prisiljene izraze: | kakor | da opravljajo neko praktično delo zaradi |
vendar je njegova ohranitev več vredna | kakor | rešitev tisoč telesnih oči; kajti samo |
Toda, Sokrat, ta znanost, | kakor | se zdi še ni odkrita.« |
znanost, ki sem jo malo prej prešel, | kakor | hitro se bo zanjo zavzela država.« |
»Astronomija, | kakor | jo obravnavajo tisti, ki jo postavljajo |
znanost pomaga duši do pogleda navzgor | kakor | znanost, ki ima opraviti z resničnim |
To je tako, | kakor | če bi kdo načel geometrične risbe, |
vse, kar na njem vidimo, tako lepo, | kakor | si je le moč želeti. |
potemtakem uporabljali prav tako geometrijo | kakor | astronomijo; toda z nebesnimi pojavi |
»To je mnogo zahtevnejša naloga, | kakor | je naloga, ki jo sedaj opravljajo astronomi.« |
» | Kakor | so na vidno gibanje zvezd vperjene |
Obe znanosti sta posestreni, | kakor | pravijo pitagorejci. |
morajo biti usmerjene vse znanosti, | kakor | smo to pravkar rekli za astronomijo. |
o harmoniji) prav tako obravnavajo | kakor | astronomijo? |
nekih zgostitvah in nagibajo ušesa, | kakor | da bi hoteli čisto iz bližine ujeti |
Obojim pa ušesa več veljajo | kakor | razum.« |
Ti delajo isto | kakor | astronomi. |
primerjamo vid, ki poskuša gledati, | kakor | smo rekli, živa bitja, zvezde in nazadnje |
Tako pride na sam vrh miselnega sveta, | kakor | se oni povzpne na cilj vidnega sveta.« |
vidi najboljši del vsega, kar obstaja, | kakor | je bil prej odpeljan najjasnejši del |
»četudi je zelo težko biti tvojih misli, | kakor | je spet težko biti nasprotnega mnenja. |
’glavni melodiji‘ in jo pretresimo, | kakor | smo prej pretresli ’uvod‘. |
Znanosti pa, ki so - | kakor | geometrija in druge njej sorodne - |
»Najboljše bo potemtakem, da tako | kakor | prej imenujemo prvi del miselnega sveta |
Bit je do nastajanja v istem razmerju | kakor | mišljenje do mnenja. |
zaidemo še globlje v razpravljanje, | kakor | smo že.« |
in pojmovno omejiti, kdor se ne zna | kakor | v boju prebiti skozi vse preizkušnje |
mnogo prej utrudijo pri umskem delu | kakor | pri opravljanju telesnih vaj. |
»Današnja filozofija je, | kakor | je bilo že rečeno, zato neuspešna in |
Ne, manj, | kakor | ko še lahko dobro tečemo. |
pod pritiskom, ima telo isto korist, | kakor | če jih opravljamo prostovoljno, medtem |
dalje, so izbranci deležni večjih časti | kakor | drugi ; učno snov, ki je bila dečkom |
vidiš, kakšno zlo izvira iz dialektike, | kakor | jo danes uporabljajo?« |
druge domnevne sorodnike bolj spoštoval | kakor | prilizljivce, da bo bolj skrbel za |
vseh pomembnih stvareh bolj poslušal | kakor | prilizljivce - seveda, dokler ne bo |
in bi on na to odgovoril tako, | kakor | učijo zakoni, dialektik pa bi ga zavrnil |
in jih nima za zrasle s svojo osebo | kakor | prej in ne odkrije prave resnice o |
lahko preda kakšnemu drugemu življenju | kakor | uživaško prilizovalskemu - in sicer |
ljudi, ki z dialektiko iščejo resnico, | kakor | ljudi, ki se šalijo in zaradi zabave |
narave in da se ne bi z njo ukvarjal, | kakor | zdaj, vsakdo, ki se mu zljubi, ne glede |
resno, zavzeto in nenehoma ukvarjati | kakor | s telesnimi vajami. |
si prikazal vladarje, dragi Sokrat; | kakor | da bi bil kipar, si izklesal njihove |
si sicer delijo vsa dela z moškimi, | kakor | smo pred tem rekli.« |
težko, vendar izvedljivo, toda le tako, | kakor | smo rekli: vladarji v državi morajo |
svoje varstvo, a jih ne vzgajajo tako, | kakor | je to v navadi danes in kakor so tega |
tako, kakor je to v navadi danes in | kakor | so tega navajeni njihovi starši, temveč |
svoje posle, nastanijo vojake v hišah, | kakor | smo jih opisali; le‐te niso last posameznikov, |
temveč pripadajo vsem ; edini smo si, | kakor | se spominjaš, tudi glede načina, kako |
po naši zamisli svojega premoženja, | kakor | je to danes splošno v navadi, temveč |
svoje razprave o njej - približno isto | kakor | sedaj, da jo namreč imaš v opisani |
Kakor | se zdi, bi lahko prikazal še boljšo | |
ponovljeno vprašanje odgovoriti tako, | kakor | si imel takrat namen.« |
pogosto naletimo tako pri barbarih | kakor | pri Grkih.« |
toliko različnih človeških značajev, | kakor | je oblik države? |
in ne iz značajev ljudi v državi, ki | kakor | utež na tehtnici potegnejo vse za sabo |
Ali naj se | kakor | Homer s prošnjo obrnemo na muze, da |
govorijo zvišeno, v tonu tragedije, | kakor | da se z nami kot otroki šalijo in zabavajo, |
vendar tudi ti ne morejo biti kaj prida; | kakor | hitro bodo zasedli položaj svojih očetov, |
ne bodo cenili muzične vzgoje tako, | kakor | bi jo morali. |
» | Kakor | hitro pride do razdora, potem privlačuje |
ljudem, ki so ustvarjeni bolj za vojno | kakor | mir; v časteh ima zvijačnost in spretnost |
nasladam in se skušajo izogniti zakonom, | kakor | se otroci izogibajo očeta. |
posvečajo mnogo več pozornosti gimnastični | kakor | muzični vzgoji.« |
človek surov, pri tem pa jih ne prezira, | kakor | to dela pravi izobraženec; do svobodnih |
zaposlitev; ljubše mu je življenje v samoti | kakor | z javnim delom združene nevšečnosti.« |
»Tudi služabniki, | kakor | veš, pripovedujejo sinovom, najbrž |
oškodoval, potem spodbuja sina, naj se, | kakor | hitro odraste, maščuje nad temi ljudmi |
6. »In zdaj razpravljajmo, | kakor | pravi Aishil, o drugem človeku, dodeljenem |
Kakor | v satovju nastane trot kot bolezen | |
nenadoma doživi ob državi brodolom, | kakor | da bi nasedel na čer, vidi, kako izgubi |
sme o ničemer drugem premišljevati | kakor | o tem, kako je mogoče priti do več |
ničesar drugega občudovati in hvaliti | kakor | bogastvo in bogate ljudi in mora vse |
je tak človek na zunaj spodobnejši | kakor | mnogi drugi, toda pri tem mu docela |
oligarhije v demokratijo, nič drugega | kakor | nenasitna žeja po tem, kar velja večini |
»In | kakor | nezdravo telo potrebuje samo majhne |
pobude od zunaj, da hudo zboli, in | kakor | celo brez tega lahko pride v navzkrižje |
vlada v državi svoboda, tako v dejanjih | kakor | besedi. |
seveda tudi vsakdo ureja življenje tako, | kakor | mu najbolj prija.« |
siju vseh mogočih človeških značajev | kakor | pisana, v vseh barvah se svetleča obleka. |
razglašajo za najsijajnejšo državo, | kakor | to delajo tudi žene in otroci, ko vidijo |
potemtakem hoče ustanoviti državo, | kakor | smo malo prej mi to storili, mora iti |
tam, se v javnosti svobodno gibljejo, | kakor | da jih nihče ne vidi in to ni nikomur |
pisana državna oblika, ki vsem, enakim | kakor | neenakim, priznava enake pravice.« |
» | Kakor | oče tudi on s silo zatira svoje poželenje |
tega poželenja škoduje tako telesu | kakor | duši, zlasti njeni razumnosti in umerjenosti.« |
»Mladenič odraste, | kakor | smo pravkar rekli, v varčnosti in brez |
» | Kakor | se spremeni državna ureditev, ko pride |
pred njo in je ne pustijo v trdnjavo, | kakor | tudi ne sprejmejo poslancev, ki pridejo |
ne porabi več denarja, truda in časa | kakor | za zadovoljitev pogrešljivih poželenj. |
najrazličnejše nravi; lep je in pester | kakor | ta državna ureditev. |
polno najlepših zgledov tako za države | kakor | za nravi ljudi.« |
nekako na isti način iz demokratije | kakor | demokratija iz oligarhije.« |
Le‐ta je - | kakor | lahko slišiš v demokratični državi |
sužnji in sužnje niso nič manj svobodni | kakor | njihovi kupci. |
svobodnejše je tu življenje domačih živali | kakor | kjerkoli drugje. |
Pri psih je tako, | kakor | pravi pregovor: kakršna gospodarica, |
Nazadnje se sodržavljani, | kakor | veš, ne ozirajo več ne na napisane |
svoje nasprotje; to velja tako za vreme | kakor | za rastline in živali in ne nazadnje |
»Pretirana svoboda se tako državi | kakor | posamezniku sprevrže v pretirano hlapčevstvo.« |
nastane iz nobene druge državne ureditve | kakor | iz demokratije: po največji svobodi |
bolezni, ki se pojavi tako v oligarhiji | kakor | demokratiji in nazadnje obe uniči.« |
državi, v kateri se pokažeta, zmedo, | kakor | to delata sluz in žolč v telesu. |
morata pred njima zavarovati prav tako | kakor | moder čebelar; vsi morajo paziti, da |
neomejene svobode nič manj ne uspevajo | kakor | v oligarhiji.« |
Očitno takrat, kadar začenja delati isto | kakor | mož v zgodbi, ki jo pripovedujejo o |
krivici obdolžuje, vlači pred sodišča, | kakor | je navada, in jih obsoja na smrt; z |
in mnogo obljublja tako posameznikom | kakor | državi. |
oblike, tem bolj usiha njihova slava, | kakor | da jim zastaja sapa za nadaljni vzpon.« |
svojimi privrženci zapusti državo - tako | kakor | oče nažene iz svoje hiše sina z njegovimi |
Takšna je tudi narava tiranide, | kakor | jo razumejo vsi ljudje. |
dimom hlapčevanja svobodnim, pade, | kakor | pravi pregovor, v ogenj hlapčevanja |
spanju, potem v sanjah gotovo najde, | kakor | veš, resnico in prežene vse pregrešne |
ljudi; ker pa je bil po naravi boljši | kakor | ti zapeljivci, se mu je po krajšem |
pridobijo za vsa sramotna dejanja ali, | kakor | pravijo, za popolno svobodo; oče in |
»Kdor vpraša, naj tudi odgovori - | kakor | v igri.« |
»In | kakor | v njem zagospodarijo nove strasti nad |
ravna z domovino prav tako nasilno, | kakor | je prej ravnal z očetom in materjo. |
izroči svojo drago materino deželo - | kakor | pravijo Krečani -, svojo domovino, |
vse, da se pokažejo prijatelje, toda | kakor | hitro dosežejo svoj cilj, drugih več |
v istem razmerju do tiranske države | kakor | demokratski človek do demokratske države, |
je jasno, da ni nesrečnejše države, | kakor | je država, ki ji vladajo tirani, in |
vladajo tirani, in ne srečnejše države, | kakor | je država, ki ji vlada kralj.« |
in ga spregleda, ki ne sodi površno | kakor | otrok in ki ga ne premoti zunanji blišč |
tožb, vzdihovanja, vpitja in jokanja | kakor | v tej?« |
pri nobenem drugem človeku niso večja | kakor | pri tiranskem možu, ki ga divje razvnemajo |
»Imaš prav, | kakor | povzemam po prejšnjih ugotovitvah,« |
»Ti ljudje živijo, | kakor | veš, brez vseh skrbi. |
ječi, če je njegova narava takšna, | kakor | smo jo opisali: polna tesnobnih občutkov |
nikamor odpotovati, recimo, na igre, | kakor | to radi delajo drugi svobodni državljani, |
zvečine skrivati v svoji hiši in živeti | kakor | ženska; pri tem zavida drugim državljanom, |
To je tako, | kakor | ko bolnik, ki ni gospodar svojega telesa, |
Ali ne živi tiran še nesrečneje | kakor | tisti človek, ki si ga označil za najnesrečnejšega?« |
Kakor | zbore jih razvrščam v istem zaporedju, | |
zbore jih razvrščam v istem zaporedju, | kakor | si jih ti navedel, tako kar se tiče |
tiran sramotno zasužnjuje tako sebe | kakor | državo.« |
vsakega človeka razdeljena v tri dele, | kakor | je država razdeljena v tri stanove, |
razdeljena v tri stanove, dopušča, | kakor | se mi zdi, zdravi razum še nadaljnji |
dušah pa vlada zdaj ta, zdaj oni del, | kakor | pač nanese.« |
izkušenejši v nasladi, ki jo prinaša znanje, | kakor | filozof v nasladi, ki jo prinaša dobiček?« |
izkušen v nasladi, ki jo prinaša čast, | kakor | oni v nasladi, ki jo prinaša spoznanje?« |
resničnega sveta, ne more okusiti nihče drug | kakor | filozof.« |
častihlepnež; ta mu je namreč bližja | kakor | naslada ljubitelja dobička.« |
drugih ne čista ne resnična, temveč je - | kakor | je dejal neki modrec - nejasna kot |
» | Kakor | kaže naše razpravljanje.« |
» | Kakor | veš, v naravi je lahko nekaj ali zgoraj |
prišel, potem misli, da ni nikjer drugje | kakor | zgoraj, seveda če resničnega gornjega |
se bližajo nasladi; toda prav tako, | kakor | nekomu velja sivo v primerjavi s črnim |
enakem jed gotovo ni bolj udeležena | kakor | spoznanje?« |
manj udeležene pri resnici in biti | kakor | stvari, ki jih potrebuje duša?« |
»In telo prav tako manj | kakor | duša?« |
je ta njena zapolnitev dragocenejša | kakor | pri telesu, ki ima nižjo bit in je |
»je resničen | kakor | orakeljski izrek.« |
poželenje in se ti spustijo v boj zanje | kakor | za Helenin privid, za katerega so se |
za koliko manj veselja uživa tiran | kakor | kralj?« |
»Obstajajo, | kakor | se zdi, tri vrste naslad: ena prava |
njegove naslade trikrat manj resnične | kakor | oligarhove, če je naša prejšnja raziskava |
kakršno naletimo v mitih o starih bitjih, | kakor | so Himera, Skila, Kerber in mnoga druga. |
Toda ker je v duhu laže oblikovati | kakor | v vosku in podobnem materialu, je oblikovanje |
takole: s tem ta ne trdi nič drugega, | kakor | da je koristno rediti in krepiti to |
močan varuh te mnogoglave pošasti, | kakor | kmet, ki neguje in razvija krotke mladike, |
podkupiti za mnogo bolj sramotno dejanje, | kakor | je bilo dejanje Erifile, ki je za moževo |
tak človek pride pod oblast razuma, | kakor | je pod njegovo oblastjo najplemenitejši |
tem ne mislimo o podložnikih tako, | kakor | je mislil Trazimah, namreč da mu morajo |
duševno stanje, zavrača tako v zasebnem | kakor | v javnem življenju.« |
ne smemo odpreti vrat v našo državo, | kakor | se mi zdi, še jasneje, ko smo človeško |
pogosto slabše oči kako stvar prej vidijo | kakor | ostrejše.« |
ne bo videl svoje življenske naloge, | kakor | da je to najboljše, kar lahko ustvari.« |
mislim, bolj posvečal stvarem samim | kakor | njihovemu posnemanju, skušal bo kot |
in mu bo ljubše, da bo sam hvaljen, | kakor | da hvali druge.« |
kak starejši pesnik koga ozdravil, | kakor | je to delal Asklepij, in ali je zapustil |
kakšne učence svoje zdravniške šole, | kakor | si je bil ta vzgojil naslednike. |
katera država je po tebi postala boljša, | kakor | je to poslal Lakedeimon po Likurgu |
to poslal Lakedeimon po Likurgu in | kakor | so to postale mnoge velike in majhne |
»Ali pripisujejo Homerju - | kakor | je to navada pri možeh s smislom za |
izume za obrt ali siceršnjo prakso, | kakor | , recimo, Talesu iz Mileta ali Skitu |
njegovo izobrazbo, še večji zasmeh, | kakor | ga zasluži s svojim imenom; pripoveduje |
temveč bi se ju bili tesneje oklenili | kakor | zlata in ju prisilili, da ostaneta |
prividne podobe, posnemovalec, ne pozna, | kakor | smo rekli, resničnih stvari, temveč |
»Vse prej | kakor | to !« |
so določene stvari večje ali manjše | kakor | druge ali enako velike, naši čuti pogosto |
izmerjeni velikosti predmeta, ni isti | kakor | del, ki priznava dejansko velikost?« |
tako v sporu in nesoglasju s seboj | kakor | tisti, ki opazuje kak predmet in ima |
»Takrat smo rekli, da pravični mož laže | kakor | drugi ljudje prenese hude udarce usode, |
drugi ljudje prenese hude udarce usode, | kakor | je na primer izguba sina ali česa drugega, |
računati moramo z novim položajem, | kakor | pri metu kocke, in ukreniti to, kar |
za slavnostno zbrano ljudsko množico | kakor | tudi ne za vse mogoče ljudi v gledališču. |
Kakor | ko bi kdo pomagal slabim ljudem na | |
poje in se bije po prsih, jim to godi, | kakor | veš; pri tem se popolnoma prepustijo |
zavračal, potem ravnaš tu prav tako | kakor | prej pri sočutju. |
burkeža, popustiš zdaj popolnoma vajeti; | kakor | hitro pa se to nagnjenje v tebi zasidra, |
posreči, dragi prijatelj, bomo ravnali | kakor | zaljubljenci: če se jim ljubezen ne |
državah vcepila vzgoja, potlačili, | kakor | s silo potlačimo željo, ki ni dobra. |
»Velik je boj, dragi Glavkon, večji, | kakor | navadno mislimo, za to, ali bomo postali |
»Ali misliš o njiju enako | kakor | jaz?« |
Stvar si namreč predstavljaj takole: | kakor | telo njegovo zlo, bolezen, izčrpava |
da telo, ki je nekaj čisto drugega | kakor | jedi, propade zaradi njihove pokvarjenosti, |
nepravičnega človeka nepravičnost smrtonosna | kakor | kaka bolezen in da mora za njo umreti |
priznamo, da nepravični ljudje ne umirajo, | kakor | se to v resnici dogaja, zato, ker jim |
je duša nesmrtna, so pokazala zadnja | kakor | tudi prejšnje raziskave. |
tako da je bolj podoben kaki živali | kakor | samemu sebi v svoji prvotni postavi. |
ljub, drugi pa pri njih osovražen, | kakor | smo se o tem že takoj v začetku sporazumeli.« |
slabi in nepravični ljudje ravnajo | kakor | tekači, ki v začetku dobro tečejo, |
Vračajoče se duše so zbujale vtis, | kakor | da so prispele z dolgega popotovanja; |
Glavno pa, | kakor | je rekel Er, je bilo to : za vsako |
očeta in starejšega brata ter zakrivil, | kakor | so pripovedovali, še mnogo drugih zločinov. |
zajemala vse nebo in vso zemljo; bila je | kakor | raven steber, še najbolj podobna mavrici, |
Erovih besedah predstavljati tako, | kakor | da je v velikem in izvotljenem vretencu |
vretence, ki se prilega prvemu tako, | kakor | se manjše vedro prilega večjemu, če |
so videti, če jih gledamo od zgoraj, | kakor | krogi, in tako nastane okoli gredlja |
drug drugemu, vendar sta svetlejša | kakor | drugi, tretji je najbolj bel, četrti |
peto vretence, tretje po hitrosti, | kakor | se jim je zdelo, je četrto vretence, |
podobe življenja, in sicer mnogo več, | kakor | je bilo duš; bile so zelo različne; |
Kakor | jeklo mora biti trdna ta vera, da človeka, | |
izbrale svoje življenje, so po vrsti, | kakor | so izbirale, odhajale k Lahesi; ta |
rojstvo, v novo življenje; bilo je, | kakor | da bi se utrinjale zvezde. |
potem, ko nam za to pripadejo nagrade, | kakor | jih dobivajo zmagovalci v tekmah; hkrati |
Ko se je Jožef zbudil, je storil, | kakor | mu je naročil Gospodov angel. |
dečke, stare dve leti in manj, po času, | kakor | ga je skrbno pozvedel od modrih. |
Zagledal je božjega Duha, ki se je spuščal | kakor | golob in prišel nadenj. |
Ni za drugo, | kakor | da se proč vrže in jo ljudje pohodijo. |
pravim: če vaša pravičnost ne bo večja | kakor | pismoukov in farizejev, nikoli ne pridete |
kajti bolje je zate, da zgubiš en ud, | kakor | da bi bilo célo tvoje telo vrženo v |
kajti bolje je zate, da zgubiš en ud, | kakor | da bi célo tvoje telo prišlo v pekel.« |
Bodite torej popolni, | kakor | je popoln vaš nebeški Oče.« |
daješ miloščino, ne trobi pred seboj, | kakor | počenjajo hinavci po shodnicah in ulicah, |
»Tudi kadar molite, ne bodite | kakor | hinavci. |
Pri molitvi pa ne blebetajte | kakor | pogani, ki mislijo, da bodo uslišani, |
Zgôdi se tvoja volja | kakor | v nebesih tako na zemlji. |
in odpústi nam naše dolge, | kakor | smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; |
»Kadar se postite, se ne držite čemerno | kakor | hinavci; mažejo si obraze, da ljudem |
v vsem svojem sijaju ni bil oblečen | kakor | katera izmed njih. |
Kakor | namreč sodite, tako boste sojeni, in | |
namreč sodite, tako boste sojeni, in | kakor | merite, tako vam bo odmerjeno. |
Učil jih je | kakor | tisti, ki ima oblast, in ne kakor njihovi |
je kakor tisti, ki ima oblast, in ne | kakor | njihovi pismouki. |
»Pojdi, in | kakor | si veroval, naj se ti zgodi!« |
ker so bile izmučene in razkropljene | kakor | ovce brez pastirja. |
sodni dan sódomski in gomórski deželi | kakor | tistemu mestu.« |
»Glejte, pošiljam vas | kakor | ovce med volkove. |
Bodite torej previdni | kakor | kače in preprosti kakor golobje. |
torej previdni kakor kače in preprosti | kakor | golobje. |
Učencu zadošča, da postane | kakor | njegov učitelj, in služabniku, da postane |
učitelj, in služabniku, da postane | kakor | njegov gospodar. |
Več | kakor | veliko vrabcev ste vredni vi « |
Kdor ima očeta ali mater rajši | kakor | mene, ni mene vreden. |
Dà, povem vam, več | kakor | preroka. |
Tiru in Sídonu bo na sodni dan laže | kakor | vama. |
sódomski deželi bo na sodni dan laže | kakor | tebi.« |
izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina | kakor | le Oče, in nihče ne pozna Očeta kakor |
kakor le Oče, in nihče ne pozna Očeta | kakor | le Sin, in komur hoče Sin razodeti. |
Stegnil jo je in bila je zdrava | kakor | druga. |
znamenje, toda ne bo mu dano drugo znamenje | kakor | znamenje preroka Jona. |
Kakor | je bil namreč Jona tri dni in tri noči | |
spreobrnili na Jonovo pridigo; védite pa: več | kakor | Jona je tukaj. |
Sálomonovo modrost; védite pa: več | kakor | Sálomon je tukaj.« |
vseh semen; ko pa zraste, je večje | kakor | druga povrtnina in postane drevo, tako |
Kakor | pobirajo ljuljko in jo sežgejo, tako | |
Takrat se bodo pravični zasvetili | kakor | sonce v kraljestvu svojega Očeta. |
»Tukaj nimamo drugega | kakor | pet hlebov in dve ribi.« |
Zgodi naj se ti, | kakor | želiš!« |
znamenje, toda ne bo mu dano drugo znamenje | kakor | Jonovo.« |
Njegov obraz se je zableščal | kakor | sonce in njegova obleka je postala |
sonce in njegova obleka je postala bela | kakor | luč. |
»Resnično vam povem: če imate vero | kakor | gorčično zrno in porečete tej gori: |
če se ne spreobrnete in ne postanete | kakor | otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo! |
Kdor se torej poniža, da bo | kakor | ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, |
pohabljen ali kruljav v življenje, | kakor | da bi imel obe roki ali nogi in bi |
da prideš z enim očesom v življenje, | kakor | da bi imel obe očesi in bi bil vržen |
resnično vam povem: bolj se je veseli | kakor | devetindevetdesetih, ki niso zašle. |
verskega občestva ne posluša, naj ti bo | kakor | pogan in cestninar. |
dolžan usmiliti se svojega tovariša, | kakor | sem se jaz tebe usmilil?’ |
»Ljubi svojega bližnjega | kakor | sam sebe!« |
laže gre kamela skozi šivankino uho | kakor | bogatin v nebeško kraljestvo.« |
Hočem pa tudi temu zadnjemu dati | kakor | tebi. |
Učenca sta šla in storila, | kakor | jima je bil Jezus naročil. |
njemu, toda na njem ni našel drugega | kakor | listje in mu je rekel: |
Potem je poslal druge služabnike, več | kakor | prej, in storili so z njimi prav tako. |
resnicoljuben in res učiš tako živeti, | kakor | hoče Bog, in se ne meniš za nikogar, |
bodo ne ženili ne možile, temveč bodo | kakor | angeli v nebesih. |
Ljubi svojega bližnjega | kakor | sam sebe.’ |
Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, | kakor | zbira koklja svoja piščeta pod peruti, |
na raznih krajih, vendar bo vse to | kakor | začetek porodnih bolečin. |
Kakor | pride blisk od vzhoda in posveti do | |
Kakor | je bilo namreč v Nóetovih dneh, tako | |
Kakor | so namreč v dneh pred potopom jedli | |
»Bo namreč | kakor | s človekom, ki se je odpravljal na |
vsi narodi in ločil bo ene od drugih, | kakor | pastir loči ovce od ovnov. |
In učenci so storili, | kakor | jim je Jezus naročil ter pripravili |
Sin človekov sicer gre, | kakor | je o njem pisano, toda gorje tistemu |
gre ta kelih mimo mene, vendar ne, | kakor | jaz hočem, ampak kakor ti.« |
mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak | kakor | ti.« |
» | Kakor | nad razbojnika ste prišli z meči in |
Zanje so kupili lončarjevo njivo, | kakor | mi je naročil Gospod.« |
Pojdite in zastražite grob, | kakor | veste!« |
Njegova podoba je bila | kakor | blisk in njegova obleka bela kakor |
kakor blisk in njegova obleka bela | kakor | sneg. |
njim so stražarji strepetali in bili | kakor | mrtvi. |
Vstal je, | kakor | je bil rekel! |
Vzeli so denar in storili, | kakor | so jih poučili. |
Kristusa, Božjega Sina, se začenja, | kakor | je zapisano pri preroku Izaiju: |
zagledal odprta nebesa in Duha, ki se je | kakor | golob spuščal nanj. |
njegovemu nauku, kajti učil jih je | kakor | tisti, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. |
je kakor tisti, ki ima oblast, in ne | kakor | pismouki. |
»Z božjim kraljestvom je | kakor | s človekom, ki vrže seme v zemljo. |
takih prilikah jim je oznanjal nauk, | kakor | so ga pač mogli razumeti. |
Elija, in spet drugi, da je prerok, | kakor | vsi preroki. |
Zasmilili so se mu, ker so bili | kakor | ovce brez pastirja in jih je začel |
je dobro prerokoval o vas hinavcih, | kakor | je pisano: |
»Zaznavam ljudi, | kakor | da bi drevesa hodila okrog.« |
in so mu storili vse, kar so hoteli, | kakor | je pisano o njem.« |
Kakor | hitro ga je duh zagledal, je takoj | |
Deček je obležal, | kakor | bi bil mrtev, tako da so mnogi govorili: |
zate, da greš pohabljen v življenje, | kakor | da bi imel obe roki, pa bi prišel v |
zate, da prideš kruljav v življenje, | kakor | da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen |
greš z enim očesom v božje kraljestvo, | kakor | da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen |
okrog njega množice in spet jih je učil | kakor | po navadi. |
kdor ne sprejme božjega kraljestva | kakor | otrok, nikakor ne pojde vanj.« |
Laže gre kamela skozi šivankino uho | kakor | bogatin v božje kraljestvo.« |
Odgovorila sta jim, | kakor | je bil naročil Jezus, in so ju pustili. |
ne ženili in ne možile, ampak bodo | kakor | angeli v nebesih. |
Ljubi svojega bližnjega | kakor | sam sebe.’ |
in z vso močjo ter ljubiti bližnjega | kakor | sam sebe je več kakor vse žgalne in |
ljubiti bližnjega kakor sam sebe je več | kakor | vse žgalne in druge daritve.« |
To bo | kakor | začetek porodnih bolečin. |
Tako bo | kakor | s človekom, ki je zapustil svoj dom |
Prišla sta v mesto in našla, | kakor | jima je bil povedal, in sta pripravila |
Sin človekov sicer odhaja, | kakor | je o njem pisano, toda gorje tistemu |
» | Kakor | nad razbojnika ste prišli z meči in |
pojde v Galilejo; tam ga boste videli, | kakor | vam je rekel.’« |
dogodkih, ki so se zgodili med nami, | kakor | so jih sporočili tisti, ki so bili |
in se spomnil svojega usmiljenja, | kakor | je obljubil našim očetom: |
v hiši svojega služabnika Davida, | kakor | je zdavnaj napovedal po ustih svojih |
hvalili za vse, kar so slišali in videli, | kakor | jim je bilo oznanjeno. |
otrok obrezan, so mu dali ime Jezus, | kakor | ga je imenoval angel, preden je bil |
Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, | kakor | je zapisano v Gospodovi postavi: |
daritev dveh grlic ali dveh golobčkov, | kakor | je rečeno v Gospodovi postavi. |
bil star dvanajst let, so šli na pot | kakor | po navadi ob prazniku. |
spreobrnjenja za odpuščanje grehov, | kakor | je pisano v knjigi preroka Izaija: |
»Ne terjajte več, | kakor | vam je določeno,« jim je odvrnil. |
Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi | kakor | golob in zaslišal se je glas iz nebes: |
Bil je, | kakor | so mislili, Jožefov sin, Jožef Elijev, |
V soboto je šel v shodnico, | kakor | je bil navajen. |
ter prinesi dar za svoje očiščenje, | kakor | je zapovedal Mojzes, da jim bo v pričevanje.« |
Kakor | želite, da bi ljudje ravnali z vami | |
Bodite usmiljeni, | kakor | je tudi vaš Oče usmiljen!« |
Toda vsak, ki se bo izučil, bo | kakor | njegov učitelj. |
vam, med rojenimi od žena ni večjega, | kakor | je Janez Krstnik, vendar je najmanjši |
Pošiljam vas | kakor | jagnjeta med volkove. |
Povem vam, laže bo Sódomi na tisti dan | kakor | temu mestu.« |
Tiru in Sídonu bo na sodni dan laže | kakor | vama. |
»Gledal sem satana, ki je | kakor | blisk padal z neba. |
vsem mišljenjem, in svojega bližnjega | kakor | sam sebe.« |
»Gospod, naúči nas moliti, | kakor | je tudi Janez naučil svoje učence.« |
znamenje, pa ne bo dobil drugega znamenja | kakor | Jonovo. |
Kakor | je bil Jona znamenje Ninivljánom, tako | |
slišala Sálomonovo modrost; a glejte, več | kakor | Sálomon je tukaj. |
se ob Jonovi pridigi; a glejte, več | kakor | Jona je tukaj.« |
njegov del v temi, bo vse tako svetlo | kakor | tedaj, ko te luč osvetljuje s svojimi |
Gorje vam, ker ste | kakor | grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje |
Koliko več | kakor | ptice ste vredni vi |
se v vsem svojem sijaju ni oblačil | kakor | ena izmed njih. |
ker so to pretrpeli, večji grešniki | kakor | vsi drugi Galilejci? |
mislite, da so bili večji dolžniki | kakor | vsi drugi prebivalci Jeruzalema? |
Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke | kakor | koklja svoja piščeta pod peruti, pa |
nad enim grešnikom, ki se spreobrne, | kakor | nad devetindevetdesetimi pravičnimi, |
so do svojih vrstnikov razumnejši, | kakor | otroci luči. |
Laže bi prešla nebo in zemlja, | kakor | da bi bila zbrisana ena črtica postave. |
kamen na vrat in ga vržejo v morje, | kakor | da pohujša enega teh malih. |
»Če bi imeli vero | kakor | gorčično zrno in bi rekli tej murvi: |
Kakor | namreč blisk posveti od enega konca | |
Kakor | je bilo v Nóetovem času, takó bo tudi | |
Podobno bo, | kakor | je bilo v Lotovem času: jedli so, pili, |
Bog, zahvalim te, da nisem | kakor | drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, |
grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi | kakor | ta cestninar. |
Kdor ne sprejme božjega kraljestva | kakor | otrok, ne pride vanj.« |
Laže gre kamela skozi šivankino uho | kakor | bogatin v božje kraljestvo.« |
Učenca sta odšla in našla, | kakor | jima je povedal. |
da vas tisti dan ne ujame nenadoma | kakor | zanka. |
Odšla sta in našla, | kakor | jima je bil rekel, in sta pripravila |
Sin človekov sicer gre, | kakor | je določeno, toda gorje tistemu, ki |
takó, ampak največji med vami naj bo | kakor | najmanjši, in predstojnik kakor strežnik. |
bo kakor najmanjši, in predstojnik | kakor | strežnik. |
Jaz pa sem sredi med vami | kakor | tisti, ki streže. |
preizkušnjah, zato vam prepuščam kraljestvo, | kakor | ga je meni prepustil moj Oče, da boste |
je hotel imeti, da bi vas presejal | kakor | pšenico. |
Šel je ven in se | kakor | po navadi napotil proti Oljski gori. |
Njegov pot je postal | kakor | kaplje krvi, ki so padale na zemljo. |
» | Kakor | nad razbojnika ste prišli z meči in |
In te besede so se jim zdele | kakor | blodnje in jim niso verjeli. |
Sklonil se je, pa ni videl drugega | kakor | povoje. |
je šlo h grobu in so našli vse takó, | kakor | so pripovedovale žene, njega samega |
On pa se je delal, | kakor | da gre dalje. |
poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, | kakor | vidite, da jih imam jaz.« |
menoj, je pred menoj, ker je bil prej | kakor | jaz.« |
v puščavi: zravnajte Gospodovo pot, | kakor | je rekel prerok Izaija.« |
mož, ki je pred menoj, ker je bil prej | kakor | jaz. |
»Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba | kakor | golob in ostal nad njim. |
nihče ne more delati takih znamenj, | kakor | jih ti delaš, če ni Bog z njim.« |
In | kakor | je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, |
svet in so ljudje bolj ljubili temo | kakor | luč, kajti njihova dela so bila hudobna. |
kako pridobiva in krščuje več učencev | kakor | Janez - čeprav Jezus sam ni krščeval, |
Si mar ti večji | kakor | naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak |
Kakor | namreč Oče obuja mrtve in jih vrača | |
sodbo Sinu, da bi vsi častili Sina, | kakor | častijo Očeta. |
Kakor | ima namreč Oče življenje v sebi, tako | |
morem sam od sebe ničesar storiti: | kakor | slišim, tako sodim, in moja sodba je |
Moje pričevanje je večje | kakor | Janezovo: dela namreč, ki mi jih je |
Naši očetje so jedli mano v puščavi, | kakor | je pisano: ‘ |
Kakor | je mene poslal živi Oče in jaz živim | |
Mojzes vam je dal obrezo - ne | kakor | da bi bila od njega, ampak je od očakov |
Kristus, kadar pride, storil več znamenj, | kakor | jih je storil ta?« |
osrčja tekle reke žive vode’, | kakor | pravi Sveto pismo.« |
človeka, ki vam je povedal resnico, | kakor | sem jo slišal od Boga. |
Si mar ti večji | kakor | naš oče Abraham, ki je umrl? |
poznam svoje in moje poznajo mene, | kakor | Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. |
Jezus je našel osliča in sédel nanj, | kakor | je pisano: |
Bolj jim je šlo za človeško čast | kakor | za božjo. |
Kar torej govorim, govorim tako, | kakor | mi je povedal Oče.« |
se je skopal, mu ni treba drugega, | kakor | da si umije noge, in je ves čist. |
namreč dal, da bi tudi vi delali tako, | kakor | sem jaz storil vam. |
Iskali me boste, in | kakor | sem rekel Judom, zdaj pravim tudi vam, |
Kakor | sem vas jaz ljubil, tako tudi vi ljubíte | |
Ne dajem vam ga, | kakor | ga daje svet. |
spozna, da ljubim Očeta in da delam tako, | kakor | mi je naročil Oče. |
Kakor | mladika ne more sama roditi sadu, če | |
kdo ne živi v meni, ga vržejo proč | kakor | mladiko in se posuši. |
Kakor | je Oče ljubil mene, sem tudi jaz ljubil | |
zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, | kakor | sem tudi jaz spolnil zapovedi svojega |
moja zapoved, da ljubite drug drugega | kakor | sem vas ljubil jaz. |
Nihče nima večje ljubezni, | kakor | je ta, da kdo dá življenje za svoje |
sovraži, védite, da je mene sovražil prej | kakor | vas. |
Služabnik ni večji | kakor | njegov gospodar.’ |
imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno | kakor | midva. |
jih je zasovražil, ker niso od sveta, | kakor | jaz nisem od sveta. |
Niso od sveta, | kakor | jaz nisem od sveta. |
Kakor | si mene poslal na svet, sem tudi jaz | |
besedi verovali vame: da bodo vsi eno, | kakor | si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, naj |
slavo, ki si jo dal meni, da bodo eno, | kakor | sva midva eno: jaz v njih in ti v |
si me ti poslal in da si jih ljubil, | kakor | si ljubil mene. |
ga z dišavami vred povila s povoji, | kakor | imajo Judje navado pokopavati. |
Kakor | je Oče mene poslal, tudi jaz pošiljam | |
»Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj | kakor | tile?« |
od vas v nebo, bo prišel prav tako, | kakor | ste ga videli iti v nebo.« |
Moralo se je spolniti pismo, | kakor | je Sveti Duh napovedal po Davidovih |
začeli so govoriti v tujih jezikih, | kakor | jim je Duh dajal izgovarjati. |
Ti ljudje niso pijani, | kakor | vi mislite, saj je šele tretja dnevna |
ki jih je Bog po njem delal med vami | kakor | sami veste, njega so - prav kakor |
kakor sami veste, njega so - prav | kakor | je Bog hotel in predvideval - izročili |
obljubo Svetega Duha in tega je razlil, | kakor | vidite in slišite. |
imenu, mu je vrnila popolno zdravje, | kakor | ste vsi videli na svoje oči. |
bo med vašimi brati obudil preroka | kakor | mene. |
Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila | kakor | eno srce in ena duša. |
Štefana in videli, da je njegov obraz tak | kakor | angelov. |
se je preselil v Egipt in tam umrl, | kakor | tudi naši očetje. |
Ali me hočeš ubiti, tako | kakor | si včeraj ubil Egipčana?’ |
bo med vašimi brati obudil preroka | kakor | mene.’ |
da so častili vojsko nebesnih teles, | kakor | je zapisano v knjigi prerokov: |
ne prebiva v izdelku človeških rok, | kakor | pravi prerok: |
ki se vedno upirate Svetemu Duhu: | kakor | vaši očetje, tako tudi vi |
» | Kakor | jagnje so ga gnali v zakol, in kakor |
»Kakor jagnje so ga gnali v zakol, in | kakor | ovca ne dá glasu, kadar jo strižejo, |
ljudje so prejeli Svetega Duha tako | kakor | mi. |
govoriti, je prišel nanje Sveti Duh, | kakor | je prišel ob začetku na nas. |
Torej jim je Bog dal tisti dar | kakor | nam, potem ko so začeli verovati v |
vsem srcem ostanejo zvesti Gospodu, | kakor | so se namenili. |
Iz njegovega rodu je Bog, | kakor | je bil obljubil, poslal Izraelu odrešenika |
otroci, s tem da je obudil Jezusa, | kakor | je zapisano v drugem psalmu: |
sva samo človeka, ki čutiva podobno | kakor | vi |
da jim je dal Svetega Duha prav tako | kakor | nam. |
milosti Gospoda Jezusa zveličani tako | kakor | oni.« |
tem se tudi ujemajo besede prerokov, | kakor | je zapisano: |
ne nalagamo nobenega drugega bremena | kakor | tale nujna določila: |
njimi, namreč ne poznajo večjega užitka, | kakor | pripovedovati ali poslušati zadnje |
Ali | kakor | so povedali nekateri od vaših pesnikov: |
cesarski namestnik v Aháji, so se Judje | kakor | en mož dvignili zoper Pavla, ga privlekli |
Večja sreča je dajati | kakor | prejemati.’« |
Kakor | si pričal o meni v Jeruzalemu, tako | |
Vojaki so vzeli Pavla, | kakor | jim je bilo ukazano, in ga ponoči pripeljali |
da bodo vstali pravični in krivični, | kakor | pričakujejo tudi ti tukaj. |
nobene obtožbe zaradi hudodelstev, | kakor | sem pričakoval, temveč so se z njim |
Nič drugega ne govorim | kakor | to, kar se je moralo zgoditi po besedi |
me danes poslušajo, postali takšni, | kakor | sem jaz, le da brez teh verig.« |
zaupal krmarju in ladijskemu lastniku | kakor | Pavlovim besedam. |
Zaupam v Boga, da bo tako, | kakor | mi je bilo rečeno. |
da bi tudi med vami dosegel kaj sadu | kakor | med drugimi narodi, a mi je bilo do |
Dolžnik sem, tako Grkom | kakor | barbarom, tako izobraženim kakor preprostim, |
Grkom kakor barbarom, tako izobraženim | kakor | preprostim, zato sem pripravljen, |
pravičnost, ki vodi iz vere v vero, | kakor | je zapisano: |
se preklinja božje ime med pogani, | kakor | je pisano. |
resnicoljuben, vsak človek pa lažniv, | kakor | je pisano: |
počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, | kakor | nam obrekljivo podtikajo nekateri. |
vsi, Judje in Grki, v oblasti greha, | kakor | je pisano: |
Abrahama, ki je pred Bogom oče nas vseh, | kakor | je pisano: |
veroval, da bo postal oče mnogih narodov, | kakor | je bilo rečeno: |
Kakor | je torej po enem človeku prišel greh | |
tistimi, ki se niso pregrešili podobno | kakor | Adam. |
Vendar pa z milostjo ni tako | kakor | s prestopkom. |
Z darom milosti pa ni | kakor | z grehom enega človeka: sodba, ki je |
Kakor | se je torej po prestopku enega človeka | |
Kakor | so namreč zaradi nepokorščine enega | |
pomnožila milost, da bi prav tako, | kakor | je greh kraljeval s smrtjo, po našem |
njim pokopani v smrt, da bi prav tako, | kakor | je Kristus po veličastnem Očetovem |
Kakor | ste torej usužnjili svoje ude nečistosti | |
Prav | kakor | je pisano: |
»Starejši bo služil mlajšemu,« | kakor | je pisano: |
naredi posodo, namenjeno izjemni rabi, | kakor | posodo, namenjeno vsakdanji rabi? |
če bi bilo število Izraelovih sinov | kakor | peska ob morju, se bo rešil samo ostanek: |
In | kakor | je napovedal Izaija: |
zapustil potomstva, bi bili postali | kakor | Sódoma in bili bi podobni Gomóri.« |
Tako so zadeli ob kamen spotike, | kakor | je pisano: |
Kakor | je pisano: | |
Vsi drugi pa so se zakrknili, | kakor | je pisano: |
In tako bo rešen ves Izrael, | kakor | je pisano: |
Kakor | ste bili namreč vi nekoč Bogu neposlušni, | |
Kajti | kakor | imamo v enem telesu mnogo udov, ti |
»Ljubi svojega bližnjega | kakor | sam sebe.« |
spanja, zdaj je naše zveličanje bliže | kakor | takrat, ko smo vero sprejeli. |
Živímo pošteno, | kakor | se v dnevni svetlobi spodobi: ne v |
» | Kakor | je res, da živim, pravi Gospod, se |
Kristus ni iskal lastnega ugodja, ampak | kakor | je pisano: |
daj, da bi bili med seboj istih misli, | kakor | hoče Jezus Kristus, in da bi z enim |
Kristus, in da bi z enim srcem in | kakor | iz enih ust slavili Boga in Očeta našega |
Zato sprejemajte drug drugega, | kakor | je tudi Kristus sprejel vas, Bogu v |
Kakor | je pisano: | |
bi zidal na tujem temelju, temveč | kakor | je pisano: |
Kenhréjah: sprejmite jo v Gospodu, | kakor | se spodobi svetim, in ji stojte ob |
pravičnost, posvečenje in odrečenje, | kakor | je zapisano: |
med vami ne bom vedel za nič drugega | kakor | za Jezusa Kristusa, in sicer za križanega. |
katerih ste prejeli vero, in sicer | kakor | je komu dal Gospod. |
Sam se bo sicer rešil, vendar | kakor | bi šel skozi ogenj. |
Kaj se ponašaš, | kakor | bi ne bil prejel, če si pa prejel? |
apostole postavil na zadnje mesto, | kakor | da smo obsojeni na smrt, kakor da smo |
mesto, kakor da smo obsojeni na smrt, | kakor | da smo postali igralci, ki zabavajo |
Postali smo | kakor | smeti sveta, kakor odpadek vseh, do |
Postali smo kakor smeti sveta, | kakor | odpadek vseh, do tega trenutka. |
Zato sem - | kakor | če bi bil pri vas - v imenu našega |
Želel pa bi, da bi bili vsi ljudje | kakor | jaz. |
vdovam, da je zanje dobro, če ostanejo | kakor | jaz. |
poročijo, ker je boljše, da se poročijo, | kakor | da bi jih žgalo. |
Sicer pa naj vsak živi tako, | kakor | mu je odmeril Gospod in kakor je koga |
tako, kakor mu je odmeril Gospod in | kakor | je koga poklical Bog. |
Odslej naj bodo tisti, ki imajo žene, | kakor | da jih ne bi imeli, tisti, ki jočejo, |
jih ne bi imeli, tisti, ki jočejo, | kakor | da ne bi jokali, veseljaki, kakor da |
jočejo, kakor da ne bi jokali, veseljaki, | kakor | da ne bi bili veseli, trgovci, kakor |
kakor da ne bi bili veseli, trgovci, | kakor | da ne bi imeli lastnine, in tisti, |
lastnine, in tisti, ki ta svet uživajo, | kakor | da ga ne bi uživali, zakaj podoba tega |
mora za nekaj odločiti, naj stori, | kakor | se je odločil. |
kdo misli, da kaj vé, še ni spoznal, | kakor | bi bilo treba vedeti. |
pravice s seboj vzeti žensko kot sestro, | kakor | drugi apostoli in Gospodovi bratje |
Raje bi umrl | kakor | ... |
Judom sem postal | kakor | Jud, da bi pridobil Jude; tistim, ki |
pridobil Jude; tistim, ki so pod postavo, | kakor | bi bil pod postavo, čeprav sam nisem |
Tistim, ki so brez postave, | kakor | bi bil sam brez postave. |
tečem kar na slepo, ne bojujem se, | kakor | bi mahal po zraku. |
zgled nam, da mi ne bi drveli za hudim, | kakor | so oni. |
Ne bodite malikovalci, | kakor | so bili nekateri izmed njih, kakor |
kakor so bili nekateri izmed njih, | kakor | je pisano: |
Tudi ne nečistujmo, | kakor | so nečistovali nekateri izmed njih |
Ne preskušajmo Kristusa, | kakor | so nekateri izmed njih izzivali in |
Ne godrnjajte, | kakor | so nekateri izmed njih godrnjali in |
Posnemajte mene, | kakor | jaz posnemam Kristusa! |
spominjate in ker se držite izročil, | kakor | sem vam jih dal. |
sramoto svoji glavi, ker je to isto, | kakor | če bi bila ostrižena. |
Kakor | namreč ženska izvira iz moškega, tako | |
pa dela isti Duh, ki daje vsakomur, | kakor | hoče. |
Kakor | je namreč telo eno in ima veliko udov, | |
posamezne ude v telesu razpostavil, | kakor | je hotel. |
Ko sem bil otrok, sem govoril | kakor | otrok, mislil kakor otrok, sodil kakor |
otrok, sem govoril kakor otrok, mislil | kakor | otrok, sodil kakor otrok. |
kakor otrok, mislil kakor otrok, sodil | kakor | otrok. |
spoznavam nepopolno, takrat pa bom spoznal, | kakor | sem bil spoznan. |
Večji je namreč tisti, ki prerokuje, | kakor | tisti, ki govori z darom jezikov, razen |
z neživimi stvarmi, ki dajejo glas, | kakor | sta piščal in citre. |
Hvala Bogu, bolj | kakor | vi vsi govorim z darom jezikov, toda |
razumljivih besed, da bi tudi druge poučil, | kakor | pa na tisoče besedí v daru jezika. |
Kakor | v vseh Cerkvah svetih, naj žene na | |
Podložne naj bodo, | kakor | pravi tudi postava. |
zveličanja, če se ga trdno držite, | kakor | sem vam ga oznanil, razen če ste zaman |
Kristus je umrl za naše grehe, | kakor | je v knjigah Svetega pisma. |
Tretji dan je vstal, | kakor | je v knjigah Svetega pisma. |
Nasprotno, bolj | kakor | oni vsi sem se trudil, pa ne le jaz, |
Kakor | namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo | |
Tako to drži, bratje: | kakor | je res, da sem v Kristusu Jezusu, našem |
če sem se v Efezu »boril z zvermi,« | kakor | temu pravijo? |
Bog pa mu dá steblo, | kakor | je sklenil, in sicer vsakemu izmed |
In | kakor | smo imeli podobo zemeljskega, bomo |
vsi pa se bomo spremenili, hipoma, | kakor | bi trenil z očmi, ob glasu poslednje |
nabirke za svete pa storite tudi vi | kakor | sem naročil Cerkvam v Galatíji. |
vas brez strahu, ker dela za Gospoda | kakor | jaz. |
Timótej božji Cerkvi, ki je v Korintu, | kakor | tudi vsem svetim, ki so po vsej Aháji: |
Kakor | namreč Kristusovo trpljenje za nas | |
da ste z nami deležni tudi tolažbe, | kakor | ste z nami deležni trpljenja. |
razumeli, da smo tudi mi vam v ponos, | kakor | boste vi nam v ponos na dan našega |
Vsaj mi nismo | kakor | množica tistih, ki kupčujejo z božjo |
Mi govorimo iskreno, | kakor | iz Boga, pred Bogom, v Kristusu. |
Mar res potrebujemo, | kakor | nekateri, priporočilna pisma za vas |
živimo v popolnem zaupanju, in ne | kakor | Mojzes, ki si je zagrinjal obraz, da |
Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom | kakor | ogledalo odsevamo Gospodovo slavo, |
spreminjamo v isto podobo, iz sijaja v sijaj, | kakor | deluje v nas Gospodov Duh. |
Ker pa imamo istega duha vere, | kakor | je pisano: |
Kristusovem imenu smo torej poslani, | kakor | če bi Bog opominjal po nas: v Kristusovem |
ponižanju, na slabem in dobrem glasu, | kakor | zapeljivci, a vendar resnicoljubni, |
zapeljivci, a vendar resnicoljubni, | kakor | nepoznani, a vendar poznani, kakor |
kakor nepoznani, a vendar poznani, | kakor | umirajoči, pa glejte, živimo, kakor |
kakor umirajoči, pa glejte, živimo, | kakor | pretepeni, a ne usmrčeni, kakor žalostni, |
živimo, kakor pretepeni, a ne usmrčeni, | kakor | žalostni, pa vedno veseli, kakor ubogi, |
usmrčeni, kakor žalostni, pa vedno veseli, | kakor | ubogi, pa mnoge bogatimo, kakor bi |
veseli, kakor ubogi, pa mnoge bogatimo, | kakor | bi nič ne imeli, pa imamo vse. |
Kakor | otrokom vam povem: povrnite tudi vi | |
Mi smo namreč svetišče živega Boga, | kakor | je rekel Bog: |
Nasprotno, | kakor | smo vam povedali vse po resnici, tako |
vas to delo ljubezni tudi izpelje, | kakor | ga je bil že začel. |
In | kakor | imate vsega v obilju, vero, besedo |
Tako bo prišlo do enakosti, | kakor | je pisano: |
zaman ponašal z vami in da bi bili, | kakor | sem že povedal, res pripravljeni, |
Vsak naj dá, | kakor | se je v srcu odločil, pa ne čemerno |
obilno ostalo za vsakršno dobro delo, | kakor | je pisano: |
še enkrat premisli, da smo prav tako | kakor | on tudi mi Kristusovi. |
oddaljile od iskrene vdanosti do Kristusa, | kakor | je kača s svojo zvijačo preslepila |
pretvezo, da bi se lahko ponašali z istim | kakor | jaz. |
tega ne bom govoril v Gospodu, marveč | kakor | v blodnji, iz tistega lažnega ponosa. |
V svojo sramoto govorim, | kakor | da bi bil res šibek. |
zdržim, da ne bi kdo mislil o meni več | kakor | to, kar na meni vidi ali kar povem. |
V čem ste bili na slabšem | kakor | druge Cerkve? |
Recimo pa, da sem vas - prekanjen, | kakor | sem - ujel v precep! |
Napovedal sem bil že, in | kakor | tedaj ob drugem obisku, tudi zdaj v |
iztrgal iz sedanjega pokvarjenega sveta, | kakor | je hotel naš Bog in Oče, kateremu |
nebes oznanjal drugačen evangelij, | kakor | smo vam ga mi oznanili, naj bo zavržen! |
Kakor | smo poprej rekli, tako pravimo ponovno: | |
meni zaupan evangelij za neobrezane, | kakor | je bil Petru za obrezane - zakaj tisti, |
Vera rešuje tako Jude | kakor | pogane |
Sveto pismo ne pravi »in zarodom«, | kakor | če bi šlo za mnoge, ampak in tvojemu |
temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič, | kakor | je hotel Bog. |
Bodite | kakor | jaz, bratje, prosim vas, ker sem jaz |
bratje, prosim vas, ker sem jaz postal | kakor | vi |
veliko otrok bo imela zapuščena, več | kakor | tista, ki ima moža.« |
Vi pa, bratje, ste | kakor | Izak s sinovi obljube. |
In | kakor | je takrat tisti, ki je bil rojen po |
Ljubi svojega bližnjega | kakor | sam sebe. |
Glede tega vas vnaprej opozarjam, | kakor | sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo |
pravilu, bodita mir in usmiljenje, | kakor | tudi nad božjim Izraelom. |
svoje volje po blagohotnem načrtu, | kakor | si ga je bil vnaprej zastavil, da |
nagnjenje, in smo bili po naravi otroci jeze | kakor | drugi. |
Kakor | sem prej na kratko zapisal, mi je bila | |
ni oznanil ljudem prejšnjih rodov, | kakor | jo je zdaj po Duhu razodel svojim svetim |
jetnik v Gospodu, opominjam, da živite, | kakor | se spodobi za poklic, v katerega ste |
z vezjo miru: eno telo in en duh, | kakor | ste tudi bili poklicani k enemu upanju |
veziva, in vsak posamezni ud prispeva, | kakor | mu ustreza, tako da gradi sam sebe |
vas rotim v Gospodu: ne živite več, | kakor | živijo pogani, v ničevosti svojih misli. |
Treba je, da odložite starega človeka, | kakor | je živel doslej in ki ga uničujejo |
usmiljeni ter si drug drugemu odpuščajte, | kakor | vam je tudi Bog odpustil v Kristusu. |
ljubljeni otroci, in živite v ljubezni, | kakor | je tudi Kristus ljubil nas in je daroval |
pa naj se med vami niti ne imenuje, | kakor | se spodobi svetim. |
Žene naj bodo podrejene svojim možem | kakor | Gospodu, mož je namreč glava ženi, |
Gospodu, mož je namreč glava ženi, | kakor | je Kristus glava Cerkvi, ker jo je |
In | kakor | je Cerkev podrejena Kristusu, tako |
Možje, ljubíte svoje žene, | kakor | je Kristus ljubil Cerkev in dal zanjo |
telesa, temveč ga hrani in neguje, | kakor | Kristus Cerkev: smo namreč udje njegovega |
vsak med vami tako ljubi svojo ženo | kakor | sebe, žena pa naj spoštuje moža. |
ubogajte svoje zemeljske gospodarje | kakor | Kristusa, z največjo spoštljivostjo, |
Ne služíte zaradi videza, | kakor | da bi hoteli ugajati ljudem, ampak |
Služíte z dobro voljo | kakor | Gospodu in ne kakor ljudem. |
Služíte z dobro voljo kakor Gospodu in ne | kakor | ljudem. |
grožnje, saj veste, da je tako zanje, | kakor | za vas gospodar v nebesih in da ta |
verigah, in govoril o njem s srčnostjo, | kakor | je moja dolžnost. |
je bila dana, tako v mojih verigah | kakor | pri obrambi in utrjevanju evangelija. |
ničemer osramočen, ampak da bo Kristus | kakor | zmeraj tudi zdaj v vsej polnosti poveličan |
Le da živite tako, | kakor | je vredno Kristusovega evangelija. |
ki ste ga videli na meni in ki ga, | kakor | veste, še prenašam. |
Po zunanjosti je bil | kakor | človek in je sam sebe ponižal tako, |
Potemtakem, moji dragi, | kakor | ste bili zmeraj poslušni, in to ne |
med katerim morate žareti na svetu | kakor | zvezde. |
njegovo preizkušenost, ker je z mano | kakor | sin z očetom služil evangeliju. |
Ne, | kakor | da bi to že dosegel ali prišel do popolnosti. |
moja krona, stojte trdno v Gospodu, | kakor | sem vam rekel, preljubi. |
Moj Bog, bogat, | kakor | je, bo razkošno potešil vse vaše potrebe |
resnica evangelija, ki je prišel do vas | kakor | tudi sicer prinaša sad in se razrašča |
modrosti in razumnosti, da bi živeli, | kakor | je vredno Gospoda in njemu všeč, da |
vidne in nevidne stvari, tako prestoli | kakor | gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. |
prestoli kakor gospostva, tako vladarstva | kakor | oblasti. |
Naprej torej v Gospodu Kristusu Jezusu, | kakor | ste ga sprejeli! |
njem, sezidani na njem, utrjeni v veri, | kakor | ste bili v njej poučeni, polni zahvaljevanja. |
sveta, zakaj bi si dali prepovedovati, | kakor | da še živite posvetno: |
Kakor | je Gospod odpustil vam tako tudi vi | |
Žene, podrejajte se svojim možem, | kakor | se spodobi v Gospodu. |
sicer ne samo takrat, kadar vas vidijo, | kakor | da bi hoteli ugajati ljudem, ampak |
v verigah: da bi jo le živel tako, | kakor | jo moram oznanjati! |
Čeprav smo prej doživeli v Filípih, | kakor | veste, trpljenje in zasramovanje, smo |
zvijačnosti, ampak tako oznanjamo, | kakor | nas je imel Bog za vredne, da nam zaupa |
govorili tako, da bi se prilizovali, | kakor | veste. |
veste, kako smo vsakogar izmed vas | kakor | oče svoje otroke opominjali, spodbujali |
spodbujali in rotili, da živite tako, | kakor | se spodobi pred Bogom, ki vas kliče |
iste hude reči od lastnih rojakov, | kakor | one od Judov, torej od njih, ki so |
napovedovali, da bomo trpeli stisko, | kakor | veste, da se je tudi zgodilo. |
lepem spominu ter nas želite videti, | kakor | želimo mi vas. |
ljubeznijo drug do drugega in do vseh, | kakor | jo čutimo mi do vas da bi tako utrdil |
časti, ne pa v razuzdanem poželenju | kakor | pogani, ki ne vedo za Boga. |
Zakaj vse to Gospod kaznuje, | kakor | smo vam že povedali in izpričali. |
opravila in delati s svojimi rokami, | kakor | smo vam zapovedali. |
tako da se ne boste vdajali žalosti | kakor | drugi, ki nimajo upanja. |
predobro veste, da bo Gospodov dan prišel, | kakor | pride tat ponoči. |
tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba, | kakor | pride porodna bolečina nad nosečo, |
temi, da bi vas Gospodov dan presenetil | kakor | tat, saj ste vsi sinovi luči in sinovi |
noči in ne teme, zato nikar ne spimo | kakor | drugi, ampak bodimo budni in trezni. |
in navajajte drug drugega k dobremu, | kakor | to že delate. |
moramo zahvaljevati Bogu za vas, bratje, | kakor | se spodobi, saj vaša vera napreduje |
v božje svetišče in se razkazoval, | kakor | da je Bog. |
Gospodova beseda širila in poveličevala, | kakor | se je pri vas in da bi bili rešeni |
Kakor | tedaj, ko sem odhajal v Makedonijo, | |
To pospešuje bolj zdrahe | kakor | božji načrt, ki se uresničuje v veri. |
je postava dobra, če se je kdo drži, | kakor | je prav. |
dragoceno obleko, ampak z dobrimi deli, | kakor | se spodobi ženskam, ki so sprejele |
Opominjaj ga | kakor | očeta, mlajše pa kakor brate, starejše |
Opominjaj ga kakor očeta, mlajše pa | kakor | brate, starejše ženske kakor matere, |
mlajše pa kakor brate, starejše ženske | kakor | matere, mlajše kakor sestre, in sicer |
starejše ženske kakor matere, mlajše | kakor | sestre, in sicer z vso spoštljivostjo. |
sem Bogu, ki mu služim s čisto vestjo | kakor | moji predniki. |
Zanj prenašam celo verige, | kakor | bi bil hudodelec, vendar božja beseda |
brezbožnost in njihov nauk se bo razpasel | kakor | rak. |
bolj se bodo navduševali za naslade | kakor | za Boga, pobožnost bodo hlinili in |
Kakor | sta se Jánes in Jámbres uprla Mojzesu, | |
bo postala očitna njihova nespamet, | kakor | je bila tudi pri onih dveh. |
in da po mestih postaviš starešine, | kakor | sem ti naročil. |
naj se stare ženske vedejo spodobno, | kakor | zahteva svetost. |
imaš torej za tovariša, ga sprejmi | kakor | mene. |
poslušnost, saj vem, da boš storil še več, | kakor | te prosim. |
angelov, kolikor odličnejše ime je dobil, | kakor | je njihovo. |
tvoj Bog, mazili z oljem veselja bolj | kakor | tvoje tovariše.« |
Postarala se bosta | kakor | obleka. |
Kakor | plašč ju boš zvil in ju zamenjal kakor | |
Kakor plašč ju boš zvil in ju zamenjal | kakor | obleko. |
Jezus je večji | kakor | Mojzes |
je zvest tistemu, ki ga je postavil, | kakor | je bil Mojzes zvest v vsej božji hiši. |
večja čast gre tistemu, ki hišo zgradi, | kakor | hiši sami. |
njegov glas, ne zakrknite svojih src | kakor | ob uporu na dan preskušnje v puščavi! |
njegov glas, ne zakrknite svojih src | kakor | ob uporu.« |
je bil oznanjen evangelij prav tako | kakor | onim, le da njim ni koristila beseda, |
ko po Davidu čez toliko časa pove, | kakor | je bilo že rečeno: |
počitka, se spočije od svojih del, | kakor | se je Bog od svojih. |
je namreč živa in silovita, ostrejša | kakor | vsak dvorezen meč in zareže do ločitve |
našimi slabostmi, marveč takega, ki je | kakor | mi preskušan v vsem, razen v grehu. |
Zato mora | kakor | za ljudstvo tudi zase darovati daritve |
ne prisvaja sam, ampak ga kliče Bog, | kakor | Arona. |
To upanje je za nas | kakor | varno in trdno sidro duše, ki sega |
višji od nebes, tak, ki mu ni treba | kakor | vélikim duhovnikom dan za dnem darovati |
podobi in senci tega, kar je v nebesih, | kakor | je bilo naročeno Mojzesu, ko je postavil |
hišo sklenil novo zavezo, ne take, | kakor | je bila zaveza, ki sem jo sklenil z |
oznanil vsemu ljudstvu vse zapovedi, | kakor | so v postavi, je vzel kri juncev in |
nebeške reči same z boljšimi daritvami, | kakor | so one. |
tudi ne, da bi sebe večkrat daroval, | kakor | véliki duhovnik hodi v svetišče vsako |
Kakor | je ljudem določeno enkrat umreti, nato | |
Ne zapuščajmo svojega zbora, | kakor | imajo nekateri navado, marveč drug |
je daroval Bogu popolnejšo daritev | kakor | Kajn. |
potomcev, kolikor je zvezd na nebu in | kakor | je brez števila peska na morskem obrežju. |
z božjim ljudstvom izbral trpljenje | kakor | kratkotrajno grešno uživaštvo. |
maziljenca je imel za večje bogastvo | kakor | zaklade Egipta. |
kraljeve jeze, temveč je vztrajal, | kakor | bi gledal Nevidnega. |
verovali, so šli skozi Rdeče morje | kakor | po suhem, Egipčane pa, ki so isto poskusili, |
na spodbudne besede, ki vam govorijo | kakor | sinovom: |
vzgaja, zdržite, ker Bog ravna z vami | kakor | s sinovi. |
naj ne bo pokvarjen ali posvetnjaški, | kakor | Ezav, ki je za eno jed prodal pravice |
krvi kropljenja, ki glasneje govori | kakor | Abelova. |
Bogu v spoštljivem strahu služimo, | kakor | je njemu všeč. |
Spomnite se tistih, ki so v verigah, | kakor | bi bili sami v verigah, in zatiranih, |
Jezus Kristus je bil isti včeraj, | kakor | je danes in bo na veke. |
tem, da je ponižan, ker ga bo konec | kakor | rože na travniku. |
»Ljubi svojega bližnjega, | kakor | sam sebe,« ravnate prav. |
Kakor | je namreč telo brez duše mrtvo, tako | |
Njuna rja bo pričala zoper vas in | kakor | ogenj razjedla vaše meso. |
Elíja je bil človek | kakor | mi, pa je vztrajno molil, da bi ne |
bo pristnost vaše vere veljala več | kakor | pečat na zlatu, ki je minljivo, pa |
bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, | kakor | je svet tisti, ki je vas poklical, |
Kakor | ovce ste namreč blodili, zdaj pa ste | |
bolje, da trpite zaradi dobrih del | kakor | za hudobna, saj je tudi Kristus enkrat |
postrezite drug drugemu z milostjo, | kakor | jo je kdo prejel. |
Če kdo govori, naj to stori, | kakor | je prav za božje besede. |
Preljubi, ne čudíte se, | kakor | da bi se vam dogajalo kaj nenavadnega, |
nanjo, pa ne zgrda, ampak rade volje, | kakor | je Bogu všeč. |
Vaš sovražnik hudič hodi okrog | kakor | rjoveč lev in išče, koga bi požrl. |
Kristusa prejeli prav tako dragoceno vero | kakor | mi, obilno milost in mir iz spoznanja |
In vi prav delate, da nanjo pazite | kakor | na svetilko, ki sveti na mračnem kraju, |
pa so nastopili tudi lažni preroki, | kakor | bodo tudi med vami lažni učitelji, |
Lakomni | kakor | so, vas bodo izkoriščali z izmišljotinami. |
svet in mu podležejo, so na slabšem | kakor | prej. |
bi bili spoznali poti pravičnosti, | kakor | pa da so jo spoznali, pa se kljub temu |
očetje zaspali, je vse ostalo tako, | kakor | je bilo od začetka stvarjenja.« |
smete prezreti: pred Gospodom je en dan | kakor | tisoč let in tisoč let kakor en dan. |
en dan kakor tisoč let in tisoč let | kakor | en dan. |
Prišel pa bo Gospodov dan | kakor | tat. |
Če pa živimo v luči, | kakor | živi v luči on sam, smo med seboj v |
njem, je dolžan tudi sam živeti tako, | kakor | je živel on. |
je resnično in ne laž, se ga držite, | kakor | vas je tudi poučilo. |
kdor se zanaša nanj, se posvečuje, | kakor | je tudi on svet. |
Le kdor pravično živi, je pravičen, | kakor | je pravičen on. |
Ne | kakor | Kajn! |
Kristusa in naj drug drugega ljubimo, | kakor | nam je ukazal. |
izmed tvojih otrok živijo po resnici, | kakor | smo dobili zapoved od Očeta. |
Zdaj pa, gospa, te prosim, vendar ne, | kakor | bi pisal novo zapoved, ampak tisto, |
To je zapoved, | kakor | ste slišali od začetka. |
vsakem pogledu napredoval in bil zdrav, | kakor | napreduje tvoje duhovno življenje. |
Nimam večjega veselja, | kakor | je to, da slišim, kako moji otroci |
boš storil, če jih oskrbiš za pot, | kakor | je prav pred Bogom. |
in okoliška mesta, ki so prav tako | kakor | oni nečistovala in se vdajala grehu |
sramotijo tisto, česar ne poznajo; kar pa | kakor | brezumne živali nagonsko razumejo, |
zmoto in so propadli, ker so se uprli | kakor | Kóre. |
za seboj sem zaslišal mogočen glas | kakor | glas trobente, ki je rekel: |
Glava in lasje so mu bili beli | kakor | bela volna, kakor sneg, oči so mu bile |
lasje so mu bili beli kakor bela volna, | kakor | sneg, oči so mu bile kakor ognjen plamen, |
bela volna, kakor sneg, oči so mu bile | kakor | ognjen plamen, noge je imel kakor |
kakor ognjen plamen, noge je imel | kakor | v pêči razbeljen bron, glas pa kakor |
kakor v pêči razbeljen bron, glas pa | kakor | bučanje mnogih vodá. |
dvorezen meč, njegovo obličje pa je bilo | kakor | sonce, kadar žari v vsej svoji môči. |
zagledal, sem se zgrudil k njegovim nogam | kakor | mrtev. |
‘To govori Božji Sin, ki ima oči | kakor | ognjen plamen in noge, podobne razbeljenemu |
niste spoznali satanovih globočin, | kakor | jim pravijo, pa ne bom nalagal drugega |
jih bo z železno palico in jih drobil | kakor | lončeno posodo. |
Če pa se ne zbudiš, pridem | kakor | tat in nič ne boš vedel, katero uro |
dal, da séde z menoj na moj prestol, | kakor | sem tudi sam zmagal in sédel s svojim |
ki sem ga bil slišal govoriti z mano | kakor | trobento, je rekel: |
Pred prestolom pa | kakor | stekleno morje, podobno kristalu. |
juncu, tretje bitje je imelo obličje | kakor | človek, četrto bitje pa je bilo podobno |
Bilo je videti | kakor | zaklano in imelo je sedem rogov in |
živih bitij, kako je reklo z glasom | kakor | grom: |
In slišal sem | kakor | glas, ki je govoril sredi štirih živih |
njihovih bratov, ki morajo biti umorjeni | kakor | oni sami. |
Sonce je potemnelo | kakor | žimnata vrečevina, vsa luna je postala |
žimnata vrečevina, vsa luna je postala | kakor | kri in zvezde na nebu so popadale |
zvezde na nebu so popadale na zemljo, | kakor | smokva otrese nezrele sadeže, če jo |
Nebo se je odtegnilo, | kakor | če se zvije zvitek, in vse gore in |
drugi angel: in v morje je treščila | kakor | velika ognjena gora. |
neba je padla velika zvezda, plameneča | kakor | bakla, ter strmoglavila v tretjino |
brezna in iz žrela se je vzdignil dim, | kakor | dim iz velike peči. |
Njihovo trpinčenje pa je bilo | kakor | trpinčenje škorpijona, kadar piči človeka. |
zlate krone, obrazi pa so jim bili | kakor | človeški obrazi. |
Lase so imele | kakor | ženske, zobje pa so jim bili kakor |
kakor ženske, zobje pa so jim bili | kakor | levji. |
oklepe, hrum njihovih perutnic pa je bil | kakor | ropot bojnih voz z mnogimi konji, ki |
Imele so repe, | kakor | jih imajo škorpijoni, in žela. |
Glave konj so bile | kakor | glave levov, iz gobcev pa so jim bruhali |
se je pela mavrica, obličje je imel | kakor | sonce in noge kakor ognjene stebre. |
obličje je imel kakor sonce in noge | kakor | ognjene stebre. |
Potem je zavpil z mogočnim glasom, | kakor | rjove lev. |
zatrobil, se bo dopolnila božja skrivnost, | kakor | jo je Bog oznanil svojim služabnikom |
pa je kača bruhnila iz žrela za ženo | kakor | reko vode, da bi jo odnesla. |
bila podobna panterju in noge je imela | kakor | medved, gobec pa kakor lev. |
noge je imela kakor medved, gobec pa | kakor | lev. |
podobna jagnječjim, govorila pa je | kakor | zmaj. |
Z neba sem zaslišal glas | kakor | šumenje mnogih vodá in kakor bobnenje |
zaslišal glas kakor šumenje mnogih vodá in | kakor | bobnenje silovitega groma. |
Glas, ki sem ga slišal, je bil | kakor | zvok harfistov, ki brenkajo na svoje |
In morje se je spremenilo v kri, | kakor | je kri mrliča, in poginilo je vse, |
Glej, pridem | kakor | tat. |
Izplačajte ga, | kakor | je sam izplačal, in povrnite mu dvojno |
‘Sedim | kakor | kraljica, nisem vdova in ne bom okusila |
je silen angel vzdignil kamen, velik | kakor | mlinski kamen, in ga zagnal v morje, |
Zatem sem zaslišal | kakor | mogočen glas velike množice v nebesih, |
Potem sem zaslišal | kakor | glas velike množice, podoben šumenju |
Služabnik sem | kakor | ti in tvoji bratje, ki ohranjajo Jezusovo |
Oči so mu | kakor | ognjen plamen in na glavi nosi veliko |
Njih število bo, | kakor | je peska ob morju. |
prihajal z neba od Boga, pripravljen | kakor | nevesta, ki se je ozaljšala za svojega |
skozi mesto pa je bila iz suhega zlata | kakor | prosojen kristal. |
je pokazal reko žive vode, bleščečo | kakor | kristal, ki je izvirala izpod prestola |
Služabnik sem, | kakor | ti in kakor tvoji bratje, preroki, |
Služabnik sem, kakor ti in | kakor | tvoji bratje, preroki, in kakor tisti, |
in kakor tvoji bratje, preroki, in | kakor | tisti, ki ohranjajo besede te knjige: |
stavkalo le 2810 delavcev in ne 9655, | kakor | trdijo predstavniki stavkovnega odbora. |
126.586,00 tolarjev, kar je 12 odstotkov več | kakor | v letu 1995. |
Lanski regres je bil, | kakor | trdi vodstvo SŽ, izplačan v skladu |
V tovornem prometu pa so, | kakor | je razbrati iz sporočila centralnega |
na prej omenjeni dan vozili še več, | kakor | predvideva vladni sklep. |
kolektivne pogodbe za gospodarstvo | kakor | tudi socialnega sporazuma. |
na mrzlo verigo, ki se ga je ovila | kakor | kača, in ga odpeljali. |
Samo težko sivo nebo vidi, | kakor | da bi snežilo. |
Tako čudne občutke ima, | kakor | da se bliža praznik, velik praznik, |
- Sivo nebo je, | kakor | da bi snežilo. |
je študent Peter opotekel v kavarno | kakor | pijan. |
ta črna vijuga na belem marmorju, je | kakor | cesta, po kateri bi se človek napotil |
Moja mati je bila Tolminka, | kakor | sem jaz Tolminec. |
Polna malih vasic, ki so posedle tam, | kakor | bele golobice, vse stisnjene pod goro, |
stisnjene pod goro, in onemele pred nečem, | kakor | pred čudnim strahom. |
mrzlih globeli, strmih, ozkih, globokih | kakor | prepadi. |
mesece na spomlad, poletje in jesen, | kakor | prirasla k zemlji. |
meni in me poklicala, tako narahlo, | kakor | je znala samo ona: |
na beli mizi je zaplesala pred njim | kakor | kača. |
črna vijuga na beli marmornati mizi, | kakor | cesta na črni zemlji, kakor bel spomin |
marmornati mizi, kakor cesta na črni zemlji, | kakor | bel spomin v črni mladosti, gre v neskončnost.« |
Muzika je onemela, a pesem, | kakor | bi se zvrnila v prepad. |
Njegove oči so žive in žarijo v noči, | kakor | oči divje živali. |
Njegovi lasje so črni in vihrajo v vetru, | kakor | griva divjega konja. |
Cedi se po brajdah in latnikih, | kakor | sama rdeča kri, kakor sama vesela pesem. |
in latnikih, kakor sama rdeča kri, | kakor | sama vesela pesem. |
vetru plapolajo njegovi črni lasje, | kakor | griva divjega konja. |
Leskečejo se v dnevu in žarijo v noči, | kakor | oči divje živali. |
tesneje privija k njemu in prsi napete, | kakor | dva trna, ji močno utripljejo. |
sinovi rodu močnejšega in silnejšega, | kakor | je rod v Deželi zlatega sonca in rdečega |
stopa v gore mlad, močan in silen, | kakor | bi se rodil iz bokov rjavih skal, in |
Nič več ne vihrajo tvoji lasje | kakor | griva divjemu konju. |
še so mi rekli, da si mu dala vse, | kakor | si dala meni vse v noči vrhu sinjih, |
ker Najdùju nič več ne vihrajo lasje | kakor | griva divjega konja, ker so motne njegove |
zavihrajo v večernem vetru njegovi lasje | kakor | griva divjega konja. |
Kako vihrajo tvoji lasje, | kakor | griva divjega konja, kako žgejo tvoje |
ampak črni lasje mu vihrajo v vetru | kakor | griva divjega konja. |
njegove oči so ognjene v noči in žarijo, | kakor | oči divje živali. |
me, saj so črne tvoje oči in žive so, | kakor | oči divje živali. |
deklica, pleši, in potem mi daj vse, | kakor | mi je dala Neda vse na vrhu skalnatih |
Lasje mu vihrajo v vetru, | kakor | griva divjega konja. |
Črne oči so žive in žarijo v noči | kakor | oči divje živali. |
In lasje mu vihrajo v vetru, | kakor | griva divjega konja. |
Razburkani valovi se bodo | kakor | steklo drobili ob skale. |
Tam leži naša zemlja, | kakor | veliko, na križ pribito telo junaka. |
Roke mi visijo ob izsušenem telesu, | kakor | prestreljene. |
Kakor | ogromna posoda sem, v katero so do | |
skoraj vedno pojo, ampak tako čudno, | kakor | danes, še niso peli nikdar. |
O, jaz sem | kakor | otrok. |
Kakor | otrok mora biti nocoj vsak, ki ga pričakuje. | |
Tako bele roke ima ta kaplan, | kakor | mrtvaške so, tako belih rok nisem še |
Roke mi visijo ob telesu | kakor | prestreljene. |
In zato, | kakor | smo spoznavali Kosa in Rutarja, ki |
vinu; prodal je gosli ‘z nasmehom, | kakor | jih prodajajo ljudje njegove vrste’, |
Osebe v knjigi so žive, nekatere | kakor | Simon in Jelka naravnost izkristalizirane, |
zdrznil in se jezil sam nad seboj, češ, | kakor | bo pa bo. |
ta sivina, ki je objela in pregrnila | kakor | neotipljiva plast žalosti in bridkosti |
stal pred njim majhen in nebogljen, | kakor | otrok, ki mu je umrla mati, razkuštran |
leta kapale nanj, so obvisele tam, | kakor | podolgovate srage krvi. |
Roke so mu visele ob strani, | kakor | bi bile mrtve. |
Vladimirju se je zdel | kakor | samo nebo pred nevihto. |
Vladimir ni videl ničesar drugega | kakor | širok pramen sonca, ki je padal izpod |
In | kakor | nalašč sta ječarja, ki sta ga nesla, |
prihajal, grulili žalostno in tožeče, | kakor | bi se nekje na dvorišču zvijal človek |
Grad strmi v morje | kakor | bi se hotel utopiti od praznega brezupja. |
pa tam so hiše stisnjene med skale, | kakor | bi se zatekle tja pred nečem nedopovedljivo |
Z mračno sivino zro iz polmraka, | kakor | s trudnimi, plašnimi očmi. |
Hodim tam med trdimi Kraševci | kakor | je trda kraška zemlja in kamen v brdu. |
Občutim grenkobo kraških duš, | kakor | so grenke brinjeve jagode na gmajni. |
Danes pa ne več tako, | kakor | so bili veseli svoje dni. |
Bori, bori, temni bori | kakor | stražniki pod goro preko |
sončno, rumeno zemljo se zvija vijugasta, | kakor | kača. |
Te vasi so | kakor | bele golobice, ki so posedle tu pa |
golobice, ki so posedle tu pa tam, | kakor | jih je ljubi Bog poslal. |
Kakor | rane so ti razori. | |
V mislih sem se še vrnil domov ne | kakor | tujec, kakor sin domačije. |
sem se še vrnil domov ne kakor tujec, | kakor | sin domačije. |
težko čaka novega in še silnejšega ( | kakor | je trpljenje silnejše) upora tolminskih |
In | kakor | sem jaz prepričan, tako je prepričan |
Morda vleče bolj na grenko, trpko stran | kakor | so grenke tolminske trde tepke, a jaz |
In | kakor | enkrat, zveni tudi danes njegova prerokba |
Razori se réže | kakor | rane. |
prešeren in odkrit, zdrav in prisrčen, | kakor | so prešerni in odkriti, zdravi in prisrčni |
Tako, | kakor | bi se ogenj sam zažgal in sam umrl. |
Kdo pa še zna tako vriskati | kakor | on. |
z upanjem svetlim in mladim v srcu, | kakor | je rekel sivolasec glavarju vojske. |
nikamor ni zame iz tega sveta tako daleč | kakor | domov. |
pa je tako silno mehak in občutljiv | kakor | ona. |
Da, in tudi zjoče se prav tako lahko | kakor | ona. - |
le naredi jaslice v kotu pri mizi, | kakor | vsako leto in naj eno lučko tudi zanj |
Ležale so v lobanji, | kakor | dve mali ledeni jezeri. |
borovci, ki so nemeli med skalami, | kakor | ogromna široka jata črnih plahutajočih |
kamenitih bajt prepletala široka cesta, | kakor | dolga, debela raševinasta rjuha. |
Saj je bilo potem še slabše, | kakor | poprej. |
In ravno ti si mi dala misel, in | kakor | si mi ti pisala, ravno tako sem ‘Kraško simfonijo’ |
Vstala je in začela | kakor | v sanjah zbirati po bajti stvari, ki |
- Saj Albinu je lažje | kakor | tebi. |
žvižgal po zraku, žvižgal tako glasno, | kakor | kraška burja. |
vrata s skrbjo, dala ključ pod prag, | kakor | bi se imela že zvečer vrniti. |
Trst je bežal od morja proti Krasu, | kakor | bi že vendar začutil, da je edina njegova |
Glava mu je padla na prsi, | kakor | bi pričakovala težkega udarca. |
Razkuštrani, dolgi, sivi lasje so zavalovili, | kakor | vrbove mladike ob reki. |
V prsih mu je zahropelo, | kakor | bi se nekje v podzemlju pokladale skala |
Pel je bolj dolgo, | kakor | po navadi. |
Strnjene so bile na kupu, | kakor | gruča preplašenih otrok. |
Okna so bila | kakor | žive oči. |
Kakor | živi so bili. | |
Kaj pa je lepšega, | kakor | |
Mišičaste roke držijo krčevito kramp, | kakor | bi bile nanj priraščene. |
čereh med borovci z mesečino oblit, | kakor | bel labod, se pognal čez Sočo, ki se |
Medla in šibka, | kakor | že zdavnaj pozabljen spomin. |
pogled razsekal ob jeklenih križih, | kakor | je bilo tam zunaj razsekano sivo nebo. |
Platanina veja je štrlela mimo okna | kakor | pohabljena roka brez prstov. |
mu rokavi padli čez lakti, in vlačil | kakor | bi zvonil. |
Zadnji, ki ga še videl nisi, je Martin, | kakor | si ti, moj Martin. |
ga še videl nisi, je Martin, Martin | kakor | ti, in cerkovnik bo. |
ustavil, dvigal roke kvišku in vlačil, | kakor | bi zvonil. |
Ampak, toda naj bo | kakor | hoče, o tem ni, da bi na tem mestu |
Hiše bodo ravnotako stale tam | kakor | nekoč, v vasi stisnjene druga k drugi, |
posreči, je zaslužek tu in celo večji, | kakor | tedenski zaslužek pri kmetu. |
Pogledal bo v koledar in krstil otroka, | kakor | se mu bo zdelo. |
je dosegla, ni nihče rekel drugače, | kakor | Tinkina sreča. |
sirena obrežnega parnika, žalostno | kakor | jok otroka. |
Nekaj takega, | kakor | sem zvedel, da smo ljudje hlapci, sužnji, |
že trem gospodarjem, te prekrstijo | kakor | psa. |
Jovan je umolknil, | kakor | da nima več sape. |
vstopali v sobe in se raztezavali po njih | kakor | smradljiv, dušeč dim, se obešali za |
Lakota, nič drugega | kakor | lakota. |
Takoj, | kakor | hitro so zasedli te kraje, bi jih bili |
pustili zviti po njihovi volji in potrebi | kakor | voščena igrača. |
sejejo, zibljejo se v mehkih foteljih | kakor | v objemih zavaljenih prsatih žensk, |
talenta za zvodništvo mladih deklet | kakor | za Risorgimento; Lola, angel plavi", |
in socialnim čutom, imenovalo jih - | kakor | je pač navada - Kruh siromakov, Očete sirot, |
komaj pred dobrim letom zaletavali | kakor | besni kozli, češ, da je leglo nemorale, |
pohlevno se je udala pred to premočjo - | kakor | postarna vdova pred vojaki - in se |
vdova pred vojaki - in se morda prav | kakor | ta začudila, da si jo lahko še kdo |
Večerja je danes boljša | kakor | po navadi; saj je kuhana v sobi na |
človek sedi na stolu in je pri mizi | kakor | se človeku spodobi. |
Kakor | hitro se ti ljudje kam naselijo, takoj | |
Tako se zdi, | kakor | bi pričakovali kakega skesanega Rotschilda, |
ni deležna takega oglušujočega šuma | kakor | zvečer. |
Hlapec je hlapec, v nebesih | kakor | na zemlji." |
trinajstletni in štirinajstletni fantje - | kakor | so pač razviti - se ne vmešavajo več |
važno; važno je, da so obuti in pokriti | kakor | se odraslim ljudem spodobi. |
Da, ta Tom Mix je velik junak: | kakor | nič preskoči na konju Grand Ca‐on. |
oči kaka sveže pobeljena stena, ki je | kakor | nalašč postavljena tam za njihova politična |
krilci, z napihnjenimi, trdimi trebuhi ( | kakor | utopljenci), se gnetejo po kuhinji, |
Milki si dala več | kakor | meni!" |
Ženske so sitne | kakor | ose. |
pokoncu, češ, taki časi, ti pa poješ | kakor | da bi bili vsega siti. |
neusmiljeno razbijati z žlicami; hitijo | kakor | bi metali žive Jude v pekel in nihče |
ostala Pettarosu v jasnejšem spominu | kakor | Angeli; kajti Pettaros se je nemalo |
rožo", | kakor | se je izrazil svojim tovarišem. |
Bogom ne pred ljudmi - kajti s prvim | kakor | z drugimi ni vodila tenkih računov. |
Kakor | ti, prav kakor ti!" se je drl na ženo. | |
Kakor ti, prav | kakor | ti!" se je drl na ženo. |
lakote, umrle naravnost mučeniške smrti, | kakor | da bi izgubile devištvo; proti koncu |
Don Armando je tak | kakor | vsi moški; sredi sobe stoji, lica rdeča, |
Jaconcic ne razgraja nič več; tako je | kakor | bi ga ne bilo v hiši. |
Nedelja je na vasi res praznik, večji | kakor | v mestu vsaka parada. |
dobrobit državnega občestva | kakor | vsi sorodniški predsodki. |
se je sprijaznil z vsemi dejstvi", | kakor | je govoril, ni delala več preglavic. |
Kakor | je njegovo telo okorno, je okorno njegovo | |
Prestopa se z noge na nogo, | kakor | kokoš, vleče prazno pipo in venomer |
črke na vratih se prelivajo v njej | kakor | koščki ledu. |
nezmanjšano brzino oddrdralo dalje, | kakor | avtomobilski dirkač, ki je na tekmi |
malenkostmi in neestetičnimi zadevami, | kakor | so cigaretni ogorki. |
se človek ukvarja s svojim samomorom | kakor | z nečim lepim, nadvse dobrim in odrešilnim: |
tako ničevega in tako brezpomembnega | kakor | berač na cerkvenem stopnjišču; niti |
človeka, ga kljujejo in mu ležijo na duši | kakor | neodpustljiv greh. |
Ta misel se je zapičila vame | kakor | strupen trn. |
Kakor | bi vedel za vse moje muke zaradi cigaretnega | |
nekaj velikega ali pa vsakdanjega, | kakor | se pač vzame. |
financarjev in miličnikov, te sodrge, | kakor | je zaničljivo posmrknil in pljunil |
Čepi po kavarnah, in prhuta | kakor | nočna ptica nad samim seboj. |
svoje nemoči z veliko leseno žlico | kakor | je v svojih pastirskih letih požiral |
strahopetnosti in Ludvika v tolikšni meri | kakor | obmejni stražniki. |
Otroke krščuje | kakor | se njemu zdi in je zdaj naraščaj oblagodarjen |
za norca, ki sem ravno toliko star | kakor | škof Sedej, je pa že od sile. |
svete nedotakljivosti; vse to je staro | kakor | človek in oblast. |
zameglene stvari, o katerih ni Bernard - | kakor | vse naše dobro in preprosto ljudstvo" |
katerega pa je bilo treba bolj upoštevati | kakor | nebeškega očeta: nebeški oče je bil |
let, šepala je na levo nogo, kričala | kakor | svinjski mešetar in se prešerno zibala |
stisnila, ostali precej časa druga v drugi, | kakor | da bi tudi debeli žulji jemali slovo. |
glavo in ni mu preostajalo drugega | kakor | priznati -. |
Martin Jakončič ali Martino Giaccogna, | kakor | se je zadnje dni uradno glasilo njegovo |
koze nage ploskajo po vodi, vreščijo | kakor | bi jih kdo ščipal in se otresajo ščegetajočih |
Segel je v žep, toda | kakor | nalašč ni imel pri sebi nobene cigare. |
Bila je še otrok, | kakor | pred dobrimi dvajsetimi leti. |
je bilo manj prahu, | kakor | v obleki, ki so jo pravkar prinesli |
dobro, ampak vrniti se v domačo vas | kakor | razbojnik, kakor potepuh, to ga je |
vrniti se v domačo vas kakor razbojnik, | kakor | potepuh, to ga je skelelo do dna srca. |
Kakor | hitro bo prišel domov, ji bo pisal. | |
ukovanega in priklenjenega na verigo | kakor | zverinskega zločinca, ki je najmanj |
jetniško pisarno, so se vsi ostali vedli, | kakor | v domači hiši: cepetali so z nogami, |
po visokem čelu, ter se ves stulil | kakor | bi se sramoval svoje visoke postave |
je ves dan junaško usmajal po celici | kakor | star jetnik. |
mlin doma, zakaj se prav tako vračaš | kakor | jaz, ki ga nimam?« |
če bi bil vedel, da me bodo vlačili | kakor | navadnega capina, bi tiste lire že |
našel kruha in pravico takim siromakom | kakor | sva midva, temu praviš ti traparija?« |
»Zaprt si | kakor | zverina. |
in nobeno seme ne rodi toliko sadov | kakor | kri mučenikov, zapomnite si to. |
potem jim je pridigal o revoluciji, | kakor | bi bila revolucija njegov poklic: |
Kakor | razbojnika me ženejo domov. | |
roko, kljukici na črko č je pozabil, | kakor | ob svojem prihodu, nemara iz pozabljivosti, |
pogovarjal tako prisrčno in po domače, | kakor | bi bila stara znanca iz žalostnih in |
pripeljali v domačo vas vklenjenega | kakor | staro barabo. |
težak, zdaj na stara leta pa se vrača | kakor | capin in razbojnik v svojo vas. |
od hiše do hiše, jed mi bodo dajali | kakor | psu, in otroci me bodo zasmehovali |
sami sebe tako trdo prijeti v roke, | kakor | moramo po nalogu svojih |
kakor | staremu prijatelju, in mu jo je stisnil | |
sicer pa še prej, saj ima doma mlin, | kakor | mu je že povedal. |
bregu, jez je bil lesen, segal je v reko | kakor | skromen bran in skoraj po vsaki veliki |
tračnicami, zakrilil z dolgimi rokami, | kakor | bi lovil ravnotežje, ter se nasmehnil; |
Ko je stopil iz voza, se je | kakor | lutka v izložbi dvakrat zavrtel okrog |
Jakončičem, | kakor | bi se bal, da mu uide. |
slamnika ter odkorakal raven in trd, | kakor | bi pravkar pogoltnil brzojavni drog. |
Martin pa je obstal | kakor | pribit. |
cerkvi se je bil zapomnil nekako takole, | kakor | je že razlagal v goriški ječi. |
glavi, da je obležala še bolj po strani | kakor | je bila prej in se s trdimi koraki |
zacepetala starka in se zadrla nad njim | kakor | nad paglavcem. |
Razveselil se je | kakor | otrok, stopil k peči in z rokami pogrebel |
predenj in sedla za mizo pri vratih | kakor | bi hotela paziti, da ji ne uide. |
staro, zapuščeno kapelo, se tresel | kakor | otrok pred stražnikom, ki ga je aretiral, |
od črnih saj, ki visijo izpod strehe | kakor | žalna zastava ter vzeti pot pod noge. |
samim zidovjem, in ni šel nikoli drugam | kakor | iz predmestja v pristanišče in iz pristanišča |
sta stopila k tolmunu in se gledala | kakor | v zrcalu; vodne kaplje so jima visele |
Ko so ga zagledali, so onemogli in | kakor | na povelje vsi hkrati potegnili sveče |
kakor | je to delal v Trstu. | |
bila taka božja volja in živel bi, | kakor | se spodobi. |
in potem se ga je polastil občutek | kakor | da so ga javno okradli pri belem dnevu. |
treba potepati od številke do številke, | kakor | to zahteva občinski pravilnik. |
Prižgal je vžigalico: pod stropom so | kakor | vreče, polne prahu, visele pajčevine |
oficirji je uganjala vraga in pol, | kakor | je rekel Cestar. |
Tiho je stopil po veži, | kakor | tat. |
kakor | bi mu nastavili nož na prsi in povedal, | |
Ko so zagledali luč, so prišli | kakor | vešče. |
Nesreča se mu je pripetila, | kakor | se lahko vsakemu. |
vrnil, ljudje niso tako naglo polegli | kakor | po navadi. |
Kakor | mi je pravil moj sin, so otroci takihle | |
je nadaljeval Martin, | kakor | bi pridigal, in se ozrl po hlevu, če |
Zakopal se je v listje do vratu, | kakor | je to delal v svojih mladih letih - |
ramenih, da se jim hrbti širijo in krivijo | kakor | starim krošnjarjem, roke jim postanejo |
roke jim postanejo žuljave in dlani | kakor | podplati, pijejo vodo in kruh - in |
kako je z njo, se je sicer prestrašil | kakor | otrok, toda potem se je potolažil in |
Tako je, | kakor | da jih ni. |
pridni ne leni; svoje delo opravljajo | kakor | stroj, vestno in natančno. |
Otroke je učila moliti, | kakor | so učili njo, in ko so se Martinovi |
primejo in pošljejo v rojstno vas, | kakor | se je zadnje leto kaj pogosto dogajalo. |
In da bi ga prignali | kakor | starega potepuha! |
Odprl je usta, da bi ugovarjal, | kakor | je bil sklenil ponoči, toda hlapec |
Kakor | hlapec, kakor pastir. | |
Kakor hlapec, | kakor | pastir. |
živi pri hiši, ki bo skrbela zanj, | kakor | za svojega. |
počenjala z oficirji vraga in pol, | kakor | je rekel Cestar? |
Pozdravili so se | kakor | stari znanci, Kovačka je skuhala celo |
vedeli za Ernesta, ga ni toliko bolelo, | kakor | ga je bolelo, ko so mu očitali, da |
usodo, ki je dandanašnji veliko lažja, | kakor | je bila včasih. |
Obstal je | kakor | prikovan, zganil ga je šele otrokov |
beli lističi in iz gnoja se je kadilo | kakor | iz kadilnice. |
Otroci pa so se trgali za otko, | kakor | bi jo svoj živi dan še ne bi bili videli. |
niso poznali, usmajali so sem in tja, | kakor | bi ne bilo jutrajšnjega |
zleknil in začumel za kratko urico, | kakor | so to delali poleti. |
vplivala nanj; gomazelo mu je po žilah | kakor | staro vino: štirideset let ni vedel, |
Plug ga je premetaval po brazdah, | kakor | razposajen junec. |
Kmečka izba je na pomlad | kakor | ječa. |
Kristus in čez in čez je taka samota, | kakor | sredi zimske noči v najbolj zapuščeni |
nezaslišane daljave, vse se zdi človeku | kakor | sanje, ki jih ne bo nikdar dosegel. |
te je župnik spreobrnil, da si tak | kakor | ...« |
»No, kaj pa se potem treseš | kakor | paglavec? |
naj bo Peter ali Pavel, denar ima, | kakor | vse kaže, in treba mu bo pač dati, |
Veliko bolje se ti godi | kakor | vsem drugim, ki pridejo na stara leta |
lepo živiš pri družini, ki skrbi zate | kakor | za svojega.« |
Pologar mislil, da bo delal z mano | kakor | svinja z mehom. |
»Živ je živ, prav tako | kakor | Berta.« |
kakor | sta to delala v Trstu, ko sta se po | |
Govoril je počasi, deklamatorsko, | kakor | bi stal na govorniškem odru. |
Ernest Jakončič ali Ernesto Jaconsigg, | kakor | se je sam podpisoval, je bil naravnost |
pobeljene stene razne svinjarije in napise, | kakor | so to delali fantalini njegovih let. |
je opisoval boje živo in navdušeno, | kakor | bi jih videl pred seboj. |
»Če bi bilo tako | kakor | ni,« |
pogledal v bankovce in se razjokal | kakor | otrok. |
razlagal o življenju in o samem sebi, | kakor | je to delal nekoč. |
In tako je moral živeti | kakor | je živel poprej. |
je stopila Jera na prag, je odskočil | kakor | otrok, ki so ga bili zalotili pri kraji. |
Stopil je tik pred njo in se delal, | kakor | da je ne vidi. |
pokrovke in zajemalke, ki so se svetile | kakor | sonce. |
Kakor | se pač vzame. | |
naznani orožnikom, da bom umrl v ječi | kakor | pes,« |
morala vse sama prati in ribati in | kakor | veš, imajo po takih hišah veliko cunj |
Take so | kakor | današnji svet. |
Zdaj pa se sestaja z njim in | kakor | se govori, je nemara celo pripravljena, |
Župnijska soba je bila temna in mrzla, | kakor | so pač sobe po podeželskih župniščih. |
Na kmetih ni tako hudo | kakor | v mestu. |
V takem svetu je živela Gilda | kakor | ptičica in ko so ji krila zrasla, jih |
»Ali je bil tudi on - - no, | kakor | Ernest?« |
leta živela še bolj grenko življenje, | kakor | v Trstu, in prav zaradi tega ni marala |
dne: nič drugega jima ne preostaja, | kakor | da se vrneta v mlin. |
Več že znam, | kakor | vaške šivilje,« |
Bil je slaboten in počasen, mečkač, | kakor | ga je zmerjala žena. |
imenitno, kadil cigarete in govoril s kmeti | kakor | s sebi enakimi. |
»Te babe so | kakor | kure,« tako so govorili ljudje, »hitro |
vendar bolje biti bajtar na svojem | kakor | hlapec na tujem in se je oženil. |
je tudi, da mu bo pri Medvedu bolje, | kakor | je bilo. |
lahko še boga zahvali, da je tako, | kakor | je. |
Bil je sladek | kakor | med. |
gospod župnik, da je vse prav tako, | kakor | je, in da se ne smejo upirati, če je |
ki je bil vendar tako nerazrušljiv | kakor | bog, pa tudi bog sam jim je polzel |
sezidal in ne bo imel samo ene krave | kakor | njegov oče. |
In vojaki so jemali, | kakor | bi vedeli, da je konec pregrehe. |
Dež pa je padal | kakor | sam božji blagoslov. |
Žef je skomizgnil z rameni, | kakor | bi hotel reči: |
Bilo je svetlo | kakor | podnevi. |
steni je bila velika zakonska postelja | kakor | nekoč, a poleg postelje zibelka. |
Žefu je zašumelo v glavi, | kakor | bi ga bil kdo udaril. |
trava je pomazana z blatom, »kadi se «, | kakor | pravimo pri nas, in ni za pokladanje. |
Sčasoma so postali vsi tako domači, | kakor | bi zrasli na vasi. |
kaj tebi voda!« so se zadrli vojaki | kakor | v zboru in planili pokonci. |
»Bog in sveti križ božji, | kakor | je božja volja, tako naj se zgodi.« |
Ah, kako me bo žgal peklenski ogenj, | kakor | žganje, da, da ... kakor je božja volja!« |
peklenski ogenj, kakor žganje, da, da ... | kakor | je božja volja!« |
Tiščal ga je med potnimi prsti | kakor | otrok. |
Od bridkosti in jeze sta mu prav | kakor | otroku privreli dve solzi v oči. |
Tak jud: debel ko sod, melje pa | kakor | tercijalka. |
Skočil je pokonci, | kakor | bi ga oblil s kropom, potisnil kučmo |
V nebesih sedi na zlatem tronu | kakor | tale Cestar, posluša angelsko petje |
postavila predme, ponosno in strogo, | kakor | bi v tem času sezidala novo hišo in |
Sklenil je, da bo ravnal | kakor | trezen mož. |
nerodnimi koraki in rogovili po gostilnah | kakor | obseden, loka frakelj za frakljem, |
in seda, opleta z rokami in reglja | kakor | sitna baba, ki ji je zmanjkalo črne |
Vedel se je | kakor | otrok. |
In nemara je tudi vreščal | kakor | otrok - kadar povzdigne glas, mu vselej |
To drži | kakor | drenova kljuka. |
rekoč brala iz oči, ravnala bi z njim | kakor | z jajcem in on ... fiiiiijuuuuu ..., je |
..., je zažvižgal in zamahnil z roko, | kakor | bi držal bič v njej, in on bi jo gnal |
doma in obračunal med štirimi očmi, | kakor | se možu spodobi, pač pa je zbezljal |
tam razlajal svojo bolečino in jezo | kakor | obrcan pes. |
bili še zmerom tam, privezani k orehu, | kakor | jih je privezal tisto noč, ko se je |
Zdaj pač ni kazalo drugega | kakor | pljuniti rjavo slino v róke, da se |
In zdaj ga je stara spet ozmerjala | kakor | smrkavca. |
Otepal je z rokami, | kakor | bi iskal kljuke, za katero bi se prijel. |
Ščebetali so | kakor | piščeta in bi radi vse videli in vse |
brisala kar z rokavi, sta se držala | kakor | dva zrela moža in delala z neverjetno |
Iz hiše se je kadilo | kakor | iz pekla, v kuhinji pa se je oče Jakob |
znal, pa tudi dima ni bil tako vajen | kakor | ženske, ki se vse svoje življenje sklanjajo |
Doma sta sedela za mizo, se vedla | kakor | odrasla in jedla z vilicami, čeprav |
zamižal in spustil roke ob telesu, | kakor | je delal v Ukrajini, kadar se je vračal |
Kakor | je božja volja, si je mislil. | |
je Žef vrnil, ni šel takoj v kuhinjo | kakor | druge dni in sitnaril, če večerja še |
postavila predenj večerjo in povečerjal je, | kakor | bi to ne bilo nič nenavadnega. |
Stopil je proti kozolcu, | kakor | se je bil že navadil. |
Saj drugam tako ne more spat | kakor | v sobo, se je potolažil in izginil |
jutro je Nanca vstala mirno in vdano | kakor | pred leti. |
Garali so | kakor | obsedeni. |
Varoval ga je | kakor | svoje najdražje in ponosno govoril |
bil rajši še s pankrtoma sprijaznil, | kakor | pa izgubil svoje bukve. |
»Je ni,« je zajavkal Jakob, | kakor | bi bil on kriv vsega tega. |
Pa še kako lepo ti pride domov, | kakor | bi prišla od spovedi in obhajila. |
Prišla je | kakor | prvič. |
si z vsem tem res ni belila glave; | kakor | je, tako pač je. |
poldneva zrak zgostil v dušljivo kuhalico | kakor | sopara pred žeknom prižgane apnenice. |
smet v primeri z božjo neskončnostjo, | kakor | je govoril gospod župnik. |
sabljami, ki jih je bilo tiste čase | kakor | fižolovih rakelj na vratovih njiv, |
slej bo že tudi tebe doletela sreča, | kakor | pravi Strežek.« |
udobno življenje ali bogastvo na drobno, | kakor | bi temu lahko rekli. |
In | kakor | je skrbela za dom, tako je skrbela |
romat na Sveto goro in ga vodila k maši | kakor | otroka - in Matija je ostal otrok do |
Hodil je po vasi | kakor | petelin po gnoju in vsakemu posebej |
polnimi ušesi čenč, je tudi nastopil, | kakor | pravimo. |
je v prvi klopi in se venomer vrtela | kakor | klopotec v vetru. |
»Kaj se pa režiš, | kakor | bi te doletela ne vem kakšna sreča?« |
Kakor | hitro sem zaslišal svoje ime, sem že | |
profesorju, ki je bil od sile važen in učen, | kakor | vsi profesorji, ki so v štirih letih |
profesorji, ki so v štirih letih točno | kakor | ura odbrenkali svoje filozofske študije |
Moj pogled je začutila | kakor | dotik; zravnala se je in pogledala |
v Gorici, tudi tako rujete v šoli, | kakor | smo se mi? |
njih so se iskrile drobne iskre znoja, | kakor | se v opoldanskem soncu iskri v mivki. |
na belo, razbeljeno prodno kamenje, | kakor | kaplje krvi, ki jih seje na begu preplašena |
Strežek je pretočil nekaj solzá, | kakor | se to spodobi, sam po mrliču prebelil |
dejanju veliko več srca in usmiljenja | kakor | v besedah; vse o pravem času: kadar |
njej: jamice so se ji dolble v lica | kakor | Tinki. |
umazan, na pol nag, močan otrok, grulil, | kakor | grulijo golobi po jetniških strehah, |
brez vek, pograbil otroka in izginil, | kakor | izgine žival s svojim mladičem. |
Na koncu pisma pa je bila | kakor | vselej tudi to pot vaška kronika. |
Denarja imajo toliko | kakor | pri nas kamenja na gmajni, pa le niso |
Tulila je, lajala je | kakor | pes. |
sčasoma nalezejo ženske, ki tako živijo, | kakor | je baje živela Tinka. |
Pričakovala je torej drugega otroka, | kakor | sem napisal. |
Saj pravim, Sreča je bila zelo močna, | kakor | sem že rekel, in ko sta se potapljali, |
Kakor | so povedali, sta se po naključju znašla | |
Telo imajo in | kakor | vse kaže tudi um in prosto voljo. |
- in sicer s postavo, ki to z božje | kakor | človeške sodnije izrecno prepoveduje. |
pogovoru, ne da bi mislili nanje: živi | kakor | ptič, leta kakor metulj, brenči kakor |
mislili nanje: živi kakor ptič, leta | kakor | metulj, brenči kakor čmrlj, gleda kakor |
kakor ptič, leta kakor metulj, brenči | kakor | čmrlj, gleda kakor sršen, pije kakor |
kakor metulj, brenči kakor čmrlj, gleda | kakor | sršen, pije kakor žaba in tako dalje. |
kakor čmrlj, gleda kakor sršen, pije | kakor | žaba in tako dalje. |
»Poglejte, otročički moji, | kakor | je v na videz grdi gosenici skrit lep |
Jetniku je sprememba celice | kakor | svobodnemu človeku potovanje v neznano |
Njena notranjščina ni bila zanimiva, | kakor | ni bila na prvi pogled zanimiva še |
Napisi so bili, | kakor | so bili takrat po celicah: |
sončnega soka in razgnali temnorjavi obod, | kakor | piščeta lupino, in se razpihnili. |
Okrenili so se proti soncu | kakor | otrok k materi. |
prepričan, da bodo prej doživeli in odpadli, | kakor | bom izpuščen iz ječe. |
Kakor | vsako jutro, tako sem tudi petnajstega | |
Bilo je zlato jutro, | kakor | pravimo. |
Živela sva v kombinaciji, | kakor | smo takrat rekli v ječi. |
imela je noge, skratka, živela je, | kakor | pravimo. |
na vejo in se odpravila po mladiki | kakor | po mostu k drugemu listu. |
In | kakor | se včasih zgodi, ko drži človek svinčnik |
dvanajstimi širokimi listi, ki so bili | kakor | zelene rjuhe. |
svojim debelim kazalcem bodel vame, | kakor | bi mi jo hotel stlačiti v glavo. |
namestnik, zavaljen možakar z gostimi in | kakor | saje |
črnimi zalizki, ki so | kakor | s katranom prepleskani okovi branili, |
Prepovedano je stati pri oknu | kakor | tudi spenjati se po okenskih križih. |
Načelnik si je potipal zabuhlo lice, | kakor | bi prejel klofuto. |
zraku, potem pa jo je potegnil vase | kakor | polž svoje roge. |
fraku, stisnil se je vase, zavil glavo | kakor | ptič in zagrebel kljunast nos v rdeč |
na koncu je vihral širok zelen list, | kakor | zastava v vetru. |
so pogledali svetlozeleni lističi, | kakor | toliko tisoč rok, ki hoče v življenje. |
Vse je ostalo | kakor | nekoč v rimski ječi, ko sem razmišljal |
začnem sprehajati od stene do stene | kakor | jetnik v svoji celici. |
Stal je tam | kakor | nedolžen tujec, ki ga je pot povsem |
Razsajajo, skačejo in otepajo z rokami, | kakor | bi hotele odfrčati. |
gospodinja in švignila z rokami po zraku, | kakor | bi lovila primerno psovko. |
Danes pa pride | kakor | davkar z računom: |
svež in sladak, potem pa je otrdel | kakor | kamen in če ga je jedel stari oče, |
Okouinokou je ob kruhu celo umrl, | kakor | pravijo pri nas.« |
šuma in se s hrbtom naslonil nanje, | kakor | bi se bal, da bi ga kdo napadel iz |
kolniku in potem naglo planil pod pot, | kakor | bi se nečesa prestrašil. |
samo za spoznanje dvignil glavo in | kakor | grešnik s pritajenim glasom zašepetal: |
Hja ...« je pomolčal za hip, | kakor | bi zasledoval veliko misel: |
Potegnil se je na kaščo | kakor | oklofutan otrok, se zagrebel v slamo, |
Spotaknil se je in se pogrnil v sneg, | kakor | je bil dolg in širok. |
od »Treh kron«, od Rozine ali Zinke, | kakor | jo je imenoval, od Petra, od Izidorja; |
Venc Poviškaj ni umrl naravne smrti, | kakor | pravimo tisti smrti, ki jo počakamo |
svojo prosto voljo, kar ima v nebesih | kakor | na zemlji hude posledice. |
Klepetulje so si takoj obliznile ustnice, | kakor | bi použile nekaj zelo okusnega, ter |
pri Modrijanu, je bila stvar jasna | kakor | na dlani: |
ker je revež, ga bodo vrgli v jamo | kakor | psa.« |
Rihardu Orlu ali Rihardu Piščancu, | kakor | so njegovi imenovali župnika, povedal |
bila njegova glava že dolga leta gola | kakor | koleno, nekaj bridkih trenutkov pa |
Njegova boljša tretjina, | kakor | so vaščani imenovali kuharico Ano, |
pa je po zraku plavalo poleg njega | kakor | angel varuh in se samo tu pa tam s |
vprašal čez čas in skočil naglo pokonci, | kakor | bi se zbudil iz hudih sanj. |
sv. Krišpina pa se je celo zviška nasmehnil, | kakor | se na kmetih nasmihajo vsi taki nadobudni |
dolgi kazalec v visokonogega zelenca, | kakor | bi ga hotel ustreliti, ter mu začel |
namreč predpisano - in hiša se je tresla | kakor | ob potresu, čeprav sam ni natančno |
Vencu zatisnil oči in zravnal noge, | kakor | se mrličem spodobi, toda njegov trud |
je bil še obsežnejši in bolj zavihan | kakor | v življenju. |
ter modrovala o življenju in o smrti, | kakor | sta vedela in znala. |
nista ne pela ne molila ob mrliču, | kakor | je to navada na kmetih, sta razdelila |
da bo peljal Venca na pokopališče, | kakor | je vozil vse podobne reveže; toda njegov |
kozolcu se je zbralo toliko ljudi, | kakor | bi pokopavali premožnega kmeta. |
dajejo po bučah svojim nasprotnikom, | kakor | je rekel Zagričar. |
Venceslav Fratnik, | kakor | se je uradno glasilo njegovo ime, ali |
glasilo njegovo ime, ali Venc Poviškaj, | kakor | so ga zadnja štiri leta imenovali, |
previdno potipal otrokov trebušček, | kakor | gospodinje med kvašenjem potipajo kruh. |
Ni se zgodilo drugega, | kakor | da je bila Venčku od tistega dne dalje |
Kakor | hitro se je oglasil, so mu takoj zamašili | |
» | Kakor | bi pes čepel v griču.« |
zlecnil in položil roke na trebuh, | kakor | bi pričakoval udarca. |
Kakor | hočeš. | |
štirinajst let, je prejel odpustnico, | kakor | so jo prejeli vsi drugi. |
prav tako ustvarjena po božji podobi | kakor | odrasli ljudje, toda kljub temu lahko |
svežega zraka in da se nekoliko razmahne, | kakor | je govoril. |
»bombe« metal v vodo in delal »vodomete«, | kakor | se je ta igra imenovala. |
» | Kakor | hočeš. |
povodnjih in o dežju, o iglah, ki so bile | kakor | brzojavni drogovi, in o škarjah, ki |
brzojavni drogovi, in o škarjah, ki so bile | kakor | plugi. |
Hujšal je, | kakor | bi rezali z njega. |
Kakor | hitro je oče vzel svojo roko z njega, | |
švignil kvišku; bil je sicer tenak | kakor | fižolova raklja, »toda sčasoma bo že |
Marjanco ostro pogledal izpod čela ter se | kakor | odrasel in pameten človek užaljeno |
razgrnil in tako previdno položil na mizo, | kakor | bi bil iz stekla. |
zastokal Venc in se tako plašno prestopil, | kakor | bi stal pred župnikom. |
Šala in ne šala, | kakor | se pač vzame. |
mu je obraz svetil | kakor | koscem sredi poletnega dneva. |
otepal s kratkimi zalitimi rokami, | kakor | bi odganjal nevidne napadalce, in se |
zalil redke ščetinaste brke, ki so mu | kakor | trske štrlele izpod čokatega nosu. |
Janez Čuhar ali Moj Jezus, | kakor | so ga imenovali zaradi tega, ker je |
kajpak žena, ker ni hotela roditi otrok, | kakor | je v pijanih urah zatrjeval Moj Jezus. |
je kobilica Mica plesala po cesti, | kakor | bi použila prav tolikšno mero pijače |
bi použila prav tolikšno mero pijače | kakor | njen gospodar. |
ljubezni polni, da so fantje silili vanje | kakor | muhe na med. |
iz srca so mu kar žuboreli verzi, se | kakor | vojaki postavljali v vrsto in nastala |
»Kaj pa sediš | kakor | štor. |
ustrašil lirike jutranje zarje in zaspal | kakor | čok. |
zakričal Izidor in zavrtel z roko, | kakor | bi navijal lajno. |
Venc se je zlecnil in izbuljil oči, | kakor | bi se zdramil iz hudih sanj, in po |
zamašen nos, pa še takrat se drži, | kakor | bi se mu godila nečloveška krivica, |
čeprav mu gospodinja streže z jedjo | kakor | bolniku in ima v malhi steklenico močnega |
svoje domovine, ker je njegovo telo | kakor | tudi njegova pamet za dobrega vojaka |
vztrajno valjal po pepelu na ognjišču | kakor | star maček, odkrival piskre in segal |
ljudeh, s katerimi so na zemlji ravnali | kakor | z obrisnicami, zato so pa v nebesih |
zmedlo, da je široko zevnil in obstal | kakor | okamenel; pogledal je cvetlice, nato |
so marjetice vztrepetavale na vodi | kakor | zvezde na nebu, dokler se niso prevalile |
Včasih je Venc neslišno | kakor | senca prišel v Graparjevo klet, sedel |
Venc, se zganil in pregibal ustnice, | kakor | bi hotel nekaj povedati. |
vstal, šel po sobi in si mel roke, | kakor | bi hotel povedati nekaj zelo velikega |
Lase imaš pa | kakor | Italijan. |
Venc se je stresel, | kakor | bi se zbudil iz hudih sanj, kri mu |
drli za njim, se grabili za trebuhe, | kakor | bi si viškali kilo, in kričali: |
In zgodilo se je, | kakor | se zgodi na vasi, kjer se psovka tako |
dne ni Venca nihče imenoval drugače | kakor | Poviškaj, celo teta Marjanca, kadar |
Nič ni bolj grenkega na svetu | kakor | s samoto napolnjeno srce. |
Po svoji žalosti pa se lahko pasemo, | kakor | se čebele pasejo tudi po pustem vresju, |
Spremljala ga je | kakor | senca in od hude skrbi bi ji lasje |
katerimi so na zemlji delali slabše | kakor | z obrisnicami, zato so pa v nebesih |
skozi okno in po njem je rojil prah | kakor | na tisoče drobnih mušic. |
Venc bal, kdaj se bo zrušil sam vase | kakor | star sod na soncu. |
ljubila, ljubila je široko in odkrito, | kakor | ljubi cesta vse ljudi - in zgodil se |
Vtaknila je kazalec v usta, ga sesala | kakor | nedolžno dekletce v prijetni zadregi |
zadregi ter plavala z očmi po sobi, | kakor | bi iskala nekaj že zdavnaj izgubljenega. |
Rdeči lističi so ležali na tleh, | kakor | bi tam pravkar poskakovali vaški paglavci |
italijanske pesmi, se vrtela po hiši | kakor | brglez in se znebila nekaj tako kosmatih, |
bilo v gostilni veselo in živahno, | kakor | bi se sama sreča vrtela med njimi. |
ginjenosti tako pretresljivo zatulil | kakor | še nikoli. |
zahlipal in s tako silo stresel glavo, | kakor | bi hotel z njo zavrtati v črvivo mizo. |
šala se je hitreje raznesla po vasi, | kakor | če bi jo župnik s prižnice oznanil. |
skozi okno in se zamaknil v jasno nebo, | kakor | bi iskal nesrečno zvezdo, pod katero |
Naglo je skočil pod cesto, | kakor | bi se mu vnelo pod nogami, in jo ubral |
»Bežiš pred mano, | kakor | bi letela s protom za tabo. |
preživel po tistem srečanju, je bila | kakor | aprilsko vreme: sonce in dež, veselje |
Vsakdo jo lahko bere v naših očeh | kakor | iz odprte knjige. |
Kakor | hitro pa so izvedeli za njeno skrivnost, | |
globoko prizadet, da je tulil še glasneje | kakor | po navadi. |
tečajih in Venc Poviškaj je vztrepetal | kakor | tat, kadar vdira v tujo hišo. |
kriknil Venc in se naslonil na vrata, | kakor | bi se bal, da bo Marjanca stopila k |
V duplinici pri peči je | kakor | bolehno srce neenakomerno tiktakala |
Vse je bilo | kakor | v tistih večerih, ko je bil Venc še |
likalnik pa je počival na koncu mize, | kakor | bi ga potrebovali vsak dan. |
Vse je bilo | kakor | nekoč, samo nič več ni bilo njegovo. |
Potegnil je klobuk na čelo, | kakor | bi ga bilo sram pred vsemi temi mrtvimi |
Zevnil je, | kakor | bi zazdehal, pokazal razbite zobe in |
dolgem molku tako skesano dejal Venc, | kakor | bi prosil odpuščanja. |
Kakor | bi se cmeril!« je jezno zakričal Izidor | |
dolge lase s čela in iztegnil roko, | kakor | bi hotel povedati važno, odrešilno |
Venc Poviškaj se je vlekel skozi vas, | kakor | se ponoči brezdomci vlačijo skozi tuja |
Njegova hiša je čepela ob vodi | kakor | stara obnemogla ptica in se kopala |
Tone «, | kakor | so ga imenovali na vasi, ker je zmerom |
Venc se je tistega praskanja bolj bal | kakor | podgan in miši, ki so švigale čez njegovo |
je bil ves prepoten in je trepetal | kakor | šiba na vodi. |
zato ni čuda, da je brnela po hiši | kakor | osa. |
otroke, jih tolažil, previjal in zibal, | kakor | je revež vedel in znal. |
Potegnil se je na kaščo | kakor | oklofutan otrok, se vrgel na svoje |
»O trobentah, | kakor | na sodni dan,« je počasi povedal Venc. |
Izidorjevo zadrgalico in telebnil v sneg, | kakor | je bil dolg in širok. |
Včerajšnji dan je bil tak | kakor | vsi ostali. |
Zbudil sem se ob desetih | kakor | ponavadi. |
skušenj, da je vsak upor po posvetnih | kakor | tudi po božjih postavah kazniv. |
In | kakor | se privadiš svojega imena, ki si ga |
duševnim delavcem še posebno potreben, | kakor | pravi Vodnik (Dom in svet, 7-8). |
čudno zvite na hrbtu in hodi postrani | kakor | pes. |
Lahko se sicer pritožiš, | kakor | otrok svoji materi. |
ta mestna pomlad prihaja vse drugače | kakor | je prihajala pri nas doma. |
Jajc smo se spočetka branili, | kakor | se to spodobi, potem pa smo jih vendarle |
uganjam traparije in se vedem naglas | kakor | Podorehar... lovim pomladni veter in |
človeka, h kateremu bi se zatekel, | kakor | išče izgubljen pes svojega gospodarja. |
Pobrala je, | kakor | pravimo, šila in kopita, jih zmetala |
pričakovale kmetije s smehom in hrepenenjem, | kakor | na pragu čakajo otroci mater, ki je |
kaj norčavega in se zavalila po travi | kakor | otroče, |
in stara navada je železna srajca, | kakor | pravi pregovor. |
bliskovito naglico je poropotala po bajti, | kakor | pravijo pri nas kuhi, pometanju, pomivanju |
brezovo metlo dvignila toliko prahu, | kakor | bi osem mlatičev mlatilo fižol, in |
kihnila, in sicer približno tako vreščeče, | kakor | zavriska smrkavec na gmajni, ki se |
iz bajte in se zakadila po strmini, | kakor | bi kaj ukradla. |
pomerila pot ali pokazala mejnike, | kakor | pravijo pri nas, če se kdo kar na vsem |
pik, ki so se bližale cerkvi, ki je | kakor | pohlevna kura čepela v kotlini na razpotju |
odločno ubirala s svojimi krivimi nogami, | kakor | bi jahala nekakšne nevidne pritlikave |
Vsi štirje so se držali sitno | kakor | petek in so trdovratno molčali; nekoliko |
se pritoževala, oštevala in kričala, | kakor | bi se bil ves ta direndaj dvignil samo |
popolnoma vnemar tako zanimivo povest, | kakor | je »Črna žena«, čeprav jo je usoda |
motovilila Padarjeva Hedvika, ki se je | kakor | nalašč pred nekaj dnevi vrnila iz Milana, |
vrnila iz Milana, kjer je »služila«, | kakor | so se odrasli izražali vpričo otrok. |
tudi njegova najmlajša »poguznjenka«, | kakor | je v pijanosti imenoval svoje hčere, |
takih primerih vrata venomer odpirajo, | kakor | bi romala procesija iz sobe v sobo. |
prašni koruzni listi so bili pepelnati | kakor | Nančina obleka. |
tiščijo, ter vsa okrašena in načičkana | kakor | dvorana za gasilsko veselico. |
Ludvikovi bratje pa so dvignili desnice, | kakor | bi hoteli pri priči deliti klofute |
»Glej jo no, drži se, | kakor | bi ne znala šteti do pet.« |
Mica, ki bi laže živela brez kruha | kakor | brez pravhanja. |
registre in trhle orgle so zabučale | kakor | burja v majavih svislih. |
Pela je sicer, | kakor | bi kdo udrihal po plehu, toda pela |
Vse jim je šlo gladko izpod rok, | kakor | bi se najmanj tri dni pripravljali, |
podpirala s svojimi krivimi nogami, | kakor | dve negnojevi opornici podpirata kozolec, |
plosknila z rokami, narahlo seveda, | kakor | se to v božjem hramu spodobi. |
bil zaradi tega tudi dvakrat zašit, | kakor | pravimo, toda Peskarjevi so se ga vendarle |
kakor | sončnica v vetru ter vreščala tako | |
razen svoje moči ni imel druge vrline, | kakor | da se je česal na prečo, boril s starim |
izpod spodnje črte »ta preklemani ef«, | kakor | jo je imenoval, je vtaknil obrito brado |
sklonil se je še niže, skoraj klecnil je, | kakor | bi hotel zajeti »tisti preklemani ef« |
Pirhov Jakob sicer ni bil pri čistem, | kakor | se pravi, a ker je povedal nekaj slabega, |
župnik prekrižal roke na svoji lempi, | kakor | pri nas pravimo obilnemu trebuhu, in |
življenja tako prepričevalno in temeljito, | kakor | bi bil najmanj že trikrat vdovec. |
Že dvakrat jih je »pojedel«, | kakor | je vedela vsa vas, zdaj pa, ko je bil |
razumel, se zlecnil, odmaknil roke, | kakor | bi ga tipke zapekle - in cesarska himna |
župnik, ki se je danes hitreje oblekel | kakor | po navadi. |
svoje mastne roke v predpasnik, sopla | kakor | kovaški meh, na njenem obrazu pa, ki |
Peskarjevega Nandeta, mu je stregel | kakor | bolniku: natakal mu je, mu prigovarjal, |
piščanca, ki je bil po njegovem mnenju lep | kakor | rožica. |
dedec in pol, hrust, ki je metal ljudi | kakor | muhe. |
stopnicah in zmelje tisti Peskarjev vozel, | kakor | je imenoval Ludvika. |
možiclju, ki se je venomer cukal za muho, | kakor | pravijo pri nas tistim trem dlakam, |
Kakor | , bi trenil, se je pred vrati zamešala | |
grem!« je Zora zapičila pete v pod | kakor | trmasto tele. |
Toda kobila se je spet ustavila, | kakor | bi trenil. |
temeljito, da je kobila planila čez brv | kakor | blisk. |
»Živ!« so mrmrali drug za drugim, | kakor | bi molili litanije. |
mizi v tisočerih barvastih odtenkih, | kakor | je na tisoče odtenkov v naših srcih |
Svoje dolžnosti je opravljal, | kakor | mu je to narekovala narava. |
krepelce, stisnil jezik med zobe - | kakor | paglavec pri podobnem opravilu - dolgo |
s tako naglico in s takim truščem, | kakor | bi ga klicali pred sodni stol. |
kuštravo glavo, se zgrudil na kolena, | kakor | bi ga izpodsekali ter začel iskati |
Stresel je glavo | kakor | bi imel vodo v ušesih in obraz se mu |
Cerkovnik Štefe je bil | kakor | večina cerkovnikov: |
Stal je pri mizi | kakor | polito pišče in spet ponavljal: |
katerih je gledalo toliko kuštravih glav | kakor | kapusa iz oprtnika, utrl pot do peči. |
lepili na vzbočeno čelo; veke, dolge | kakor | mecesnove igle, so mu ležale do srede |
roka pa je krožila nad otrokovo glavo | kakor | preplašena ptica in se nikakor ni mogla |
In narobe!" je jezno zabrundal, | kakor | bi mu kdo ugovarjal. |
cerkovnikovi izbi vsa okna zadelana | kakor | v najhujši zimi in vrata so odpirali |
romanja - ker se je Štefe bal vode | kakor | hudič križa in se ni upal z barko preko |
Trohovka je bila stara | kakor | zemlja in hudo naglušna. |
Rumenjak, | kakor | se reče!" |
Zlatenica!" je jezno zagrmela, | kakor | bi bil Štefe kriv vse te nesreče. |
posvaljkala med prsti, da je zadišalo trpko | kakor | po starem spominu. |
premerila barko, ki se je zibala na vodi | kakor | zaničljiv nasmeh. |
k peči in je bila rajska ptica lepa | kakor | še nikoli. |
premalo zlata!" je stokal Štefe in | kakor | vsi verjel, da je zdravje v zdravilu, |
latinske besede je frcal tjavendan, | kakor | brezzobi starci frcajo iz ust fižolove |
Stal je v polmraku | kakor | tujec. |
veliki oltar: večna luč je vztrepetavala | kakor | ranjeno oko; pogledal je Kristusovo |
skriti tudi monštranco, ki se je svetila | kakor | sonce. |
Vztrepetala je | kakor | ptica ter se počasi daljšala po zraku, |
stopnišču razbili v tisoče drobcev | kakor | prešeren otroški smeh. |
se svetila v omari, svetla in zlata | kakor | še nikoli. |
Obilno in | kakor | se na kmetih kuha. |
Velik | kakor | gora, trd kakor dren. |
Velik kakor gora, trd | kakor | dren. |
veselo, pač pa turobno in pritajeno, | kakor | bi klicali iz groba pokojnega gospoda |
Sušilo se bo | kakor | v peči." |
kramp, ki je v mraku za vežnimi vrati | kakor | potuhnjen sovražnik, in včasih poškilijo |
poštar vdano in nameri korak čez cesto, | kakor | bi se odpravil pod vislice. |
Poštar se ustavi pred vrtnimi vrati, | kakor | bi se jih bal dotakniti. |
in gleda predse; nič drugega ne vidi | kakor | mirne težke noge in svetle krampe. |
Sicer pa je pobočje še bolj strmo | kakor | sem mislil." |
Zmeraj huje ga muči, | kakor | bi mu vest začela očitati grd greh. |
prostoru in zdaj potiska Dragiča v hrbet | kakor | močna, toda dobra roka. |
in je tudi počasi zaprl vrata, toda | kakor | hitro je spustil zapah, se je pognal |
tako neznansko širok in temnozelen | kakor | globoka, mirna voda. |
se tako s poslednjim naporom prevrže | kakor | riba na suhem. |
In to so oblaki ..." veselo | kakor | otrok razume Dragič s poslednjim plamenom |
Prikrajnar jih precej časa zamišljeno motri, | kakor | bi reševal zamotano vprašanje, potem |
petelini in tudi s petelini vriskajo | kakor | za stavo. |
lahkotnega, nekaj popolnoma drugega | kakor | orač. |
odsev brazd na njivi, so izginile, | kakor | bi jih zravnala brana dobre volje; |
»Dobro jutro«, rahlo završi, | kakor | bi imel od spanca še kosmato grlo. |
»Star je že«, zamrmra Dragič tiho, | kakor | da bi drobna kaplja žalosti kanila |
vsi lepo po vrsti, drug za drugim, | kakor | bi šli po stopnicah. |
rutami okrog vratu, skrbno počesane | kakor | na praznični dan. |
v kateri je kosilo za kosce; kosilo | kakor | se spodobi: orehovi štruklji z rozinami. |
ziblje, da se bliskajo v žgočem soncu, | kakor | bi se v košati jablani otrok igral |
žal dima, ki je uhajal iz dimnika, | kakor | je rekel njen brat, naš hudomušni stric |
o peklenskih strahotah tako neumno, | kakor | govorijo samo zatohle pobožnjakarice, |
In prav tega sem se izogibal, | kakor | se vedno izogibam vsega mrzlega v človeku. |
šare, po večini celo iste stare šare | kakor | v mojih otroških letih: |
naravnost na široko kljuko izbinih vrat, | kakor | bi ta vrata odpirala brez presledka |
V izbi sem potipal vse stole, | kakor | bi stare znance trepljal po ramenu, |
»Vse je, | kakor | je bilo,« mi je zadovoljno dopovedoval |
hleva sem šel v hram, ki je bil prazen | kakor | pred jesenjo; samo znani vonj po plesnobi |
držala prekrižane pod predpasnikom | kakor | skopa gospodinja, ki noče pokazati |
osladno, temveč glasno in sunkovito, | kakor | pač govorijo ljudje, ki živijo v samoti |
mirno se je prevažal v velikih krogih, | kakor | bi obujal spomine nad znano pokrajino, |
dolgih letih vrneš domov, te gledajo | kakor | ljubega gosta in tudi ravnajo s tabo |
ljubega gosta in tudi ravnajo s tabo | kakor | z ljubim gostom. |
toda na stolico in nekoliko v stran, | kakor | se to spodobi pred gostom. |
Več | kakor | star je že bil,« je poprijela. |
se je v sliko, pokimala in utihnila, | kakor | bi pozabila name. |
‘Gledaš | kakor | kralj!’ mu je zabrusil. |
Torej, | kakor | sem že rekla, bil je res star in zgaran. |
Hrbtenico je imel skoraj tako upognjeno | kakor | rajnka Loputnica, bog ji daj nebesa; |
koščena in zgarana, toda bila je zgarana, | kakor | se človek zgara pri zdravem delu na |
Njen glas se ni več osladno vlekel, | kakor | bi ga po krošnjarsko prodajala na vatle. |
»No, in | kakor | veš, jo je še isto noč pobrisal čez |
prej, zmeraj, medtem ko smo mi garali | kakor | živina in hkrati brez premisleka mislili |
tako tjavdan ... nekaj, kar tiho gara ... | kakor | pohleven vol, ki dan za dnem vleče |
se zamislila v svoje žuljave dlani, | kakor | bi bilo tam popisano vse njeno hlapčevsko |
Potem je roke trdo otrla ob predpasnik, | kakor | bi hotela izbrisati svojo zanikrno, |
Teta se je zlecnila, | kakor | bi jo zbodlo v prsih. |
Otrok je bil črn | kakor | cigan, toda imel je lepe materine modre |
pogledal, tako človeško očitajoče, | kakor | zna pogledati samo dober pes; to pride |
Stulil se je, | kakor | da bi mu do vrha nakidan oprtnik gnoja |
krčmi pri Mojem Jezusu in ‘divanil’, | kakor | se je sam izražal. |
Kakor | bi jo bil podedoval. | |
Saj ime je bilo zanj | kakor | nalašč; pravijo, da je bil vražji vojak. |
In ker sem bila tam, sem šla, | kakor | bi rekla, k pogrebu. |
»No, | kakor | sem rekla, Obrekar mi takrat ni zaupal. |
Za zamenjavo, | kakor | sta rekla ... |
vrnil z gmajne, je bilo v izbi vroče | kakor | sredi poletja, čeprav so bila okna |
me prime za roko in me vleče v sobo, | kakor | me je včasih vlačila gledat speče otroke. |
Pa sem jo stisnil k sebi | kakor | pred leti, ko sva bila še mlada in |
bilo šele dvanajst let, a držal se je | kakor | mož. |
držali!’ je govoril svojima nogama, | kakor | bi bili dve živi stvari. |
okrenila ter me tako prodirno pogledala, | kakor | bi izgovoril njeno misel ali njen občutek. |
teto najbrž pogledal bolj nejevoljno | kakor | začudeno, kajti okrenila se je in se |
Kakor | težko in nerodno breme nosiš samega | |
Potem je zamahnil z roko, | kakor | je bila njegova navada, in vsi smo |
mislila sem, da je to samo napisano, | kakor | je napisanih toliko lepih stvari, v |
urejeno, da smo bili v naši lastni hiši | kakor | jetniki v kaznilnici ... |
dobil stroje ... in takile bajtarji, | kakor | sva midva in Kozjekar, bomo lepše živeli, |
nenadoma rekla s spremenjenim glasom, | kakor | bi začela brati novo poglavje. |
Nato je govorila skoraj trdo in naglo, | kakor | bi se bila odločila, da mora to težko |
»Bilo je petnajstega avgusta, | kakor | sem že rekla. |
svetlo pogledal in stisnil čeljusti, | kakor | bi se pripravil na spopad. |
In vendar ni bilo tako strašno, | kakor | sem prej mislila, da bo. |
londonski radio žene samo Nemce in Nemce, | kakor | bi Lahi nikdar nikomur ne skrivili |
Zmeraj samo v tropu | kakor | volkovi in razbojniki. |
»No, in po drugi strani, | kakor | sem to potem razmislila, je lahko vsak |
Kakor | da me ni. | |
Kakor | da mi nihče ne more skriviti lasu. | |
domobrance, ki so naglo premetavali stvari, | kakor | tatje, ki so vdrli v hišo, pa se jim |
Obrekar pa je, | kakor | sem že rekla, naravnost pogledal častnika |
‘Stojim, | kakor | morem. |
Bela je bila | kakor | prt in tako miren obraz je imela. |
častnik kar naenkrat zamahnil z roko, | kakor | bi bila njegova roka in revolver iz |
Zakadil se je vanj | kakor | razjarjen bik ter ga plosknil po licu. |
Streljali pa so | kakor | iz uma; videla sem, kako so svetle |
Kakor | sem razumela, Drejca niso vzeli k sebi | |
No, in | kakor | hitro je zaslišal brzostrelko, je takoj |
In | kakor | mi je Boris povedal, je še v istem |
treba uporabljati samo o pravem času ... | kakor | pogum. |
Kakor | bi človek ušel iz njih! | |
in rekli Modrijanu, naj ga zagrebe, | kakor | ve in zna. |
Najbrž bi rad nekaj spregovoril, | kakor | je to videl pri partizanskih pogrebih, |
hiša ni zdela tako strašno majhna, | kakor | je bila včasih, ko je bila še s slamo |
slamo krita in je bilo sleme upognjeno | kakor | hrbet stare krave hlevarice, ki je |
pri oltarju in stražila Najsvetejše, | kakor | je ob velikih praznikih navada v Italiji. |
kakor | bi se skrival, stoji Barbaron; naslanja | |
počasi vrti svojo nadišavljeno glavo | kakor | petelin na gnoju, da bi prepričal sebe |
občuduje gesla, saj jih zna na pamet | kakor | litanije. |
pritlikave miličnike, ki stojijo nevojaško, | kakor | kravji pastirji pred hlevom, a vendar |
belo rdečim omelom na kapah, ki se, | kakor | dve ponosni črni ptici z razpetimi |
Brigadir se je umaknil od gruče, | kakor | bi hotel pokazati, da je on še zmeraj |
je vse minljivo, on pa je neminljiv, | kakor | je kralj neminljiv. |
ne bi barval, tako pa še zmeraj črni | kakor | vrana grozeče krilijo pod njegovim |
stegne vrat in ošabno zasuče glavo | kakor | gos, če se ji približa petelin. |
svojimi lastnimi neolikanimi štori, | kakor | bi bila njim enaka, in gleda, kako |
Ves je nebogljen, | kakor | bi že njegova šibka postava govorila, |
Drobna, stara ženičica stoji v tej gruči | kakor | jagnje med volkovi. |
tako trdo naškrobljene, da je videti, | kakor | bi bile izrezljane iz starega lesa |
Toda ženica je nemirna | kakor | ujeta ptica. |
Tako blizu so ji, | kakor | bi bile iz njenih krajev. |
pogovorila in med njimi bi se počutila | kakor | doma - toda te ženičice se niti za |
Zdrzne se, | kakor | bi mimo hušknila smrt. |
stisne k svojemu sinu in trepeče zanj, | kakor | bi se tisti mrki ljudje onstran tlakovane |
v molk ter se mirno ozira po nebu, | kakor | bi presojalo vreme. |
izpuhavajo modrikast dim, ki se za njim | kakor | iz navade ozre oko in potem obvisi |
Nihče se ne ozre na desno stran, | kakor | bi pod lipo ne bilo žive duše; še manj, |
pod lipo ne bilo žive duše; še manj, | kakor | bi sploh ne bilo več ne lipe ne desne |
se ozre v Rejca z drznim pogledom, | kakor | bi hotel reči: |
glavo in še enkrat pogleda po množici, | kakor | bi nekoga iskal. |
vrat so se ustavili na tlakovani poti, | kakor | se ustavijo vsako nedeljo. |
in bridek, zanje ni druge rešitve, | kakor | še bolj pobesiti glave ter se premakniti |
klopotec, ki votlo razbija po počeni kosi, | kakor | bi spremljal obsojence: |
Rejc se glasno odkrehne, | kakor | bi hotel reči: |
Tuje, mrzle besede lijo po glavah | kakor | ploha, a nihče se ne gane. |
po cesti, po kolovozih in po stezah, | kakor | bi se v hribu utrgal hudournik in bi |
poletni dan, ki se nikamor ne premakne, | kakor | bi čas pozabil nanj. |
tudi čas stoji; negiben je in tih, | kakor | bi okamnel v tem morečem brezvetrju. |
v temno modro težko kovinasto nebo, | kakor | bi hotele povedati, da ni ne izhoda |
vas; zleknila se je ter se potuhnila | kakor | ujeta žival. |
Pritajeno diha in globoko zajema sapo, | kakor | bi si nabirala moči za poslednji boj. |
toda nihče ne graja in nihče ne hvali, | kakor | bi vsi jeziki izgubili čut okusa. |
ali mogočnega oreha, da bi zakinkali, | kakor | zakinkajo vsako nedeljo. |
Nekaj časa se prekladajo, | kakor | bi jih zemlja pekla v hrbet, nato pa |
roke razno orodje in ga ogledujejo, | kakor | ga ne bi še nikdar videli. |
Tam pa se spet prekladajo, | kakor | bi jih peklo v hrbet, zato spet zlezejo |
morejo nobene misli spresti do konca, | kakor | bi se jim v možganih potrgale vse nitke |
čuti v sebi ponos, mladost in moč, | kakor | stati z rokami ob telesu in čakati, |
rame in otožno gledajo skozi okno, | kakor | bi bile vse njihove sanje izgubljene |
se sklonijo nad zibelko in previdno, | kakor | bi dvigale skvašeno štruco, z obema |
stare Trohovke, zaklopoče čisto blizu, | kakor | ne bi bil onstran reke, temveč na Smodinovi |
čeprav je njen glas skoraj tako trd | kakor | glas njenega klopotca. |
Barbari je rekel, da reglja | kakor | klopotec in da je tudi brez duše kakor |
kakor klopotec in da je tudi brez duše | kakor | klopotec. |
Okrogličar jo je poklical predse, | kakor | kralj berača, ter ji oholo rekel, naj |
dekla, zato je lahko govorila z njim | kakor | enaka z enakim. |
joče | kakor | otrok. |
na Okroglo bo prišla laška družina, | kakor | je že prišla na Oblaz in v Temnik. |
Kakor | razbeljeni železni trak se vleče skozi | |
razmišlja, razmišlja preprosto in pošteno, | kakor | vsak preprost in pošten človek, zato |
nič in nič; suče se, leta in žvrgoli | kakor | ptica, naposled pa rodi nezakonskega |
Tedaj pa | kakor | bi odrezal: utihne, vzame pamet v roko, |
To ime se ga je prijelo | kakor | klop. |
Še caposquadra ravna z njim | kakor | z obrisnico ... |
presedal, | kakor | bi čutil, da ga Cene prežvekuje, se |
je tiha in kar nekam bolj oddaljena, | kakor | bi se umaknila od ceste in Modrijanu |
Temnice so zaprte, | kakor | bi bila v hiši smrt. |
sredi vasi v enem samem rdečem cvetu | kakor | živi plamen, se danes še globlje nagiblje |
Modrijanovo korito in v cestni prah, kapljajo | kakor | kaplje krvi. |
Okna in vrata so zaprta, | kakor | bi jo vsi fašisti, finančni stražniki |
kričijo za dekleti in se sploh derejo | kakor | tisti južnjaški kramarji, ki na sejmih |
dolgo roko zariše polkrog po zraku, | kakor | bi hotel reči Modrijanu, naj se samo |
Takoj se zresni in zdrzne, | kakor | bi ga stresel mraz, a vseeno zabevska |
krivih nog, pa se kotali po cesti, | kakor | bi se sod trkljal z vso naglico ter |
je popolnoma sama sredi vaške ceste, | kakor | bi bila sredi puščave. |
Cika!« zvija roke in strmi v ljudi, | kakor | bi strmela v mrzle in negibne kamnitne |
Ufff, je pihnila, | kakor | bi šla duša iz nje, in že je ni bilo |
ne mara gledati Žuželjčevki v obraz, | kakor | bi bila ta obupana ženska poosebljena |
Žuželjčevka onemi in pogleda svoje roke, | kakor | bi bilo nekaj grozotnega na njih. |
večer smo molili, on pa nič in nič, | kakor | da se ne zmeni, kakor da je gluh. |
pa nič in nič, kakor da se ne zmeni, | kakor | da je gluh. |
besedo in suva z roko proti Modrijanu, | kakor | bi mu nož potiskala v grlo in ga tam |
vprašujoče ozira po možeh, ki molčijo | kakor | spomeniki. |
pa še stiska pesti in še kriči vanj, | kakor | bi čutila, da mu mora do kraja iztisniti |
skače in pritiska s težkimi nogami, | kakor | bi tlačila zelje v čeber. |
Oči se ji divje zaiskrijo, | kakor | bi šele zdaj odkrila pravi vzrok svoje |
Travnikarjev stric, ki si briše roke ob hlače, | kakor | bi ga on pretepel. |
Njihovi obrazi so za spoznanje jasnejši, | kakor | so bili dopoldne pred cerkvijo. |
sveti Andrej dajta srečo!« pozdravi, | kakor | se spodobi, naglo mežikajoč, ker je |
v Trohovkino bajto, ki čepi ob vodi | kakor | siva, okamnela ptica. |
obrača se počasi, toda nekam nemirno, | kakor | bi iskal zraka, ter utrujeno in naveličano |
»Toda star in zdrav človek je | kakor | sveča: z enakim plamenom gori do zadnje |
Zbudila se je ob zori, | kakor | vsak dan, toda takoj je začutila, da |
Zazdelo se ji je, | kakor | bi bila vsa rahla in lahka, hkrati |
ki je tako rekoč oživela ter se ji | kakor | siva kača hudobno izmikala izpod nog. |
dvignila - toda vedro je bilo težko, | kakor | ne bi bilo leseno, temveč iz litega |
bila ne začudena in ne preplašena, | kakor | bi to že zdavnaj poznala. |
Samo nekam tiho in slovesno je bilo, | kakor | jutro pred velikim praznikom. |
krpici svoje zemlje, in zdi se ji, | kakor | bi se krpica njene zemlje z bajto, |
kakor | ne bi imela nobene teže več. | |
je gladino, voda je planila kvišku | kakor | dvoje dolgih kril, toda nobenega šuma |
lezla po strmi stezi, ki se je dvigala, | kakor | bi šla naravnost v nebo, a naposled |
prav počasi zasukal na zahodno stran, | kakor | bi si hotel skrivaj obrisati solzo. |
temno zelene, prelivajoče se barve | kakor | Trohovkino krilo, je jezno zabrenčala |
in spet se ji je zavrtelo v glavi, | kakor | bi se pred njo odprl prepad; in spet |
na prsih ter se globoko oddahnila, | kakor | zmeraj, ko je po opravljenem delu legla |
počitek!« je vzdihnila z vsakdanjim glasom, | kakor | je vzdihnila vsak večer. |
zdelo se ji je, da je njeno telo rahlo | kakor | sprhnel trš, ki se lahko vsak hip sesuje |
Legla je vznak in bilo ji je prijetno | kakor | človeku, ki se je vrnil z dolge poti. |
je zazdelo, da se lahkotno ziblje, | kakor | bi ležala na vodi, potem pa je začutila |
žgoče opoldanske ure, ki so dolge, | kakor | je bilo dolgo in težko Barbarino življenje. |
Dviga se in dviga, | kakor | bi se res vračala iz neznanskih globin. |
Okrog nje se vse zavrti, naglo | kakor | na plesu, ko se je dolgo vrtela samo |
bolj žive besede, ki segajo pod njo | kakor | roke, jo dvigajo in nesejo. |
samo prelivanje in valovanje, živo, | kakor | je večno živo samo življenje. |
ter se skotalilo v Čepovansko dolino, | kakor | to mislijo naši otroci. |
cigarete ter s tako težavo oddajajo besede | kakor | skopuh zlatnike. |
Fantje se mrko spogledujejo, | kakor | bi drug drugemu očitali cendravost. |
ga premerijo z začudenimi pogledi, | kakor | bi kdo na sedmini povabil na ples. |
noge topotajo, topotajo gosto in trdo, | kakor | bi topotale po nečem živem in sovražnem, |
Prah se dviguje, | kakor | bi mlatili fižol. |
Petrolejka je že dobila kolobar | kakor | mesec pred dežjem. |
podu in škropi z velikimi zamahi rok, | kakor | bi sejala na njivi. |
prepletajo temne krčne žile, debele | kakor | vrvi. |
»Tvoja hrbtenica je | kakor | stožje v kopi.« |
Pijejo | kakor | kosci vodo ob košnji. |
topotanje nog se sliši do srede vasi, | kakor | bi se z oddaljenega skednja oglašali |
stara!« pozdravi Ustinar svojo ženo, | kakor | bi jo že čakal. |
Kakor | v Bosni je, kakor v Bosni!« govori | |
Kakor v Bosni je, | kakor | v Bosni!« govori ves žareč in po taktu |
pritrdijo fantje in so že vsi pri vratih, | kakor | bi se hiša nagnila in bi kar zdrknili |
iz izbe in zato pritiskajo v vrata | kakor | gosta tekočina v lijak. |
Spet je prostorna | kakor | skedenj. |
Tako | kakor | je treba. |
»Hahaha!« se zakrohotajo stari kmetje, | kakor | bi se jim vračale mlade moči. |
glave in skrivajo svoje svetle oči, | kakor | bi jim bilo nekam nerodno. |
Barbaron se strese | kakor | šiba na vodi. |
njimi se zdaj vrti tudi rdečelasa glava | kakor | sončnica v vetru: |
trdne noge pa se dvigajo in padajo | kakor | stope: |
»Tako je, | kakor | bi stal na splavu,« se zareži ter nalašč |
se je razburkala, buta jim ob stene | kakor | razdivjano morje ter jih ziblje sem |
Prav tako razigran in košat, | kakor | bi ga bili prinesli s sabo s Prikraja. |
Belcebub igra na škant | kakor | cigan!« |
trepeta, prah in znojna para se dvigata, | kakor | bi se odprl ognjenik. |
razhajati, mirno in skoraj vsakdanje, | kakor | bi čutili, da ne pomaga nobena sila |
sklonijo pod sončnim pramenom; nagonsko | kakor | se ponoči umikajo sovražnikovim žarometom |
ogromnih škornjih stopajo brezskrbno | kakor | po domačem |
Obraz mu žari v zadovoljstvu, | kakor | bi se neprestano čudil, da koraka z |
hkrati mu z obraza sije otroški ponos, | kakor | bi bila vsa grapa njegova last. |
pobočju, in govori z mehkim glasom, | kakor | bi sam sebi pripovedoval nekaj zelo |
Giusto se ozre za njim in pokima, | kakor | bi bil vesel tega živahnega in že na |
»Nič!« takoj odbije Boris, | kakor | bi ustrelil iz puške in se zapodi navkreber |
prikima, | kakor | bi sama pri sebi sklenila, da Obrekarjevi |
Kakor | bi pognal iz tal.« | |
Drejc vrže glavo kvišku, | kakor | bi ga z nožem sunila v hrbet. |
» | Kakor | po prejšnji vojni. |
samozavestno, razločno in odsekano, | kakor | bi mu vsak zlog posebej zabijala v |
Dragarica nemirno trza z obrazom, | kakor | bi se jezila nase, da je zinila preveč. |
Boris, vedno nemiren in prožen | kakor | vzmet, prileti po klancu in obstane |
obžalovanjem in globokim začudenjem, | kakor | ne bi mogel razumeti, da so v teh dneh |
Dragič lepo pogleda očko Orla, | kakor | bi hotel reči, naj mu oprosti, ker |
Nančika in stegne roke proti Dragiču, | kakor | bi ga hotela pahniti. |
obraza; drži se sitno in zdolgočaseno, | kakor | bi se mu vse priskutilo. |
A sekunde so neskončne, | kakor | bi čas obstal. |
prekrižal na hrbtu in strmi predse, | kakor | bi globoko razmišljal. |
brada, z obupanim pogledom išče Orla, | kakor | bi hotel z njegovega mirnega obraza |
sledi vdano, toda popolnoma odsotno, | kakor | v sanjah. |
v Bichija, ki z razkrečenimi prsti, | kakor | bi držal v rokah nekaj umazanega, vleče |
obstane nad revolverjem in vztrepeta, | kakor | bi jo zadržala strahotna misel. |
»Badoglio! ...« vzlikne | kakor | potapljajoči se človek, ki misli, da |
med pisalno mizo in knjižno omaro, | kakor | bi bil ujet v tem ozkem prostoru. |
glavo kvišku in se sunkovito okrene, | kakor | bi ga z nožem sunili v hrbet. |
z ledenimi, jeklenosivimi očmi, | kakor | zver motri z naslado svojo žrtev, preden |
Bichi trepeta | kakor | šiba na vodi, samo oči so široko odprte |
Bichi nepremično strmi vanj, | kakor | bi mu Kutschera zabodel v oči svoj |
se zaničljivo zmrdne in jo spusti, | kakor | bi bila umazana. |
ljudi stoji Bichi, ponosno vzravnan, | kakor | lovec pred bogatim plenom. |
njegovem pogledu več besa in zagrizenosti | kakor | vere in prepričanja v zmago. |
Obraz se mu začne spreminjati, | kakor | bi mu Kutschera ponujal roko. |
prostor je nekam mrtev, osamljen in tuj, | kakor | bi bil daleč od življenja. |
Drejc se zdrzne, | kakor | bi se zbudil iz svojih misli, jezno |
S težavo požira slino, | kakor | bi požiral hude besede, ki mu prihajajo |
Dragarica plane, | kakor | bi bila beseda hlapec roka, ki jo je |
» | Kakor | vsi fašisti!« mrko, a trdo odgovori |
Ves je zasopljen, a obraz mu žari | kakor | vsakemu otroku, ki prinese veliko novico. |
Angelčine oči, si lomi roke, venomer mrmra, | kakor | bi rada nekaj rekla, a ne bi vedela, |
Samo Dragarica trza z roko, | kakor | bi ji hotela dvigniti v fašistični |
Boris se pomakne pred nahrbtnik, | kakor | bi ga hotel skriti njenim očem. |
Obrekarica spusti roke ob sebi, | kakor | bi se vdala v usodo. |
Obrekarica spusti roke ob sebi, | kakor | bi za vselej izgubila vnuka. |
udrihajo z rokami po mizi in kričijo | kakor | bi bili obsedeni. |
okroglo glavo in jo nato spusti na mizo, | kakor | bi se mu tilnik prelomil. |
belogardist počasi pogleda k vratom | kakor | zaboden vol, nato zaničljivo zamahne |
se predajo samo zavezniški vojski,« | kakor | v opravičilo doda Moj Jezus. |
stopicati na mestu in se mu nasmiha, | kakor | bi ga prosil, naj se vendar potegne |
iz avtomobila, se zravna pred njim, | kakor | bi hotel raportirati ter z gromkim |
se vprašujoče okrene h komandantu, | kakor | bi ga hotel pobarati, zakaj je obsedel |
pogleda Staneta, nato zazija in okameni, | kakor | bi res zagledala človeka, ki je vstal |
Nato si položi palec na čelo, | kakor | bi se hotela pokrižati, pa se premisli |
Dragarica vztrepeta | kakor | šiba na vodi. |
požene k Drejcu in se vstopi predenj, | kakor | bi ga hotela zaščititi s svojim telesom. |
Stisne Obrekarici roko, pogleda Nančiko, | kakor | je ne bi poznal, in se vprašujoče ozre |
Vsi smo trdno sklenjeni ... | kakor | veriga! |
glasom, toda mirno in preprečljivo | kakor | prej: |
roko ženi, ki venomer stopica za njim, | kakor | bi se bala, da ji bo ušel. |
Nato reče z obupnim glasom, | kakor | bi se samemu sebi zastudil: |
brzostrelkami so se z motocikli zlili v celoto, | kakor | ne bi bili ljudje, temveč samo kos |
globoke tragike, a tudi več odločnosti | kakor | pred dobrim mesecem dni, ko jih je |
Travnikarica strmi vanj, | kakor | bi bila uročena in ne bi mogla odtrgati |
Kutschera se zravna in se namrši, | kakor | bi bil globoko užaljen, da se ga kdo |
Okrogličar vztrepeta in se brezupno ozira, | kakor | bi gledal, če je prst naperjen v drugega, |
Drejc se z obema rokama zgrabi za prsi, | kakor | bi si jih hotel razkopati. |
Stane se zravna, | kakor | bi hotel v sebi zlomiti bolečino, in |
daljavo, obraz se mu razleze v nasmeh, | kakor | bi gledal prijetne slike iz nekdanjih |
zaliti | kakor | angelske ritke, sladki kakor - « |
zaliti kakor angelske ritke, sladki | kakor | - « |
enaki, vsi negibni in mrzli, trdi, | kakor | ne bi bili iz mesa in krvi, temveč |
naslanja na strojnico in jo drži krčevito, | kakor | bi držal silno, trzajočo zver. |
okrene k Sovi; se giblje in govori | kakor | v groznih sanjah. |
silami svojega telesa tišči v strojnico, | kakor | ne bi samo streljal, temveč bi tudi |
Sova izgubljeno gleda okrog sebe, | kakor | bi nekaj iskal. |
planjava pred njim se zamegli, vzvalovi | kakor | morje, se zaziblje in zavrti. |
mrzlo železo in počasi zapre oči - | kakor | bi se hotel samo za hip oddahniti - |
Sovi na roko, strmi v daljavo in hodi | kakor | v sanjah. |
začne pripovedovati s toplim glasom, | kakor | bi pripovedoval pravljico: |
Pride,« ji začne dopovedovati | kakor | otroku. |
proti Sovi, drži kvišku bel listič, | kakor | bi držal zmagoslavno zastavo, in ves |
praznem dvorišču in se vidno oddahne, | kakor | bi ga domobranci motili pri delu. |
dvigne sekiro a sekira ostane v zraku, | kakor | bi Drejc nenadoma okamenel. |
se zgrozi in sekira mu pade iz rok, | kakor | bi ga zapustile vse moči. |
»Kaj stojiš | kakor | štor! |
na rami, | kakor | bi ga skušala pomiriti. |
Sova zažari in poskoči, | kakor | bi ga beseda pogum vrgla kvišku. |
hrešči gluhi Zavoglar, ki se vnema | kakor | suha trska in z užitkom gleda, kako |
Lokar možato hodi ob svojih kotlih | kakor | komandir ob svoji postrojeni četi. |
naprej; vse poteze na obrazu se mu napno, | kakor | bi tudi sam drvel v naskok. |
Sova besno pogleda, | kakor | bi se jezil, da ga Nemci motijo pri |
nekaj širokega ... nekaj tako dobrega | kakor | ... kakor mlado dekle. |
širokega ... nekaj tako dobrega kakor ... | kakor | mlado dekle. |
ravnici pod njim je živo in prisrčno, | kakor | vsako leto ob veliki košnji. |
kosilnice; nato se nasmehnejo in odidejo | kakor | prave grabljice, ki gredo na delo in |
in še isti hip zahrumi bojna vihra, | kakor | bi iz jasnega neba prihrumela poletna |
globokih brazdah suhih lic pa živi nasmeh, | kakor | bi še mrtev s ponosom poslušal, kako |
mračno zagrmi Sova in pogleda vstran, | kakor | bi bil že vsega sit. |
In zgodi se čudež | kakor | v pravljici: tik pred njimi stoje pod |
potegne sapo v nos in se nato pomrači, | kakor | bi ugotovil, da že diši po snegu. |
dvigne glavo, stegne roko proti Nančiki, | kakor | bi jo hotel potrepljati, in reče s |
obstane, zamiži in se začne zibati, | kakor | bi na mestu zaspal. |
presrečno zamrmra in mu zdrsne iz rok, | kakor | bi se mu ob komandantovem povelju zmehčale |
povelje gre od partizana do partizana | kakor | uspavanka in se kakor uspavanka šepetaje |
do partizana kakor uspavanka in se | kakor | uspavanka šepetaje izgublja: |
Za poveljem pa vrsta pada | kakor | bi partizane nevidna roka polegala |
Obraz se mu zmehča in zasije, | kakor | bi nenadoma zasijalo pomladno sonce. |
počasi reče Mali, | kakor | bi prosil, naj se nikar ne hudujeta, |
pripoveduj, kako bo potem,« reče Mali | kakor | otrok, ki zahteva pravljico od mame. |
Mali in z ugodjem zarije glavo v sneg, | kakor | bi se zaril v mehko blazino. |
»Govoriš | kakor | mama ...« |
Sova globoko zajame zrak in zahrumi, | kakor | bi hotel preskusiti, kako in kaj je |
pobere, jo obdrži v svoji šapasti roki | kakor | igračo ter jo z zaničljivim pogledom |
» | Kakor | zmeraj!« mračno zagodrnja Sova. |
Stenska ura tiktaka vedno glasneje, | kakor | bi opominjala, da čas hiti. |
Boris takoj stisne čeljusti, | kakor | bi se pripravljal na spopad. |
Questo è Orel!« naglo pritrdi Bichi, | kakor | bi se opravičeval, da je sovražnik, |
svojo široko roko treplja po glavi, | kakor | bi ji hotel reči, naj mirno spi. |
da se mora z rokami upreti v kolena, | kakor | bi na ravnem dvigal težko breme sena. |
»Aaa!« besno zasika, | kakor | bi zagledal svojega najhujšega sovražnika. |
Boris se široko ustopi, | kakor | bi se pripravljal na spopad; stisne |
okrog njega, a Drejc se ne zmeni zanje, | kakor | bi ga usoda prikovala k temu deblu, |
Drejc in ga začne potiskati od sebe, | kakor | bi se šele zdaj spet zavedel nevarnega |
Nančika se strese, | kakor | bi se zdramila iz težkih sanj, in živahno |
predirno pogleda in nato tiho reče, | kakor | bi se že vdala v usodo: |
široko zasmeje in ga udari po ramenu, | kakor | bi s tem potrdil besede očka Orla: |
jase, ki je bila zdaj tisočkrat lepša, | kakor | je kdajkoli bila v resnici; nikjer |
Stale so na kupu, ravne in vitke, | kakor | gruča gojenk v katedrali, in šelestele |
šelestele pritajeno, s prsti na ustnicah, | kakor | bi še v zamaknjenosti s pravo mladostno |
in prijetno hladna, skoraj slovesna, | kakor | mogočen kos črnega marmorja. |
me je medtem zapredel v svojo mrežo | kakor | pajek muho. |
Izginil sem v grdem obrazu | kakor | v umazani peni. |
libertà!« Te besede so me stisnile za grlo | kakor | koščena roka - in bolečina, stara trideset |
Obstal je dva koraka od mene, se tresel | kakor | šiba na vodi, mahal s pestmi in na |
kletvine, da sem se tudi jaz tresel | kakor | šiba na vodi. |
moja zbegana duša oprijela teh sanj | kakor | utopljenec bilke. |
enakomernih sunkih in veselo požvižgavata, | kakor | bi se odpravila na bogve kako dolgo |
zdravja, toda nekoliko nemirne krvi | kakor | vsi Čelarjevi ljudje. |
naposled se sporazumeta tudi brez besed, | kakor | smo se mi v bosenskih gozdovih. |
Travnikarjev stric in začel mleti s čeljustmi, | kakor | bi skušal zaškripati s poslednjimi |
»Tako ju jemlje, | kakor | bi z nožem rezal z njiju. |
Vsi trije so umolknili, | kakor | ljudje vselej umolknejo spričo smrti. |
Bilo mu je, | kakor | bi se nenadoma znašel skoraj v tujem |
blede in preplašene, popolnoma drugačne | kakor | ob navadnih dneh. |
vprego - z motocikla pa so tako naglo, | kakor | bi jih vrgle kvišku posebne vzmeti, |
Stali so | kakor | prikovani k tlom - okrog njih pa je |
ognjeno rdečega cvetja, se je zdaj | kakor | pod nevidnim nalivom nagibal čez kamnitno |
blizu klepal po svoji počeni kosi, | kakor | bi bil na strehi same postojanke in |
imel zavihane in iz črnega rokava je | kakor | iz sajaste cevi gledala bela, s črnimi |
Množica se je zganila | kakor | eno samo telo: fašist je izpod svojega |
belo, poraščeno roko: dolgo je meril, | kakor | bi nekoga iskal, nato pa je sunkovito |
si pokril obraz z rokami in trepetal | kakor | šiba na vodi. |
občutki groze, usmiljenja in usodnosti, | kakor | so v srednjem veku njihovi predniki |
sebe in začel naglo utripati z vekami, | kakor | bi se čudil, da ni otrok sredi ceste, |
Slovencev, temveč da zapirajo komuniste, | kakor | jih pač zapirajo po vsem svetu ... |
Srbskem ... mi pa smo se jih ogibali, | kakor | bi bili garjavi ... |
svojih osem let, ki niso nič krajša | kakor | tu!« je rekel trdo. |
Potegnil si je z rokavom čez oči in | kakor | v opravičilo zahlipal: |
Justin pa je zmajal z glavo | kakor | otrok, ki je zagrešil neodpustljivo |
in nekajkrat jezno udaril po klinih, | kakor | bi hotel razbiti to mučno tišino, nato |
»Mudi se ti, | kakor | bi te doma čakala pečena kokoš,« bi |
kapo pritisnil na svoje suho koleno, | kakor | bi bil v tuji hiši. |
leseno žlico ter jo začel ogledovati, | kakor | je ne bi še nikdar videl. |
Nato se je globoko oddahnila, | kakor | bi vrgla s sebe težko breme. |
žena vrnila se je naslonila na vrata, | kakor | bi branila sad svojega telesa in prekrižala |
si ga je zdaj tako želela, ni bilo, | kakor | ga v tej hiši ni bilo še nikoli. |
sapo in se tako krčevito stresala, | kakor | bi z vsakim sunkom joka odtrgala kos |
obraz in vprašujoče pogledala moža, | kakor | bi čakala podobno priznanje tudi iz |
je obrnil glavo in se rahlo zlecnil, | kakor | bi se začudil, da stoji žena pred njim. |
velikansko ruto in si začel otirati obrvi, | kakor | v vseh neprijetnih in mučnih trenutkih. |
Prišlo je ... | kakor | dež ... |
Nič nisem vedela, nič nisem videla ... | kakor | bi mi pamet oslepela ...« |
globoko globoko notri sem šepetala, | kakor | bi bila tam še ena ženska: |
klop in si vrgla predpasnik čez glavo, | kakor | bi se hotela skriti še sama sebi. |
Pismonoša se je zlecnil, | kakor | bi smrt hušknila mimo, in začel v gostih |
spet glasno useknila in se zravnala, | kakor | bi se odločila, da mora povedati vse. |
vrtu, tuli | kakor | bi bil razmesarjen in plane za mano |
In čisto na samem, | kakor | bi prav njega iskala ...« |
je na vejo ... in še danes visi tam ... | kakor | opomin ...« |
pograbila ta prvi žarek življenja, | kakor | utopljenec bilko. |
Zmaga je vstopila tiho | kakor | senca. |
»Plesal si, | kakor | ne bi bilo mačke pri hiši ... |
visoka, in zvijala svoje suhljato telo, | kakor | bi ji bilo komaj petnajst let. |
nakodrano glavo in zakrilila z rokami, | kakor | bi mislila odleteti. |
vendar je bilo vse popolnoma drugačno, | kakor | je bilo v resnici. |
padala v korito, je zdaj tekla tiho | kakor | olje. |
čisto na samem, pomaknjena od vasi, | kakor | bi se bila nekoč v pijanosti, v globoki |
in nevaren; vlekel je človeka vase | kakor | prepad. |
vihala ustnice v pomilovalnem nasmehu, | kakor | bi hotela reči: |
venomer šaril z roko po sivem obrazu, | kakor | bi si brisal z njega pajčevino, in |
po postelji in vlekla s sebe obleko, | kakor | bi jo pekla, ter si nato v razbitem |
in jo pri priči udarila po dolini, | kakor | bi ji gorelo za petami. |
krčma popolnoma spremenila; bilo je | kakor | v domači izbi, kadar ugasne luč. |
pohlevno čakali, da jim Zinka postreže, | kakor | so doma pohlevno čakali večerje, ko |
zelo tuja in nedomača, pusta in gola | kakor | kolodvorska čakalnica. |
Kaj se le držiš, | kakor | bi petek požrl! ... |
Koščena in divja dežela, | kakor | pravijo ... |
Pa tudi babjek ni bil, | kakor | so vsi Lahi, da me razumeš! |
zadnjič tam, sta mijavkali po trgovini | kakor | dve sestradani mački: |
Zabodel je vame svoje sive oči in sika | kakor | modras: |
»Jaz svojo misel povem kar naravnost, | kakor | to kmetu pritiče, da me razumeš! |
čmrlja je nosil - | kakor | ti in kar vas je državnih - - da si |
Moj Jezus se je takoj prizibal iz kuhinje, | kakor | bi že čakal za vrati. |
pa vsak prah sede na dušo in ga teži | kakor | kamen. |
Nato se je sesedel na klop, | kakor | bi se mu pri priči stajale kosti. |
nemara sem trde besede, toda odkrite ... | kakor | se možu spodobi, da me razumeš! ... |
Lajam, | kakor | pravijo ... |
in ga nato položil h krčmarjevemu, | kakor | bi nameraval presoditi razliko. |
Okrogličar ga je tako začudeno premeril, | kakor | bi ga bil šele sedaj opazil. |
svojim kazalcem pomešal po klobuku, | kakor | s kuhalnico po kotličku, in pritajeno |
skuha ...« je skrušeno priznal pismonoša, | kakor | bi hotel reči: |
ponovil Okrogličar in pomlel s čeljustmi, | kakor | bi natihem škripal z zobmi. |
in ga tako previdno položil na klop, | kakor | bi bil iz najtanjšega stekla. |
pred njim na mizi, siva in negibna, | kakor | bi bila iz kamna. |
govoril, kar nenadoma pa sem se zdrznil, | kakor | bi sama smrt švignila mimo mene. |
oddaljeval ter je kaj kmalu samo šumel | kakor | oddaljen slap. |
negibno, nekoliko zabrisano in celo plosko | kakor | slaba, zaprašena starinska slika brez |
strmele so z nadčloveškim naporom, | kakor | bi mi skozi prirojeno nejasnost hotele |
Te besede so | kakor | razbeljene šivanke zbodle starega Hotejca. |
tako ostro, da je Modrijan vztrepetal | kakor | šiba na vodi. |
»Toda spal bom mirneje | kakor | ti!« |
debela in dolga palca sta štrlela navpik | kakor | dva obrušena roga. |
Matic je stal nepremično | kakor | velikanski trš. |
Matic je izpil več | kakor | polovico. |
palci pa so enakomerno nihala po zraku, | kakor | bi nekaj poganjala. |
In res je bilo videti, | kakor | Matic ne bi sedel pri miru, temveč |
pestmi v nebo, nato pa je zakrilil | kakor | orel s perutmi. |
od drobca stekla, da je bilo videti, | kakor | bi mu blisk švignil izmed prstov. |
kretnjah se je žarek odbil od stekla, | kakor | bi Maticu najprej blisk švignil iz |
rekla Temnikarica in ga premerila, | kakor | bi ga hotela tudi s pogledom odsloviti. |
Kosmat si | kakor | medved. |
Ščetinast si | kakor | jež!« |
» | Kakor | jež?« je Matic izbuljil oči in se začel |
Temnikarica je prekrižala roke na prsih, | kakor | bi se pripravila k daljšemu pogovoru, |
»Kokošarka je huda,« je rekel Matic, | kakor | bi se opravičeval. |
Če bi slišal, bi vedel, da drnjohaš | kakor | medved. |
Hitel je po otavi, | kakor | bi hotel dohiteti sonce, ki se je umikalo |
senožeti, ki je visela v večernem soncu | kakor | debela mehka odeja. |
je služila pri zelo veliki gospodi, | kakor | je trdila njena mati. |
da bo še najpametneje, če nadaljuje, | kakor | je začela. |
otrok iz Luže in povrhu še Egipčan, | kakor | pravijo, mu ne boste obesili nobenega |
In Matic je res rasel | kakor | trs v luži. |
opletal z dolgimi rokami ter se branil, | kakor | je vedel in znal. |
nagonsko stisnil k Hotejcu in se tresel | kakor | šiba na vodi. |
Vaščani so sklenili, naj Matic živi, | kakor | so v tistih časih živele stare občinske |
Kakor | kaže, je na enem koncu zmeraj malce | |
» | Kakor | zaboden vol ga me gleda me! ...« |
Kakor | iz svinca so ga bile noge so! ... | |
bajto, se režal, sopihal in jo gledal | kakor | zaboden vol «. |
»In samo zato ti vpiješ, | kakor | bi te odrl na meh?« je prhnil Ustinar. |
je šel k Robarju in tam vse ozmerjal | kakor | se spodobi, nato pa se je dva dni trudil |
tudi tako sestradan, da se je tresel | kakor | šiba na vodi. |
stresel, a je takoj dvignil prst in | kakor | prestrašen otrok trepetaje ponovil: |
Matic je samo zamežikal in obsedel | kakor | kup nesreče. |
debelima palcema, ki sta štrlela kvišku | kakor | dva obrušena roga, premeril je dolge |
napotil v Dominov rob in je storil, | kakor | mu je rekel Hotejec. |
več pokusil, za mlekom pa je stikal | kakor | pijanec za žganjem. |
palico in vneto bingljal z nogama, | kakor | bi se neprestano vozil križem kražem |
obraza, ki se je zdaj širil, zdaj ožil, | kakor | bi Matic naglo skakal iz joka v smeh |
razgrnil njegov dan, ki je bil jasen | kakor | nebo nad njim: tam gori nikjer nobenega |
izven sveta in daleč od sveta, prav | kakor | nebo; razlika je bila samo v tem, da |
na svet, v svojo dolino, ki je bila | kakor | velikanska, globoka zelena zibel, pokrita |
velikem loku poganjal od Vranjeka, | kakor | bi bil z nevidno nitjo privezan za |
vrat, potegnil sapo v nos in prisluhnil | kakor | žival, ki zasluti nevarnost. |
In res se je kar nenadoma zdrznil, | kakor | bi smrt švignila mimo. |
po soncu tik ob črti ter se zibal, | kakor | bi hodil ob robu prepada. |
bila tako gosta, da se je nagibal, | kakor | bi bredel po vodi. |
je po laseh - in spet se je zdrznil, | kakor | bi smrt švignila mimo. |
Obstal je na mestu | kakor | ukopan in gledal za partizani, ki so |
naprej, zakaj v njegovi podzavesti je bil | kakor | v kamen vklesan ukaz, da mora k Loputniku, |
Danes pa je bil teman | kakor | huda |
Kure so bolj bistre | kakor | ti, pa bodo že same vedele, kako je |
Matic je neslišno stopil za njim in | kakor | spomenik obstal sredi izbe. |
lahko zgodi!« je naposled jezno prhnil, | kakor | bi se z nekom prepiral. |
ovinku se je v pišu vrtinčil prah, | kakor | bi se hinavsko bližala nevihta. |
župnik pa je lezel iz sivega plašča | kakor | velikanski črni hrošč iz svoje bube. |
Župnik in Modrijan sta se spogledala, | kakor | bi hotela reči, češ tudi ta, ki je |
nasmehnila, Matic pa se je zdrznil, | kakor | bi smrt švignila mimo. |
ustavila in nato nepremično obstala, | kakor | bi ji zmrznila kolena. |
Nato se je zganila, | kakor | bi hotela še nekaj reči, toda hči je |
rosne lističe in zlato rumeni cvet je | kakor | pravo sonce zažarel na Matičevih zagorelih |
ter jo nemo ubiral za Tilčko, ki je | kakor | srna hitela pred njim. |
pravkar stopil iz hleva, je obstal | kakor | ukovan. |
Kakor | na Rupih! ...« | |
Vas je bila tiha | kakor | še nikoli. |
ter vedno hitreje zvonil z nogama, | kakor | bi se hotel dvigniti in odveslati čez |
odbijali od kosa stekla v njegovih rokah, | kakor | bi bliski švigali iz njega. |
počasi prihrumeli izza Hlipovega ovinka, | kakor | bi prišli naravnost iz Hlipovega hleva. |
trenutku pa je prav tako nenadoma, | kakor | zjutraj na travniku in kasneje pred |
mimo njega - in Matic se je zdrznil, | kakor | bi smrt švignila mimo... |
bolečina zgostila tam in ga zapekla, | kakor | bi vsuli vanj kotel žerjavice. |
iz letala - in spet se je zdrznil, | kakor | bi smrt švignila mimo. |
zmeraj sama zarase ...« je zamrmral, | kakor | je v svojem življenju zamrmral že sto |
zobe, še tesneje objel trebuh z rokama, | kakor | bi ga nesel v nečkah, ter se začel |
stopala so neslišno stopala po prahu, | kakor | bi stopala po moki. |
čuden smehljaj, ki je bil nepremičen, | kakor | bi oledenel. |
Nihče ni zinil, | kakor | bi se bali, da bi prva glasna beseda |
sonce, zato se mu je vsa gruča bližala | kakor | črne sence. |
njemu ter ga zgrabil z obema rokama, | kakor | bi se bal, da se bo Matic vsak hip |
Te besede so | kakor | razbeljene šivanke zbodle Hotejca. |
Nato je zajel sapo in odprl usta, | kakor | bi hotel nekaj reči, toda Hotejec je |
Za njim so se zdrznili vsi, | kakor | bi smrt, ki je tu opravila svoj posel, |
dolina je bila tako tuja in grozljiva, | kakor | bi se bila hiša ponoči pogreznila in |
tudi neznansko visoko, ozko in težko, | kakor | bi bila dolina pokrita z debelim svinčenim |
različnih sivin, toda podobnih oblik, | kakor | so si pač podobna bitja istega rodu. |
se spoprijemali in se odbijali, se | kakor | v smrtnih krčih zvijali v klobčiče, |
nagonsko so se zaganjali v vse kote, | kakor | bi se hoteli za vsako ceno prebiti |
zadnji krajec, ki je bil bled in tenak, | kakor | bi bil izbrušen iz trdega, mrzlega |
je Idrijca šumela desetkrat glasneje | kakor | podnevi. |
prazen, da je tekel skozi napeto tišino, | kakor | teče zrak skozi sito. |
Trdna je | kakor | skala. |
zažvižgala vidra - in tišina se je razbila, | kakor | bi bila iz najbolj krhkega stekla. |
Pri srcu ga je stisnilo, | kakor | bi se z dolino vred pogreznil še globlje. |
In zasmilita se mu, | kakor | bi bila za vse večne čase izgubljena |
tudi dolgo, v spanje zavito vas, | kakor | bi se bala, da bi ju kdo slišal in |
Samotežniki tudi niso bili ljudje, | kakor | se reče... |
mu ni tekla tako sproščeno in gladko | kakor | mami, ker je bil precej izbirčen in |
Nato pa je vzdihnil, | kakor | je vzdihnil še po vsakem pripovedovanju: |
zakrivljeni mesec pa si je z istim posmehom | kakor | prej hladnokrvno rezal skoznje svojo |
tistega, kar poje, kar ima svoj glas, | kakor | se reče. |
zdelo, da ga vsi gledajo s pomilovanjem, | kakor | bi mu manjkala neka lastnost, ki brez |
ki se dvigajo in migotajo v zraku, | kakor | bi nad jezom stalno visela živa meglica, |
meglica, to se pravi ... kako bi se reklo ... | kakor | bi nad jezom rojilo na tisoče in tisoče |
človek, ki ima več srca in več pameti, | kakor | je potrebno za njegovo življenje, zato |
Ta je bil mrtev | kakor | ... kako bi se reklo... mrtev kakor pepel, |
mrtev kakor ... kako bi se reklo... mrtev | kakor | pepel, stari Ravničar pa je bil živ |
pepel, stari Ravničar pa je bil živ | kakor | sam ogenj. |
In tudi on je rad bral, | kakor | je rad bral mladi. |
Narava ga je zanimala, naravni pojavi, | kakor | se reče. |
mlinsko kolo na lopatice vrti hitreje, | kakor | se vrti kolo na koritca? |
bi delal sam, v potu svojega obraza, | kakor | je pisano v svetem pismu, a ne da bi |
Govorili so o tem in onem, | kakor | je pač navada, ko pa so se dovolj namoževali |
Ravničar je gnal svojo, | kakor | bi bil obseden. |
Ravničar pa se še ozrl ni, | kakor | bi bil slep in gluh. |
kakor | se reče. | |
Bila je namreč tema | kakor | v rogu, pa je Ravničar z vriskom oznanil, |
metrov globoka, led čez in čez in tema | kakor | v rogu. |
pripravljen tvegati tudi življenje, | kakor | se reče. |
Znanstvenik, | kakor | se reče? |
bil stari Ravničar udarjen po pameti, | kakor | bi se lahko reklo, je bil mladi udarjen |
bi se reklo... sploh čudovito bitje, | kakor | se reče. |
je ponovil oče in začel prikimavati, | kakor | bi jo videl pred sabo in bi jo presojal. |
Bil je | kakor | obseden.« |
Pa vendar ne tako ali vsaj drugače | kakor | Tone. |
In vendar ženske niso pogumne, | kakor | se reče. |
Tone bi bil izhiral, | kakor | izhira zvesti pes za svojim gospodarjem, |
še na koncu sveta, skoraj tako daleč | kakor | Amerika, ali vsaj na pol poti. |
Srce ji je počilo, | kakor | pravimo... |
nagonskih močeh, | kakor | se reče. |
tako dalje... kako bi se reklo... živi | kakor | žival... |
pameti, je gospodinjila in gospodarila, | kakor | je pač vedela in znala. |
In | kakor | hitro so otroci shodili, so garali |
Kakor | piščeta za kokljo, tako so počepali | |
vse bi bilo urejeno še stokrat lepše, | kakor | piše v ‘Umnem kmetovalcu’... |
in se zamaknil v meglico nad jezom, | kakor | bi Jelko primerjal s podobo, ki se |
reklo ... da so v njem velika čustva, | kakor | se reče. |
Nekateri so brez srca, | kakor | pravimo, drugi pa spet tako ... kako |
trdo in nejevoljno zmajal z glavo, | kakor | bi bil rekel nekaj nespametnega. |
govoril. se je napenjal, da bi govoril, | kakor | ga je še učitelj učil v šoli: ‘rekelj’, |
In bil je nesrečen, | kakor | je nesrečen vsak, kdor ne more uresničiti |
Da, kmetje so trde skorje, | kakor | je trdo življenje, toda v srcu so mehki. |
preplašeni, pa sploh so bili nekoliko divji | kakor | se reče. |
najmlajša dva in pobrisali so jo po pobočju | kakor | splašene živali. |
zažvižgala z njim po zraku ter se nato | kakor | blisk spustila proti hlevu ... |
se je tiščal za omaro in se tresel | kakor | šiba na vodi. |
vidimo, kako je vse iz trte izvito, | kakor | se reče. |
Kakor | že večkrat, se ga je bil namreč tudi | |
je še, pa je že popolnoma drugačna, | kakor | so punčke njenih let. |
besede pa kar z usti požira, | kakor | se reče ... |
bolj so se kozolci dvigali; bilo je, | kakor | bi se po vseh belih, že zasneženih |
sivi; bili so rožnati od prvega sonca, | kakor | bi okrvavljeni prišli iz plemenitega |
» | Kakor | hočeš ...« |
In tam se je oče spet obrnil k pobu, | kakor | bi bil pomislil, da mu nima kam uiti |
boš v juniju že šel k mali maturi, | kakor | se reče.« |
Bilo mu je neprijetno, | kakor | bi mu oče spet očital neko duševno |
Za to mora biti človek poklican, | kakor | se reče ... |
se nikdar ne znebiš, če si človek, | kakor | je treba. |
Pob je poskočil in zardel, | kakor | bi ga bil oče vprašal, če je zaljubljen. |
Snovi, | kakor | se reče, mu ne bi manjkalo ... |
da mora biti človek poklican za to, | kakor | se reče ... |
»Tudi jaz raje berem povesti | kakor | pesmi,« je rekel pob, da bi pač nekaj |
vedeli, bi se bili tudi meni posmihali, | kakor | se posmihajo Mlinarjevemu Cenetu...« |
Pobu je bilo neprijetno pri srcu, | kakor | da bi se bil oče izpovedal nečesa otročjega, |
z večjim in drugačnim spoštovanjem, | kakor | ga je bil gledal prej. |
je skrivaj zazrl vanj in ga gledal, | kakor | ga ne bi bil še nikdar videl ... |
nenadoma je začutil, da ga ima tako rad, | kakor | ga ni imel rad še nikoli. |
pomladni dan je bil lep, svetel in zveneč, | kakor | iz čistega srebra ulit. |
torej resnično lep, svetel in zveneč, | kakor | iz čistega srebra ulit. |
posvetila vame še pred nasmehom, me je | kakor | dobra domača roka rahlo potisnila nazaj |
Bil je mehak, gost in prijetno hladen | kakor | črno vino. |
Besede so zvenele polno in slovesno, | kakor | bi se po globokem stoletnem molku sproščeno |
Trda resnica se je dvignila pred mano | kakor | ostra navpična čer. |
Ta vojna je | kakor | velikanski jekleni razbeljeni valj |
veje naše stare tepke, da sem obstal | kakor | vkopan. |
Ozrl sem se v obleko, ki je | kakor | žalna zastava rahlo vihrala v pomladnem |
tiste besede so me kljub temu zadele, | kakor | bi me bil sunil z nožem. |
mislih rogala in zanikavala s prstom, | kakor | bi se rogala in zanikavala smrti: ‘O, |
Kakor | bi bil rojen za barona!’ | |
vse pomito, poribano in pospravljeno | kakor | pred velikim praznikom. |
Bele in črne tipke so trepetale, | kakor | bi bile žive in bi nestrpno čakale, |
Jezus, gledam te | kakor | tujca! |
Visela je nekoliko postrani, | kakor | bi stara ženica prijazno nagibala glavo. |
vdano gledala in mi spokojno kimala, | kakor | bi mi hotela reči: |
zraven mene in me zaverovano gledala, | kakor | bi opravljal nenavaden obred. |
rokama pokril obraz in ga trdo poribal, | kakor | bi hotel izbrisati iz spomina te prve |
izgubiš potem ... kasneje ... v življenju, | kakor | pravimo. |
V grlu me davi in sram me je, | kakor | bi me spraševal o ljubezni. |
hiše, toda šumela je prav tako gluho | kakor | prej, mesečina pa je pritajeno drsela |
okence | kakor | sneg skozi veje. |
Zadnje tri besede so me zgrabile | kakor | klešče in mi začele lomiti čeljusti. |
Padli jim dajejo ceno, | kakor | daje grenka kaplja vinu trpek, toda |
različnih kozarcev in cvetja, se počutijo | kakor | riba na suhem, gostje pa se v svojih |
gostje pa se v svojih uniformah počutijo | kakor | ribe v vodi in sedijo za mizo, kakor |
kakor ribe v vodi in sedijo za mizo, | kakor | bi vse bitke bojevali samo v hotelskih |
Skratka, vedel se je, | kakor | bi ga bili vrgli iz globokega sna ter |
ne s slastjo, temveč s pogoltnostjo, | kakor | je sestradana žival. |
Velik sem, dvakrat, trikrat večji | kakor | v resnici. |
Toda strašno sem gluh in trd, | kakor | bi bil iz lesa. |
Noge me nosijo nekje zelo visoko, | kakor | bi bile res najmanj trikrat daljše, |
Kakor | strastni divji lovec za grmom, tako | |
In naglo hitim po hodniku, | kakor | bi on še stal v zrcalu in gledal za |
Izpod stropa visi moje srce | kakor | gong. |
pozdravljajo in se nato razhajajo, | kakor | bi vsi ti očetje in bratje in matere |
Hvale ne potrebuje in ne slave, | kakor | je ne potrebuje nihče, ki je izpolnil |
vse, od začetka do konca, ves roman, | kakor | pravi.« |
In ta obraz mi je tako znan, | kakor | bi se še včeraj pogovarjal z njo! |
je vrela iz teme za Dominovim robom, | kakor | bi vrela izpod visoke železne zavese, |
širokem loku razlila in se nato prelivala | kakor | samo čisto srebro. |
Na njej so | kakor | na rahlem belem |
toda bila je močnejša, skrivnostnejša, | kakor | bi iz nje zadihala vsemogočna, temna |
Umolknil je, | kakor | bi se mu zataknilo. |
Kakor | jetnik se je oziral v zakrižano in | |
polnijo z močno otožnostjo, ki se | kakor | gosto črno vino razliva po njem in |
Tudi pokrajina se spreminja, | kakor | bi se pogreznila, in se pretaplja v |
še zmeraj živi in valovijo v vodi, | kakor | bi klicali na pomoč. |
razliva od brega do brega in se sveti | kakor | zrcalo. |
brzice, ki tečejo naglo in živahno, | kakor | bi neskončna jata živosrebrnih jegulj |
Nerodno | kakor | medved se maje med spolzkimi kamni |
potrkala na strop in ga poklicala k sebi, | kakor | ga je poklicala še |
Odeja je skoraj ravna, | kakor | bi bila mama že brez telesa. |
njene dolge roke, ki jih bo zagledal, | kakor | hitro bo prestopil prag. |
tistih rokah in v grlu ga bo stisnilo, | kakor | bi na njih bral jasno zapisano smrt. |
dolgo motrila s tako čudnim pogledom, | kakor | bi skozi njega prodrla nekam v daljavo |
Saj te imamo res drugače radi, | kakor | imamo druge ... |
zato, ker bi bil ljubezni bolj vreden, | kakor | so je drugi ..., ampak zato, ker si je |
ganile, drugič so ga zadele v živo, | kakor | bi mu prikrito očitali nekakšno duševno |
tišino, ki bo v njej zlovešče hrumelo, | kakor | bi se iz daljne prihodnosti valili |
temni, zato pa bolj prijazni in mehki | kakor | v dnevni luči. |
se bodo omehčali in pritajeno dihali | kakor | krotka domača bitja. |
visokih stolov vsa svetla in vedra, | kakor | bi še bedela. |
stopnico in se začel naglo vzpenjati, | kakor | bi hotel uiti visokim kalnim valovom, |
udarec, da se je kar vdal v svojo usodo, | kakor | se v svojo usodo vda na dosmrtno ječo |
In tudi živel je | kakor | jetnik; molče in pridno, toda brez |
sončijo na prisojnem, bolj bistre, | kakor | so naše, ki se senčijo po teh osojah. |
globoko zajel sapo in stegnil vrat, | kakor | bi pogoltnil prevelik zalogaj, nato |
njegov obraz, da se ga ni nikdar znebil, | kakor | se seveda ni znebil svoje duše, ki |
travnik pa je uprl vanj svoj pogled | kakor | v odrešenika in sproščeno nadaljeval: |
otavnička, otavnice pa še za pašo ne bo, | kakor | vidim, še za pašico ne. |
ponovil s poudarkom in se takoj zravnal, | kakor | bi mu pri tej besedi prišla v glavo |
Kakor | dve stari babi, prav kakor dve babici! | |
Kakor dve stari babi, prav | kakor | dve babici! |
Pob je samo spet skomignil z rameni, | kakor | bi hotel s to kretnjo povedati, da |
Kakor | Idrijca, - je rekel in pokazal v reko. | |
Sedel je v kotu za pisalno mizo, | kakor | bi bil ujet v skopcu, in po izrazu |
bile kalne, trudne in vsega naveličane | kakor | oči starega zamaščenega krapa. |
Ravnatelj je medtem hodil po sobi | kakor | lev po kletki in vedno hitreje vrtel |
vrtel svojo dolgo desnico po zraku, | kakor | bi z nekakšno nevidno pripravo navijal |
včasih spremeni tudi v koristno čednost, | kakor | je o tem pridigal rajnki župnik Čar. |
začela z boso nogo drsati po podu, | kakor | bi premišljevala. |
zagrizel z vso trmo, čeprav ne z veseljem, | kakor | je bil upal. |
Kakor | nevesta! - | |
življenje neizprosno teče svojo pot ... | kakor | Idrijca. |
njegovega telesa so bili nesorazmerni, | kakor | bi bila narava nameravala ustvariti |
najmanj dvakrat premajhna in okrogla | kakor | drobna buča, nos komaj debelejši od |
vdrti očesci, ušesa ušesca in zverižena | kakor | dva suha jabolčna krhlja, lasje redki |
krhlja, lasje redki in počesani po čelu, | kakor | so počesani otroci. |
drobčkani nos in ga neusmiljeno mečkal, | kakor | bi samo na ta način sprožil v glavi |
Pravi velikan si mi, neroden pa tudi, | kakor | bi bil prišel iz podzemlja.’ - |
pekla,’ pravim, ‘zakaj ta je pod zemljo, | kakor | ste nas učili.’ |
čeprav bi se me peklenščki ustrašili, | kakor | pravite. |
Njeno mlado, polno telo je bilo napeto | kakor | struna. |
boš vse življenje plesal z obrazom | kakor | stari Mohorajtnik. |
kakor | bi se v temi spuščal po lestvi in bi | |
Vso vas je imela v mezincu, | kakor | se reče. |
Rahlo, | kakor | bi se ne dotikala tal, se je pozibavala |
rdečem krilcu zibalo na zelenem travniku | kakor | velik mak. |
Kadetkino glavo, jo zgrabil s prsti | kakor | s peterokrakimi kleščami, jo zavrtel |
V svojem rdečem krilcu je bila | kakor | živ cvet na stari kakteji. |
se precej zgodaj, a vendar kasneje | kakor | druge dni. |
bilo otopelo in je vztrajno hodilo, | kakor | bi bilo vedelo, da mora vzdržati. |
- Saj ne zavija nič drugače | kakor | druge dni. |
Kakor | začaran sem gledal, kako so njene bele | |
Češnje sem držal pred sabo, | kakor | bi nesel jajca, in se od strani oziral |
Kakor | tat sem se skozi gosto jelševje pretaknil | |
bukovo klado, | kakor | smo bili klado položili za vzglavje |
brez pogledov, a delali smo vneto, | kakor | smo zmeraj vneto delali za mamo. |
dni sem jih večkrat nehote ponavljal, | kakor | sem prav tako nehote vlekel na ušesa |
so trenutki, ko sem tudi vse videl, | kakor | bi bila hiša brez strehe in brez stropov, |
so v polkrogu stali pred klonico in | kakor | začarani molče gledali v velikana Podzemljiča, |
je umrla, ti pa se ukvarjaš s sabo, | kakor | bi se ves svet sukal samo okrog tebe. |
počasi in obstala z iztegnjenimi rokami, | kakor | bi jo mislila vzeti nazaj. |
daleč, da je bil že norcu podoben, | kakor | pravijo pri nas. |
ki se ga je ves čas držala za roko, | kakor | bi se me bala, umaknil na hišni prag. |
To se pravi, | kakor | hitro sedem, me vse srbi. |
Lužnikov Martin ima tudi hudo kri, | kakor | pravijo, pa je zelo slab človek. |
Kakor | rdeča nit ... | |
je vprašala Kadetka, | kakor | bi govorila o popolnoma razumljivi |
Ivana pravi, da sploh niste dedec, | kakor | je treba, ker nikdar ne zaropotate. |
se je glasno pogovarjal sam s sabo, | kakor | se pogovarjajo skoraj vsi stari ljudje, |
Kakor | rdeča | |
Jetika jo je pobrala, | kakor | je zdaj pobrala Nanco ... |
bila ustvarjena samo za življenje, | kakor | se reče ... |
mano v Trnje, kjer samota kar laja, | kakor | pravijo ... |
Teta Jula, ki je bila pusta | kakor | lesnika? |
Vse je bilo | kakor | prej, samo vse je bilo nekam mrtvo |
Idrijca je tekla tiho | kakor | olje. |
doživel, je mirno »kadil svojo pipico«, | kakor | pravimo tistemu podolgovatemu, modrikastemu |
Karabinjerji so me bili že večkrat obiskali, | kakor | so obiskovali vse slovenske dijake, |
Ko so me zagledali, so obstali | kakor | okamneli; najmlajši trije so se preplašeno |
Zdrznila se je, | kakor | bi se zdramila iz sanj. |
Šla je | kakor | srna. |
takoj stopila predme in razširila roke, | kakor | bi mi branila naprej. |
si je lase s čela in dodala mirno, | kakor | bi mi povedala vsakdanjo novico: |
Skoznje se je prelivalo večerno sonce | kakor | skozi povesmo tenkih bakrenih vzmeti. |
je obrnila in se ozrla na Košutnik, | kakor | da ne bi verjela mojim besedam, in |
Kakor | pravi otrok! ... | |
Kakor | drevo je, kakor smreka pravzaprav. | |
Kakor drevo je, | kakor | smreka pravzaprav. |
Ta ne bo držal, | kakor | tudi moja prispodoba ne drži. |
Ponoči sta vstajala in se | kakor | mesečna tihotapila iz hiše, da sta |
ker je svetla, gosta noč butnila vame | kakor | morski val. |
zažvižgal je, | kakor | bi me klical k sebi. |
čist, popolnoma netvaren, prosojen, | kakor | bi ga lahkotna roka kitajskega umetnika |
Kuk čepi | kakor | velika, uležana kopa, Škrbina je višja |
postajal sem nekam lahak in vrtoglav, | kakor | bi se mi bližala omedlevica, a vendar |
V srcu me je stiskalo | kakor | v hudih sanjah, a vendar sem s to trpko‐sladko |
Sivi lasje so ji padali na rame, | kakor | bi bili mokri. |
držala mojo brzostrelko, previdno, | kakor | bi držala dojenčka. |
Nato sem pogledal po grapi, | kakor | bi se hotel posloviti od noči. |
Potisnil sem glavo pod odejo, | kakor | jo ptica potisne pod perut. |
Bil je teman | kakor | huda ura in je s sekiro skušal pognati |
Mrko in zviška, | kakor | bi stari poglavar mogočnega rodu sprejel |
bil okrašen z velikimi zavoji, gledal | kakor | skozi povečevalno steklo ter se videl |
se zravnal, iztegnil koščeni prst in | kakor | z nožem ostro zarezal: |
Bil je srdit in svečan | kakor | preroki v ilustrirani Mohorjevi izdaji |
Ded se je postavil po robu, | kakor | se lahko postavi samo starec, ki gre |
ki je bila zverižena in bledikasta | kakor | slabo zapečen mlinec. |
je planil ded, | kakor | bi ga pičila kača. |
zmečkal in ga začel stiskati v pesteh, | kakor | bi res hotel iztisniti mleko iz njega. |
Ded se je zamajal, | kakor | bi treščilo vanj. |
Ded se je zazibal, | kakor | bi mu odpovedale noge, se oprijel roba |
prostrano čelo, ki je bilo rjavkasto | kakor | starinska slonova kost. |
Mama je vzdihnila in odprla usta, | kakor | bi hotela še nekaj reči, pa se je premislila |
ležal veliki in pomembni Julius Roth | kakor | na mehkih, krepkih vzmeteh. |
potrepljala mamo po rami in odšla brez besede | kakor | s pogrebščine. |
daljave je prihajalo zamolklo bobnenje, | kakor | bi se s pobočij valile skale in butale |
široka, mogočna in silna, toda lepa | kakor | plemenita žival. |
zakrilila z rokami in se sklonila, | kakor | bi že pogrinjala rjuho. |
- Zdaj bomo imeli stokrat več kruha | kakor | Tasić - je škodoželjno rekla mlajša |
In res je bilo tako slovesno | kakor | v cerkvi. |
deset minut, je bila Sodoma in Gomora, | kakor | je govoril ded. |
redkobesedna in plaha - »nesrečni otrok«, | kakor | je govorila naša mama - a vendar je |
smilila, ker je bila nemarna, sitna in, | kakor | se mi je zdelo, tudi zelo zlobna starka. |
zavihanega, nabreklega nosu, ki se je svetil | kakor | z oljem namazana oteklina. |
trikrat prestopil in se ozrl po nebu, | kakor | bi presojal vreme, nato spet spustil |
Iz hiše je šumelo | kakor | iz razdraženega sršenjega gnezda. |
Vojnac se je venomer kremžil, | kakor | bi ga trgalo po glavi, vzdihoval in |
rožlja z rožnim vencem po končnici | kakor | krava z verigo po jaslih ... |
dokler me ne bi živo zabil v zemljo | kakor | kol. |
odgovoril; sploh ženi ni nikoli odgovarjal, | kakor | je ne bi ne videl ne slišal. |
glavi in ga živega zabil v zemljo | kakor | kol. |
zabolelo, ker so bile jagode trde in debele | kakor | lešniki, a take sile le ni bilo. |
drobile, včasih so obstale z nogo v zraku | kakor | kure. |
Vojnačka je vrgla glavo nazaj, | kakor | bi prejela zaušnico. |
začudil, da so Vojnačke sklonile glave, | kakor | bi jih oplazil bič, in brez besede |
ponovil in si hkrati pritrdil z glavo, | kakor | bi hotel to besedo dobro spraviti vase. |
mizo, nato pa se je čudno nasmehnil, | kakor | bi mu šinila zlobna misel v glavo. |
njena lenoba prišla v vaško prislovico | kakor | jeza mojega deda. |
njej ter jo razjedli pri živem telesu | kakor | tistega tolminskega grofa, ki je tako |
Zmeraj me je prosila - | kakor | vse druge otroke - naj ji pomagam nesti |
košaro na tla in nato obstala nepremično | kakor | zapuščena kopa že na pol gnile slame. |
Sedla ni skoraj nikoli, | kakor | bi se bala, da ne bo več mogla dvigniti |
sv. Genovefa, ki je bila čudovito lepa, | kakor | so lepe vse svetnice: z razpuščenimi, |
Kadet se je | kakor | potepen pes počasi vlekel proti ‘Peknemu domu’, |
si je pokrivala obraz in se zibala, | kakor | bi jokala. |
več ni bila tako suhcena in okretna | kakor | včasih. |
Premikala se je počasneje in zelo previdno, | kakor | bi se bala, da se bo kam zadela. |
tenki in dolgi ter so še prav tako | kakor | njega dni živo premetavali klinčke |
Pomikala se je počasi, | kakor | bi korakala za procesijo. |
Nenadoma pa je planil kvišku, | kakor | bi se nečesa domislil. |
razumeli, ker so se mu čeljusti tresle, | kakor | bi jih zvijal krč. |
denar in medaljonček, toda kadet je šel | kakor | srna. |
Igral se je z njimi, | kakor | se lovski pes igra z utrujeno divjačino: |
prišel trenutek blage, goste tišine, | kakor | bi bil kdo vso dolino prekril z debelim |
strahotno treskanje in zamolklo bobnenje, | kakor | bi tam neka razdivjana sila klala in |
v deda, ki se je v pritličju boril | kakor | lev. |
takoj zahreščal vanjo prav tako trdo | kakor | v vojake: |
V hiši je še vedno šumelo | kakor | v panju. |
je tudi vse narobe, ker tam kuhajo | kakor | na velikem semnju. |
Njegova glava je bila zabuhla in okrogla | kakor | buča in prav tako brez slehernega izraza |
tega, ker so bili tako tuji in mrtvi, | kakor | ne bi bili njegovi, temveč umetno narejeni |
je ves dan krožil po veži in kuhinji | kakor | zvesti in odlični stražnik, je okrog |
in tako važno premeril deda in mamo, | kakor | bi ga bili ravnokar postavili najmanj |
besede od sebe in se pri tem držal, | kakor | bi nam delil cekine. |
- Toda Justina je drugačne sorte, | kakor | so Ivana, Kata in Tina. |
Vsi smo se plašno stiskali k mami, | kakor | bi po vsem ozračju plavalo nekaj grozljivega. |
in moj odnos do nje se je spremenil, | kakor | se spremeni do starega domačega konja, |
peciva, ki pa ni bilo več tako okusno | kakor | prej. |
na mizo svojo okroglo glavo in hrkal | kakor | vodovodna pipa, kadar pride vanjo zrak. |
Ta tesar je zdaj | kakor | nekakšno samogibno orodje stražmojstra |
potrepljal po golem ramenu in mu pomežiknil, | kakor | bi hotel reči: |
več tako strašno veljavna in mogočna | kakor | v prejšnjih, mirnih časih, ko so bili |
sleherno besedo, vojaki pa so jih gledali | kakor | najbolj zanikrne zaplotnike. |
trešči vojna med vas - in spogledate se | kakor | psi in mačke. |
Bil je bled in se je tresel, | kakor | bi ga držala mrzlica. |
dolgih licih sta mu drseli dve solzi, | kakor | bi resnično korakal naravnost v smrt. |
Italijanski ujetniki so bili vsepovsod, | kakor | da bi našo domačijo napadli zeleni |
prestanka točila vodo vsak v svoj škaf in | kakor | brez uma tekala iz prostora v prostor: |
Prav je ... - je rekel z veselim glasom, | kakor | bi se mu zdaj izpolnila skrivna želja. |
njegovih besed in sem jim tudi verjel, | kakor | sem dedu zmeraj vse verjel. |
imela na glavi trojni svitek črnih las, | kakor | pokojna cesarica Elizabeta, ki jo je |
Obstrmel sem | kakor | ukopan. |
zraku z zakrivljenimi prsti in sikala | kakor | kača: |
župnika brez talarja, zato sem zdaj | kakor | začaran buljil v razporek njegove |
palcem in kazalcem vščipnil za uho, trdo | kakor | s kleščami, ter z grozljivim glasom |
Glava mu je včasih zakinkala, | kakor | bi se mu vrat zmehčal. |
se ustavila pred golo, staro tepko, | kakor | bi se ded še enkrat ozrl po domačiji, |
smrt vendar ni tako globoko pretresla, | kakor | nas je pretreslo v jeseni, ko smo samo |
bodo zdaj zdaj zganile in zaživele, | kakor | so živele pri klekljanju, ko so gibčno |
Poslušal sem jo | kakor | začaran. |
vztrepetavali v pomladanskem zraku, | kakor | bi hoteli živeti, živeti in še živeti |
pramen svoje mlade luči, ki je zdaj | kakor | bleščeča, prašna cesta v poševni črti |
se je odbijala od nečesa žarečega, | kakor | bi se tam zbirali sončni vojščaki ter |
vendar nisem takoj planil na noge, | kakor | bi se bal, da moja pokrajina, ki je |
tudi lepo ter z leti postaja še lepše, | kakor | oljnate slike, ki jih mimo tekoči čas |
»Vidiš, vse je, | kakor | je bilo,« |
Vse se je zgodilo tako naglo, | kakor | bi padlo z neba. |
z obema rokama dvignila predpasnik, | kakor | bi čakala, da ji bo nekaj padlo vanj. |
naredil krsti oprtnice in jo nato zadel | kakor | oprtnik. |
pomikalo po zelenem Modrijanovem travniku | kakor | v čudnih sanjah. |
neverjetno ožji in krajši, desetkrat manjši, | kakor | je bil v mojih otroških letih. |
vsaj drugače ljubimo svojo domovino, | kakor | jo ljubijo veliki. |
Svojo domovino poznamo, | kakor | poznamo obraz svoje matere: domače |
tudi cesta, pa moramo zanjo skrbeti, | kakor | že od nekdaj skrbimo za domače kolnike |
Podzemljič pa, saj veš, | kakor | Podzemljič: pritisnil si je čokati |
nos in ga začel presneto navijati, | kakor | bi mu drugače pamet sploh ne tekla |
stegnil kazalec v Zavoglarja in zagrmel | kakor | rajnki Čar s prižnice: |
se takoj prijela za spodnjo čeljust, | kakor | bi se bala, da se ji bo spričo tolikšnega |
Nato je trznila, | kakor | bi ji nekaj novega prišlo na um. |
Razveselil sem se ga | kakor | v svojih otroških letih. |
Bredel je počasi | kakor | vsi stari ljudje, ki so šibki v nogah. |
mi nato tako preprosto stresel roko, | kakor | bi se šele včeraj zadnjič videla. |
Držali bi se resno | kakor | spomeniki na pokopališču. |
»Pusti katekizem!« je poskočila teta, | kakor | bi jo ime te knjige v živo zadelo. |
In, pri moji veri, | kakor | hitro je tako pametno zinil, sem takoj |
Poslušal sem strica in se ga veselil, | kakor | v otroških letih, ko me je zmeraj vlekel |
srkne tri kaplje, potem pa govori, | kakor | bi rožice sadil. |
Juha pa plehka in brez okusa, | kakor | bi jo skuhala iz trhlega trša in ne |
čudovito zverižen tram, da ga je stisnil | kakor | železen klobuk in mu posnel vse lase. |
glavo, da se mu je na soncu svetila | kakor | tiste steklene krogle, ki jih ponekod |
»Torej, | kakor | sem že rekla, živela je pri Vešpaju |
bi bil mlad, bi prav tako potrapal, | kakor | so potrapali skoraj vsi pobje. |
» | Kakor | -« |
» | Kakor | bi sam zlodej igral na škant,« |
»Fantje pa na njeno petje | kakor | žrebci na kobilino rezgetanje,« je |
» | Kakor | mi je kljun zrasel. |
ti vedela, da niso vse resnice lepe | kakor | iz škatlice. |
vedno več in več praznega prostora, | kakor | bi bila, sirota, okužena... |
In | kakor | je pri vseh ljubezenskih prepirih, |
marsikdo je danes z drugo oženjen, | kakor | bi bil, če se takrat ne bi bili udarili.« |
se za otroki, ti pa gredo svojo pot, | kakor | da ga ni. |
Boris poskoči, | kakor | bi ga kruh spekel, hlebec pade na tla |
je takoj planil nadenj, sklenil roke | kakor | k molitvi in proseče vzkliknil: |
kakor | kača noge. | |
od jutra, in sicer tako nepremično, | kakor | bi bil tudi sam samo kos tnala. |
Jasen je | kakor | na dlani. |
Nenadoma pa je obstal | kakor | vkovan in se zamislil. |
Kakor | v slabih dramah, sem nejevoljno pomislil. | |
kar priznam, da bi raje šel z njim, | kakor | da strašim po vasi s tem pihalnikom.« |
»Po revirju, | kakor | je rekel rajnki Testen. |
Ozrl sem se okrog sebe, | kakor | bi hotel v zunanjem svetu odkriti oblak, |
Zato je Gino zbledel in izginil, | kakor | nam izgine iz misli še tako prikupen |
Zato sem veselo in brez premisleka | kakor | otrok sprejel njen prostodušni vzklik, |
žar - je bil Gino stokrat jasnejši, | kakor | je bil v gostobesednem tetinem pripovedovanju. |
izgovora nisem in nisem mogel najti, | kakor | bi mi pamet oslepela. |
rokavicah krčevito opira ob dolgo palico, | kakor | bi bredla deročo reko; zavaljenega |
Vse sem videl tako razločno, | kakor | bi se zdajle pomikali navkreber in |
» | Kakor | se počasi zarasejo vse rane,« |
» | Kakor | veš,« |
Nekje blizu Rima, | kakor | pravijo... |
pomladnem zraku stala tik pred menoj, jasna | kakor | v zrcalu. |
Zašumelo mi je v glavi in zamajal sem se, | kakor | bi se mi zemlja zazibala pod nogami. |
je stisnila ustnice in se zamajala, | kakor | bi se tudi odmevi zaganjali vanjo. |
Šla je | kakor | srna. |
Zagledala se je v peščeno zemljo, | kakor | bi Gina prosila odpuščanja za svoj |
njegovi izvedo zanj, lahko pridejo ponj, | kakor | so prišli s Češkega po očeta. |
Takih smrti je bilo baje precej, | kakor | so pripovedovali partizani; in skoraj |
obstala za hip, nato je počasi izginila, | kakor | bi se pogreznila za Krn. |
se boš jezila, ker ne bo vse tako, | kakor | je bilo res. |
Tudi jaz se bom včasih zlagal, | kakor | si se ti.« |
Bilo je, | kakor | bi stal sredi velikega srca. |
lep pomladni dan, svetel in zveneč, | kakor | iz čistega srebra ulit. |
nadčloveške moči, zakaj obup je zadeva srca, | kakor | je zadeva srca tudi pogum. |
belo cesto, vsa spehana in zasopla | kakor | predebel otrok v globoki zibelki, samo |
spet trikrat udari z repom po tleh, | kakor | bi hotel pritrditi, da je vse, kar |
» | Kakor | se vzame! |
Kakor | ptič! | |
»Vsaki kravi se ne godi tako | kakor | tvoji! |
Zato pa se tudi drži | kakor | bogataška hči. |
In z repom opleta | kakor | bi bila vsa vas njena.« |
naglo odmakne k vratom svoje hiše, | kakor | da bi tam iskal zavetja. |
Toda Žuželjč se ne gane, | kakor | da je gluh. |
z naperjenim revolverjem, ves bled | kakor | stena. |
Bilo mu je, | kakor | bi se nenadoma znašel skoraj v tujem |
blede in preplašene, popolnoma drugačne | kakor | ob navadnih dneh. |
vprego - z motocikla pa so tako naglo, | kakor | bi jih vrgle kvišku posebne vzmeti, |
Stali so | kakor | prikovani k tlom - okrog njih pa je |
ognjeno rdečega cvetja, se je zdaj | kakor | pod nevidnim nalivom nagibal čez kamnitno |
blizu klepal po svoji počeni kosi, | kakor | bi bil na strehi same postojanke in |
imel zavihane in iz črnega rokava je | kakor | iz sajaste cevi gledala bela, s črnimi |
Množica se je zganila | kakor | eno samo telo: fašist je izpod svojega |
belo, poraščeno roko: dolgo je meril, | kakor | bi nekoga iskal, nato pa je sunkovito |
si pokril obraz z rokami in trepetal | kakor | šiba na vodi. |
golimi vejami takoj potrkala na okna, | kakor | bi klicala: |
presledkih so se poganjali više in više, | kakor | bi si s pesmijo sproti kovali nevidne |
valovih umirjeno vijugala iz doline | kakor | prastara, široka, razvožena cesta. |
razpetimi širokimi krili, negibna, | kakor | bi bila iz kamna izklesana, je v poševni |
Za hip je obstala nepremično, | kakor | bi na vrvici visela izpod neba, nato |
Obstala sta | kakor | ukovana in se spogledala. |
sili v grlo in da ga moči zapuščajo, | kakor | bi se mu tajale kosti. |
Kar na vsem lepem se izgubi, | kakor | bi se od zemlje odtrgal ... |
precej časa krožila in prhutala s krili, | kakor | bi iskala primerno pristajališče, nato |
Obstal je | kakor | ukovan: zaslišal je znani glas, ki |
razširila roke in krilila z njimi, | kakor | |
Čaplja je zaprhutala na mestu, | kakor | bi nameravala obležati, nato pa je |
je zelo nizko, tik nad kalne valove, | kakor | bi pri njih iskala zavetja. |
Venček se ga je razveselil | kakor | odrešenika. |
»Mm?« je zamrmrala Milica | kakor | prej. |
nekaj trenutkov stal nepremično in | kakor | začarano gledal vrtečo se Milico. |
Skratka, tako se je sukal, | kakor | bi imel garje na podplatih, hkrati |
podplatih, hkrati pa je pritajeno renčal, | kakor | priklenjen pes. |
»No, pa poglejmo, če znaš pozdraviti, | kakor | se spodobi,« je rekel in vzdignil roko |
Travnikarjev stric je obstal | kakor | okamenel. |
Avtomobil je cuknil in švignil s ploščadi | kakor | puščica. |
nevelike, temnordeče lise in molčali, | kakor | bi bila tista lisa nekaj živega, kakor |
kakor bi bila tista lisa nekaj živega, | kakor | bi Teodor Čar še ležal na cesti. |
zakaj kovač Tomaž ni bil samo močan, | kakor | se kovaču spodobi in pritiče, temveč |
rok in vse je bilo zdravo in trdno, | kakor | je treba. |
po svoji črni in sajasti kovačnici, | kakor | hudič po peklu, tudi sam ves sajast |
bil ‘karekalec’, temveč ‘laberalec’, | kakor | je samozavestno naglašal, si je tudi |
tilnikom zgrabil za suknjič ter ga | kakor | ščeneta odnesel iz gostilne. |
hudičevim repom ali bogu za hrbtom, | kakor | se pravi, hkrati pa je tudi zelo revna, |
zakaj slab glas seže v deveto vas, | kakor | pravi ljudska modrost. |
verjetno tudi bogu bolj dopadljivo, | kakor | če se duhovni gospod podijo po grapah |
Z župnikom je tako, | kakor | sem rekla: hudič ga je zajahal! |
rokah je stopal ponosno in zravnano | kakor | gospodar, ki prihaja na svoje. |
Otroci so odskočili | kakor | jata piščancev, toda na pragu so obstali, |
Župnik je korakal proti cerkvi, | kakor | bi se zmagoslavno vračal z bojnega |
prava moška moč, in vznemiril se je, | kakor | se je vselej vznemiril, kadar je zagledal |
mogočnimi prsmi in nagnila glavo na rame, | kakor | store vse ženske, kadar si hočejo kaj |
zagodrnjal, premeril ženo od peta do temena, | kakor | bi jo hotel pretehtati, potem pa je |
žagala in tesala, kopala in zabijala | kakor | za stavo. |
V nedeljo je bila cerkev polna | kakor | že zdavnaj ne. |
Mašo je hitro stisnil, | kakor | pravijo pri nas, in njegove pridige |
kovaču, kjer je bil potem kuhan in pečen, | kakor | se pravi. |
bil več tako sproščen in samozavesten | kakor | včasih. |
Bil je glasen in prešeren | kakor | že zdavnaj ne ter se je počasi, toda |
Kovačevi koraki so zdaj odmevali, | kakor | bi kdo prihajal z drugega konca. |
samo tri korake, nato pa je obstal | kakor | okamenel. |
Črna pelerina je zaprhutala | kakor | dvoje kril in že je stal pred njim. |
se s sklonjeno glavo pognal v hudiča | kakor | razjarjeni bik v rdečo cunjo. |
vznemirile sove in s kriki odprhutale | kakor | jata drobnih hudičev; da so se zbudile |
v roke hudičevo glavo in jo obračal | kakor | star pisker. |
Mar bi se pustil, da bi me ti mlatil | kakor | ščeneta?« |
hudiča, in če bi jaz tako neumno verjel, | kakor | ti verjameš -« |
sta pomandrala in preorala vso njivo, | kakor | bi se bili na njej spoprijeli dve čredi |
»Pa le nisi tako trden v svoji veri, | kakor | sem mislil. |
obstala in se še enkrat ozrla po razredu, | kakor | bi nas prosila za razumevanje in odpuščanje. |
Jerica ga je pogledala | kakor | odrešenika. |
tresla in tako glasno zajemala zrak, | kakor | bi se mislila zadušiti. |
se spet obrnil k nam ter rekel mirno | kakor | prej: |
učiteljeve roke v lepi, ravni vrsti | kakor | četa mladih vojakov. |
gosto posejana z bledo rumenimi listi, | kakor | bi s topolov padlo na tisoče zlatih |
brezupno jezo sanjal o maščevanju, | kakor | bi slutil, da je to zadnjič. |
Vas je bila skoraj prazna, | kakor | je bila zmeraj prazna v tistih nemirnih |
Žaloval je še leto dni, | kakor | se za materjo spodobi, potem pa je |
hitro, in pomiril se je tako popolnoma | kakor | bi tudi sam umrl. |
Kakor | žive žilice?« | |
pobočja so bila temno zlata in po njih so | kakor | zadnje jesenske rože cvetele rdeče |
daljavi so stali popolnoma negibno, | kakor | bi bili samo narisani narahlo zasoplo, |
je kihnil še enkrat stresel z glavo | kakor | konj, pobral klobuk, segel v žepe in |
ter si v samoti ohladil telo in dušo, | kakor | je sam govoril. |
Pomolčal je, | kakor | bi čakal, da se bo Modrijan res prekucnil, |
Tedaj sem vedel, da bo povest, | kakor | sem rekel njegovim samogovorom. |
Prišla bo | kakor | povodenj! |
Ravničar pa | kakor | Ravničar, vpraša prav nedolžno in neumno: |
- Kako | kakor | povodenj? |
- Revolucija je | kakor | povodenj. |
curek in še eden in še eden, pa že teče | kakor | studenček. |
Bil sem jezen, ker me ni poslušal, | kakor | je treba. |
nečloveške krivice naberejo, se zberejo | kakor | vode. |
Nato pa vpraša | kakor | otrok, ki hoče vedeti vse do konca |
Popil je požirek vode, | kakor | bi si hotel splakniti usta, in spet |
Posekal? - se je stresel Ravničar, | kakor | bi smrt švignila mimo. |
tleh, so se veje še enkrat vzdignile, | kakor | bi topol vzdihnil, nato so se počasi |
Nihče ne bo rekel zate niti besede, | kakor | je tudi zdaj ne reče!« |
hitro pobrati pa se nisem niti ganil, | kakor | bi me neka neznana moč tiščala k tlom. |
cesti tako nenadoma prikazal Temnikar, | kakor | bi bil pognal iz zemlje. |
Rdeče vino se iskri in teče tiho, | kakor | tiho teče iskra živa kri, sonce živo |
sonce živo žari in okno je živo oko, | kakor | so žive naše oči, kadar svobodno zro |
črnimi rutami nizko na očeh čepele | kakor | kupi črne nesreče med praznimi zaboji |
se je vzdigovalo naravnost iz morja | kakor | srednjeveško gusarsko gnezdo. |
Tolče, | kakor | bi ... |
kakor | bi - « | |
»Ti pa si hotel reči, da tolče, | kakor | bi smrt tolkla po svoji kosi.« |
besede sem verjel, tako sveto verjel, | kakor | bi mi jih zašepetala mama. |
cvetočo tepko, vsa bela, bolj bela | kakor | cvetje nad njo, naslanja se na črno |
visoka: vzdiguje se med hišo in hlevom | kakor | zasnežena kopasta gora. |
je padel pred moje noge, vztrepetal, | kakor | bi bil živa stvar, in nato mrtvo obležal. |
sem ga prijel samo s konci prstov, | kakor | primemo nemarno mrhovino, in ga v velikem |
zanesel do brzice, tam pa se je zavrtel, | kakor | bi oživel, in spet je udarilo na moje |
Igral se je z njo | kakor | s tančico: |
prezvonijo, da zapoje v meni radostno, | kakor | zapoje visoki poletni dan, ki obstane |
izgublja odmev mojega glasu; poskakuje | kakor | rahla ptica in se mi prav po ptičje |
koraki so zdaj tako čudno odmevali, | kakor | bi za mano drobilo najmanj deset duš. |
tam pa se je posrebreni napis svetil | kakor | mokro, bridko zasanjano oko. |
Spomnil sem se je tako živo, | kakor | že zdavnaj ne: spomnil sem se njenega |
bolj težka in moje srce vznemirjeno, | kakor | bi me zapekla vest. |
vrata so morala biti nekoč mogočna | kakor | vhod v graščino, zdaj pa stoji tam |
Obstal sem | kakor | pribit. |
jesenski veter se je igral z nočjo; | kakor | je kazalo, se je skrival v borovcih |
Kakor | kljun velikanske gusarske jadrnice | |
morje, jaz pa sem sedel na vrhu griča | kakor | na visokem jamboru in sem se peljal |
drobna črna pika, ki se je pozibavala, | kakor | bi droban človeček odhajal po široki |
Tam je bilo skoraj tako lepo | kakor | v nebesih, a vendar ne prav tako lepo, |
svetila čelada z dolgo in ostro konico, | kakor | bi mu iz temena rasel srebrn rog. |
Glava pri glavi | kakor | na podobi sodnega dne, ki jo je Tantadruj |
Njegov glas je bil bobneč, | kakor | bi govoril iz soda, pa tudi njegova |
krompirja ter začel divje skakati, | kakor | bi pobijal zmaja. |
Gospodar je zakričal, | kakor | bi mu hoteli odsekati glavo, se zgrudil |
Kar nenadoma so utihnili | kakor | na ukaz ter se začeli razmikati, zakaj |
zakaj pred norci se je pojavil Hotejec, | kakor | bi bil pognal iz zemlje. |
ki je prodajal zvonce, in mu ukazal, | kakor | ukazuje samo trden kmet: |
ne?« ga je začudeno premeril Lokovčen, | kakor | bi se tudi Hotejcu zmešalo. |
»Mislim, da ne!« je pribil starec, | kakor | bi to bila najbolj razumljiva in jasna |
Razmaknili so se | kakor | na ukaz, in stopil je naprej v vsej |
zelo ostrega jezika; živel je namreč | kakor | cvet na polju in ptica pod nebom, zato |
Govoril je, | kakor | bi rožice sadil, in najrajši v rimah, |
Bilo je, | kakor | bi nad vsem sejmiščem zaplavala nenavadna, |
prstom povedal otrokom prav tako strogo, | kakor | je bil njemu strogo rekel župnik, ko |
Domači jih je premeril nekoliko zviška, | kakor | bi bil rahlo ponosen na svojega norčka, |
Vzdignil je prst in strogo nadaljeval, | kakor | bi mu zabijal besedo za besedo v glavo: |
se vrata zaprla, in stresel se je, | kakor | bi se zaprla za njegovo srečo. |
modri, da so vse prav tako dobro vedeli | kakor | gospod župnik. |
Zdaj na semnju ni bilo več tako lepo | kakor | prej. |
drobno glavico in se opotekal med njimi | kakor | kapljica čiste vode, ki si med koreninami |
svojo paličico med kolena in obsedel | kakor | kup nesreče. |
steni ter ves okamenel buljil v Pepo | kakor | v kačo. |
Matic in se tako pritisnil k steni, | kakor | bi se hotel skriti v zid. |
zamaknil v vrata, ki je za njimi bučalo | kakor | v razburjenem panju, nato pa je spet |
ganil; v svoji žalosti je bil trden | kakor | čer. |
debelo plešasto glavo, ki se je svetila, | kakor | bi bila za ta praznični dan posebej |
Zlato je | kakor | sonce!« |
Nikjer ni bilo več nobene stojnice, | kakor | bi jih bil veter odpihal z blagom in |
kose papirja, ki so se zibali v zraku | kakor | velike umazane snežinke. |
popolnoma okrogel, in visel je nizko, | kakor | bi nad praznim sejmiščem svetil še |
noč, | kakor | bi nesli od zbeganih ljudi, ki so jih |
razsvetljena okna, ki so tako toplo žarela, | kakor | bi bilo za njimi zaprto samo zlato |
Visoke ciprese so se upogibale v vetru | kakor | velike sveče in namesto plamenov so |
Bilo je, | kakor | bi veter odnesel njegove besede, zato |
»Tantadruj, ne vem!« je zastokal norček, | kakor | bi bil kriv. |
»Tantadruj,« je trznil norček, | kakor | bi se zdramil iz lepih sanj, »župnika |
Zamajala se je, | kakor | bi pometala pred pragom, in potem strogo |
Tantadruj se je stresel in se premaknil, | kakor | bi se hotel vrniti. |
Luka je kamen položil, | kakor | je treba, in zlezel iz jame. |
Toda ker ga niso našli, so se | kakor | na ukaz zapodili proti farni cerkvi. |
župniki s klobuki in dolgimi pelerinami | kakor | štirje velikanski črni spomeniki, cerkovnik |
vršale v vetru in se sklanjale nadnje | kakor | razbičana grešna bitja, se je od mrtvašnice |
Možje so obstali | kakor | okameneli, Matic pa je mirno korakal |
dolžnost je, da grem naprej, vi pa - | kakor | veste!« |
so po prstih, počasi in potuhnjeno, | kakor | bi se bližali nevarni zveri. |
so v dolgih pelerinah stopili naprej | kakor | štirje velikani. |
to, da ta zgodba ni več tako svetla, | kakor | jo je bila povedala moja mati. |
prosojna, da je bilo v njeni svetlobi vse | kakor | iz ledu. |
ledeni so bili listi, tako ledeni, | kakor | so zledeneli že pred tisočletjem in |
ležal samo en oblak, dolg in tenak | kakor | ledena sveča. |
Razveselil sem se je, | kakor | bi se vrnilo življenje. |
nad vrati se je srebrno zasvetlikal, | kakor | bi se mi hotel bodrilno nasmehniti: |
kakor | Tantadruj. | |
In zdaj je bil ves vesel in ves živ, | kakor | je bila živa in vesela njegova pisana |
Vznemirjen | kakor | mlad fant, ko gre prvič na sestanek.« |
In zmeraj je | kakor | prvič.« |
pa je njegov obraz za hip potemnel, | kakor | bi bila švignila čezenj črna senca. |
pisalni stroj, pa se vsuje iz nje, | kakor | se orehi vsujejo iz polnega mernika.« |
Niso!« je živo zmajeval Peter Majcen, | kakor | bi ga ta bridka resnica nenavadno razveselila. |
Otročji so in razposajeni | kakor | nedolžni otroci. |
podoba je bila bolj jasna in čista, | kakor | je bila kdaj koli v živem življenju. |
fantastika zdaj spet ne škoduje umetnosti, | kakor | pravijo. |
kajpak, življenjska raven se vzdiguje, | kakor | pravimo. |
kaže in ne more pokazati nič drugega | kakor | prepesnjeno podobo našega lastnega |
melje svoj kajpak in se drži čemerno, | kakor | da bi imel čir na dvanajstniku... |
In odgovoril je, | kakor | je bil Temnikar odgovoril Tilčki: |
notranje dvorišče, je bilo videti, | kakor | bi bila k oknu prislonjena stara gotska |
udrta, nos koničast, pobešeni sivi brki | kakor | dva kapnika nekakšne čudne, okamenele |
žameta so mu ohlapno visele na kolkih, | kakor | bi bile res iz lesa. |
sta bili nenavadno debeli in grčasti, | kakor | bi bil ta dva sklepa posebej iztesal |
Kakor | bi se mu iz grla usipal grušč po lesenem | |
In rane še niso zaceljene, | kakor | se reče... |
nenavadno dolgi, koščeni in rjavi, | kakor | bi bili res izrezljani iz starega lesa. |
Kakor | da nisi več ti ... | |
njim, vsa živa, vsa bela, vsa svetla, | kakor | že zdavnaj ne. |
kota je vrgla vanj svoj zveneči smeh | kakor | zlato jabolko in on je bliskovito odskočil |
prav tako bliskovito skočil k njej | kakor | razdražen paglavec; ona pa se je že |
vsa tenka, vsa drobna, vsa prosojna, | kakor | svoja lastna senca in senca svojega |
In v srcu se mu je nekaj premaknilo, | kakor | se mu je bilo premaknilo že tolikokrat. |
Brcaš in hropeš | kakor | star konj!« |
Kakor | da ga jaz nimam? | |
tako lepo, tako svetlo in slovesno, | kakor | je bilo samo enkrat v njegovem dolgem |
Stal je na pragu, in glej, | kakor | hitro je sprejel svoj sklep, je bil |
vrtno ograjo, zasnežena steza, ki se je | kakor | bela pravljična kača vijugala po strmem |
hip pomislil, da bi lahko ostal živ, | kakor | ni niti za hip pomislil, kakšna bo |
Kakor | Temnikarica,« je pomislil Peter Majcen, | |
dolga in zelo tenka gola roka, ki se je | kakor | počrnelo in grčasto poleno počasi vzdigovala |
- Vpije, | kakor | bi nekaj slutila, - je pomislil. |
Kakor | oreh in kostanj skupaj: trdo lupino, | |
svoje rad, čeprav popolnoma drugače, | kakor | sem imel rad Tilčko... |
večer... in ker so ljudje dobre volje, | kakor | se pravi... zakaj ne bi bila vsaj danes |
- Tako, | kakor | ... |
človek res zine kar tako... tja v tri dni, | kakor | pravite... |
Pa saj me je ona vzela, | kakor | se reče. |
lesom, včasih tudi z deželnimi pridelki, | kakor | se reče... |
mlada in zdrava in ima še hudo kri, | kakor | se reče...« |
ker me je baba kar priklenila nase, | kakor | se reče... |
Ovija ga okrog prsta, | kakor | se reče... |
popraskal kmet in se nato celo oddahnil, | kakor | bi se to ujemalo z nekakšnimi njegovimi |
Kmet je obstal | kakor | kip. |
in nepremično strmel v Petra Majcna, | kakor | bi strmel v kačo, ki ga je že nabodla |
In kaj stojiš in se ne ganeš, | kakor | bi bil svoj lastni nagrobni kamen?« |
ki mu je bila zdaj žena še manj všeč | kakor | mož. |
česa ne razume in ... se potem zvija | kakor | kača v precepu in ... in nemara še brez |
»In prav | kakor | baba česnam in - « |
sta tako tiho zaprla vrata za sabo, | kakor | bi ne bila gospodarja v svoji lastni |
tako sunkovito sunil proti stropu, | kakor | bi vrgel s sebe težko in moreče breme. |
Temnikarja - in poklical ga je nekam zviška, | kakor | bi ga pozival na boj: |
pa je že prazno, prazno in globoko | kakor | brezdanje brezno...« |
neskončna, navpična, temno modra tišina | kakor | pločevinasta streha, in tudi votlo |
Toda zveni, | kakor | bi kdo razbijal po tisti pločevinasti |
Da, prav tako je, | kakor | bi sama smrt sedla vrh gore, položila |
misel ga je prešinila tako nenadno, | kakor | bi res ne bila njegova. |
srh; hkrati pa ga je zapekla vest, | kakor | bi s to mislijo želel kmetu smrt. |
»Prišla ti je na um | kakor | vse druge misli. |
Suhi, odsekani udarci po kosi so | kakor | drobci kovine skoraj vidno švigali |
klepanje kose, in sicer tako močno, | kakor | bi hotel kmet prekričati in zadušiti |
povedal o Temnikarju s tremi besedami, | kakor | je bil prej povedal kmetu. |
»In | kakor | midva,« ga je prekinila žena in s komolcem |
Kakor | midva,« je ponovila žena in spet hebnila | |
»In | kakor | pri nas!« |
nekakšno čudno slutnjo, s kamnom v drobu, | kakor | se reče, pa je hitro vstal, da bi si |
s komolcem krepko sunila pod rebra, | kakor | bi hotela reči: |
vročine, ki je plavala med njimi, brneli | kakor | bronaste strune. |
zdaj že ni več hodil, zdaj je plaval, | kakor | bi ga nosile peruti. |
in se zmagoslavno udaril po prsih, | kakor | bi ugovarjal svojemu |
trobento?« je glasno vprašal Peter Majcen, | kakor | bi kmet sedel pred njim. |
Kakor | vzdih. | |
Kakor | stok.« | |
prazno, toda zrak je vztrepetaval, | kakor | bi od neba visela prozorna, komaj vidna |
bridko doni, toda ne pretresa me več, | kakor | me je pretresala prej.« |
obdržal v spuščeni roki in jo nesel | kakor | kopje. |
korak, ker se je pojavila tako nenadoma, | kakor | bi bila švignila iz zemlje ali padla |
je vreča zasvetila, je bilo videti, | kakor | bi bila pokrita z nekakšnim širokokrajnim |
sloke bele noge so stopale tako prožno, | kakor | bi imela pod petami nevidne vzmeti. |
je res lep in svetel, lep in svetel | kakor | dekle. |
Voda je tekla počasi in neslišno | kakor | olje. |
mirno žarela v svojem rožnatem nadihu, | kakor | pozimi mirno žari zasneženo pobočje |
dvoje črnih, majhnih, podolgovatih oken | kakor | dvoje priprtih črnih oči. |
srečal tri stare, grčaste vrbe; bile so | kakor | tri čokate kmetice s košatimi jerbasi |
možakarja komaj objela, in vozlasto, | kakor | bi bilo spleteno iz najdebelejših mornariških |
gladek in bel še v senci tako svetel, | kakor | bi neko posebno sončece sijalo nanj. |
perilnik, domač, svetel in čist, in krepak | kakor | kmečki dekliški smeh. |
Spreletel ga je mrzel srh in obstal je | kakor | v led vkovan ter čakal, da se bo trobenta |
Peter Majcen je vstal | kakor | na ukaz in jo kar na slepo mahnil skozi |
vijugale sem in tja po zelenem polju | kakor | veseli trakovi ter povezovale vasi |
pas mirne Krke, ki je tekla počasi, | kakor | bi se med temnim zelenjem res sprehajala |
Po okroglih gričih so | kakor | nabrekle bradavice na polnih prsih |
Lepo je, čeprav je popolnoma drugače, | kakor | je pri nas,« je ugotovil Peter Majcen |
je na sinjini, podolgovat, kuštrav | kakor | jagenjček, in ves bel, bel ... |
Oblak se je rahlo zazibal, | kakor | da bi hotel zmigniti z rameni. |
Jezik je visel iz gobca in je bil rdeč | kakor | oveneli nageljni, pelargonije in fuksije. |
ki pa so bile čiste in snežno bele | kakor | oblak na nebu. |
Torej, | kakor | sem že rekel, Temnikar je imel lepo |
se praska okrog popka in se hihita | kakor | prismuknjena baba... |
Bil sem močan in fant, | kakor | je treba. |
originalno ni, še manj originalno, | kakor | če se pisatelj s kravo pogovarja o |
Zadonela je tako blizu in tako glasno, | kakor | bi mu donela nad glavo. |
narodni napev, je donela nekam slovesno, | kakor | bi mu ukazovala, naj obstane in se |
»In zdaj je na dlani, | kakor | pravimo. |
trobente se je prelival v valovih - | kakor | zastor, ki se odgrinja - in se je počasi |
vzravnal in tako globoko zajel zrak, | kakor | bi hotel vsrkniti vso zeleno lepoto |
vzkliknil Peter Majcen in razširil roke, | kakor | bi hotel vso dolino zajeti v objem. |
rahlim drhtenjem odteče za vselej, | kakor | pod biserno meglico globoko vzdihne |
zlati, jih zapravimo lahkomiselno, | kakor | zapravimo zlatnik, če nam pade v roke... |
Beli se | kakor | bela račka, kakor bel galeb, kakor |
Beli se kakor bela račka, | kakor | bel galeb, kakor bel labod. |
kakor bela račka, kakor bel galeb, | kakor | bel labod. |
Lepo je zaokrožena in mehkorožnata | kakor | topla dekliška pesem... |
čebel, se taka njiva res ziblje in poje, | kakor | bi v pobočju vznak ležalo dekle v belem, |
svetla opečnata barva preliva v soncu | kakor | plamen...« |
»Rdeča streha se v soncu | kakor | plamen preliva med zelenim drevjem!... |
stara, sitna in revsasta Marjana držala | kakor | mož!« |
takega skriva v tisti suhi preslici, | kakor | ji je bil večkrat rekel. |
postavili pred puške... ne, ne, že prej... | kakor | hitro jih je zagledala -« |
v dolgi vrsti po zasneženem polju, | kakor | bi se črna kača počasi zvijala po belem |
čelade, ki so se mrzlo pobliskavale, | kakor | se v soncu mrzlo pobliskavajo mrzle |
vode stopila iz kuhinje na prižnico, | kakor | je bil Temnikar krstil zunanji hodnik |
pljusknila na predpasnik, ona pa se je | kakor | uročena zastrmela v črno kačo, ki se |
kako se hiša stiska k strmemu pobočju | kakor | gnezdo k skali, pod |
polje, ki se v mesečini širi in širi | kakor | peščena puščava. |
izginila za obronkom Dolenje njive, | kakor | bi se počasi zarila v lesketajočo se |
Tone je švignil kvišku | kakor | vzmet, Justina je počasi spustila klinčke |
hrbtom je ura tako glasno tiktakala, | kakor | bi s kladivom tolkla po okamenelem |
je vzdihnila in jo pogledala vdano | kakor | ovca. |
Kakor | da nisi več ti!«, | |
neznana toplina; bila mu je tako blizu, | kakor | še nikoli... |
Zamajala se je, | kakor | bi ji počilo srce. |
»Še kravi ima več povedati | kakor | meni!« |
naposled pogreznila; samo glava s kučmo je | kakor | črna krogla še precej časa nihala na |
nato pa je tudi ta nenadoma izginila, | kakor | bi bila zdrknila v prepad. |
kako jo je ostro zabolelo v prsih, | kakor | bi bila tista črna krogla z nevidno |
čelade, ki so se v soncu mrzlo zabliskale | kakor | kačje oči. |
Prekleta strešnica se je zamajal, | kakor | bi bil prejel zaušnico, in jezik mu |
- Tako | kakor | bi bila morala že zdavnaj! - je mirno |
črna očala, ki so zijala izpod čelade | kakor | očesni votlini iz lobanje. |
njemu, čeprav bi bila to rada storila | kakor | še nikoli v življenju. |
ki so razumeli njeno kretnjo, so se | kakor | vdani psi vprašujoče ozrli v okroglega |
odpahnil Temnikarico s praga, da je | kakor | peresce odletela k stopnišču in se |
na tleh in je bil videti še večji, | kakor | je bil v resnici. |
začenjala tajati in se je svetlikala | kakor | rosne temno rdeče rože. |
noge, toda noge so se vlekle za njim | kakor | mrtve. |
Stresal se je | kakor | v krčih in pritajeno golčal. |
Zabliskali so z belimi zobmi | kakor | z noži in zgrabili Justino. |
jeklena vzmet je zabrnela po zraku | kakor | drobna ptica; priletela je na sredo |
izbe in še nekajkrat odskočila, prav | kakor | živa ptičica, nato pa je odskakljala |
tam še dolgo trepetala in zvenela, | kakor | bi bila duša tega doma in ne bi mogla |
Stopili so na dvorišče in obstali | kakor | vdani psi, ki ponižno čakajo na nov |
In nemška smrt je | kakor | na njen ukaz bliskovito stegnila roko. |
Mongoli so odskočili | kakor | divje živali, belo telo pa se je zrušilo |
belo, tako zvito in tako nepremično, | kakor | ne bi bilo nikdar živo bitje. |
moško in žensko junaštvo razlikujeta, | kakor | se razlikujeta moška in ženska naloga |
Justina, ona pa je zadnja na vrsti, | kakor | vsaka prava mati, ki zmeraj zadnja |
Plameni so obliznili zid ter se | kakor | lačni jeziki zaganjali više in više |
zastokalo v slemenu, zastokalo je, | kakor | bi človek umiral v hudih krčih. |
Plameni so švignili kvišku, | kakor | bi izbruhnil ognjenik. |
isker je buhnilo v širino in višino, | kakor | bi vzrojilo milijone ognjenih čebel. |
ugašale, ugasnile, padale na tla in se | kakor | črni črvi zajedale v belo kožo snega. |
Prekleta strešnica se je zamajal, | kakor | bi ga bila krogla res zadela. |
njegovo dolgo telo bliskovito zravnalo, | kakor | bi bil to zadnji vzpon njegovega življenja, |
nenadoma tiho in tako čudno nepremično, | kakor | bi se bližala huda ura. |
vse stvari približevala njegovim očem | kakor | povečevalno steklo ter jim kljub nejasnosti |
obris, toda nenaraven, mrtev izraz, | kakor | bi pokrajina ne bila resnična in živa. |
prstov, ki so bili mrzli, se je zdrznil, | kakor | bi ne bili njegovi. |
začutil, da je ves pretresen in zbit | kakor | po hudih sanjah. |
Utripalo je burno, | kakor | je utripalo vselej, kadar je ustvarjalo, |
sta mu bila oba obraza tako znana, | kakor | bi bil tista dva človeka poznal vse |
macesnu v pobočju nad hišo; stal je | kakor | okamenel, samo gole nožice so se mu |
Izbruhnila je | kakor | ognjenik in zažarela. |
In hodil je sključeno, | kakor | bi nosil težko breme. |
Pred senčno črto pa je obstal | kakor | pred prepadom. |
In če bi zdaj vsak tako razmišljal, | kakor | jaz razmišljam, bi nas že zdavnaj vse |
Nato jih je zaokrožil v prgišče, | kakor | bi si hotel natočiti sončnih žarkov. |
Temnikar in si z dlanmi poribal obraz, | kakor | bi se s soncem umival. |
in njeno bujno telo je bilo napeto | kakor | struna. |
»Odšla je ponosno | kakor | vila, ki ne govori z navadnim smrtnikom... |
streha na hiši in kolovoz, ki se je | kakor | bela kača zvijal okrog pobočja, stari |
Bilo je | kakor | odrešenje. |
ljubeznijo jo je sprejel v naročje, | kakor | bi bila živo bitje: jagnje, zajček |
sebi, zaprl oči in se rahlo zazibal, | kakor | bi ga tešil ali uspaval, pa se je nemara |
razburkani in kalni reki življenja, | kakor | pravimo...« |
» | Kakor | zmeraj.« |
» | Kakor | zmeraj...« |
trobento, ki se je zasvetila v soncu | kakor | staro zlato. |
Presunilo ga je, | kakor | ga je bilo presunilo prej, ko še ni |
do Črnega loga in ga vrgla kvišku, | kakor | bi potrdila njegove dvome, njegove |
»Dolgo...« se je otožno nasmehnil starec, | kakor | bi se hotel opravičiti. |
In na sodni dan bo tudi trobenta, | kakor | pravijo...« |
Črnilogar je klepetav in radoveden | kakor | stara teta, tega pa prav nič ne zanima, |
Razveselil se je | kakor | otrok in malo je manjkalo, da ga ni |
tolmunu, kjer se je Javorka zibala | kakor | cvet. |
zategnil otrok in ga očitajoče pogledal, | kakor | bi hotel reči: |
lepem loku; bilo je rdeče, bledo rdeče | kakor | vodena kri. |
Kakor | hitro so odšli fantje v hosto, so me | |
ga je premeril s takšnim pogledom, | kakor | ga ne bi poznal. |
obdržal v roki in se zamaknil vanj, | kakor | bi hotel iz redke, slabokrvne usedline |
Peter Majcen se je stresel, | kakor | bi udarec potrdil njegove misli. |
že isti hip začudil svojim besedam, | kakor | jih ne bi bil sam izrekel. |
Ogledal si je trobento, | kakor | bi jo zdaj prvič držal v rokah. |
ne morem pogovarjati s tem starcem, | kakor | bi bilo treba? |
Peter Majcen se je zamajal in se | kakor | uročen zastrmel v staro trobento, ki |
Bilo je, | kakor | bi se bil zamaknil v sliko v črnem |
Jankec je sedel na visokem pragu, | kakor | bi jahal lesenega konjiča. |
naslikana pokrajina, pokrajina brez globine | kakor | na preprostih slikah ali na risbah, |
zašepetal Peter Majcen in se razveselil | kakor | otrok. |
Ozrl se je v otroka in v starca, | kakor | bi s svojim oblakom tudi njima prinašal |
je bila tako mirna in tako rožnata | kakor | sneg v večernem soncu. |
strmo in gladko belo sipino nepremično | kakor | črna soha, kakor nekaj pradavnega in |
sipino nepremično kakor črna soha, | kakor | nekaj pradavnega in vendar še današnjega, |
pradavnega in vendar še današnjega, | kakor | nekaj mrtvega in vendar strašno živega, |
nekaj mrtvega in vendar strašno živega, | kakor | je lahko živ samo človek, ki ve, da |
rezani razbrzdani obraz je bil siv | kakor | kamen in kot kamen negiben. |
Ta misel je bila | kakor | bič in zbujala je v njem neznane sile. |
- Po skalah, | kakor | sem plezal do Jame, ko sem bil pastir. |
Polica je bila ozka, nemara še ožja | kakor | je bila v njegovi mladosti, in njegovo |
Prilezel bo po vseh štirih | kakor | prihuljena zver in mahnil... da, in mahnil |
Veliko glavo in čakam v zasedi s sekiro v roki | kakor | razbojnik. |
Ali bi ti verjel? - se je vprašal, | kakor | bi se bil razklal na dva človeka. |
je tako jasno zagledal samega sebe, | kakor | bi on sam stal nad steno in se opazoval, |
šele videli, - je ponovil Temnikar, | kakor | bi nesrečni Miha držal z njim. |
besede več! - je ponovil Temnikar, | kakor | bi ta ukaz veljal tudi zanj. |
začutil, da se je v njem nekaj preklalo, | kakor | bi se mu duša iztrgala iz živega telesa. |
to, da bi tudi drugega tako mahnil, | kakor | je bil mahnil prvega. |
- | Kakor | je prav... kakor je prav... - je nekje |
- Kakor je prav... | kakor | je prav... - je nekje v daljavi, v beli, |
njim je stal Martin in strmel vanj | kakor | v prikazen. |
Zdaj je Martin v grozi izbuljil oči, | kakor | bi se mu bližala neranljiva pošast |
tako silovito udaril po koncu cevi, | kakor | je včasih udrihal po jeklenem klinu, |
potegnil na rob steze in ga začel stresati | kakor | otep slame. |
zbudil, a zbudil se je samo na pol, | kakor | v sanjah. |
je opravil, in to mu je dobro delo, | kakor | mu je dobro delo, da zdaj leži in da |
širile in se polnile z blagim mirom, | kakor | bi ga Tilčka objela in mu rekla: |
Spreletel ga je srh, | kakor | bi smrt švignila mimo njega. |
Butali so od stene do stene, | kakor | v srcu od stene do stene buta bridkost, |
tiste tri vrbe so hitele proti njemu | kakor | tri mrke tete, tri črne Parke. |
tam na koncu se je belila pristava | kakor | začaran grad. |
stebri so se lesketali med smrekami | kakor | piščali velikih orgel. |
zlati lasje so vihrali v večerni sapi | kakor | bojna zastava. |
Drevored je bil prazen, | kakor | bi se bila Javorka pogreznila v zemljo. |
premeril izpod čela s takšnim pogledom, | kakor | bi tudi njej privoščil, da bi ji odsekali |
hrbtu in začel korakati iz kota v kot, | kakor | jetnik bega po svoji celici. |
Ozrl se je okrog sebe, | kakor | bi smrt dihala za oknom ali za vrati, |
Zdrznil se je in obstal | kakor | pribit. |
Svetla trobenta je vztrepetavala, | kakor | bi se hotela iztrgati iz črnih rok |
oddaljevala, nato pa kar nenadoma izginila, | kakor | bi skopnela. |
srh ga je spreletel po vsem telesu | kakor | ga je spreletel vselej, kadar se je |
Hitro, | kakor | bi jo nosile nevidne peruti, se je |
»O!« je zaječala, | kakor | bi ji bil zasadil nož v hrbet. |
»O!« je zastokala in se zamajala, | kakor | bi se zdaj zavalila nanjo vsa teža |
široko odprla usta in se zastrmela vanj | kakor | v čarovnika. |
zakotalila k postelji in tam trepetala | kakor | grešna duša. |
ker je vedel, da so negibni in mrki | kakor | straža pred grobom, in se ni ozrl v |
Bil je ves siv, | kakor | bi vstal iz pepela domačega pogorišča. |
bil iz pepela, bil je trden in trd | kakor | kip iz kovine, ki se je prekalila v |
In bil je velik, višji | kakor | vrhovi dreves. |
v njegovi strašni notranji praznini | kakor | mrtvo železno nihalo v temnem stolpu... |
Nato je priletel še eden in še eden, | kakor | bi jih trgal obešenec in jih spuščal |
Bil je mogočen in visok, višji | kakor | vrhovi dreves. |
Skopičnikom, in pogovarjal se je z njim | kakor | s starim znancem. |
Vila se je za mano, | kakor | bi s prstom potegnil po sivozelenem |
Glavo je imel sklonjeno | kakor | zmeraj, vendar sem v duhu videl njegove |
da je tvoja duša umazana in sajasta | kakor | svinjska kuhinja!« |
Umazan | kakor | svinjska kuhinja!« |
Kakor | svinjska kuhinja!« | |
vznemirjeno zagrmel in ponosno poskočil | kakor | otrok. |
gladini, potem pa nenadoma poskočil, | kakor | bi bil spet odkril nekaj novega. |
soncem, je preblisnila še močnejša luč, | kakor | je sonce samo. |
Bilo je, | kakor | bi se zabliskalo spoznanje. |
je grenak, a vendar ne tako grenak, | kakor | sem mislil. |
poletno jutro, ki se je zibalo nad mano | kakor | zvon iz čistega zlata? |
lahkotno plešejo skozi brsteče veje | kakor | vitka, svetlolasa dekleta. |
jim bova dajala kruha in zrnja, drži | kakor | pribito!« |
Zdaj mi ne kaže drugega, | kakor | da pridem s pravo barvo na dan. |
Tolče in tolče, | kakor | bi ... kakor bi - « |
Tolče in tolče, kakor bi ... | kakor | bi - « |
»A ti si hotel reči, da tolče, | kakor | bi smrt tolkla po svoji kosi.« |
besede sem verjel, tako sveto verjel, | kakor | bi mi jih zašepetala mama. |
Vzdiguje se med hišo in hlevom | kakor | zasnežena kopasta gora. |
Vztrepetal je, | kakor | bi bil živa stvar, in nato mrtvo obležal. |
Prijel sem ga samo s konci prstov, | kakor | primemo nemarno mrhovino, in ne da |
Tam pa se je zavrtel, | kakor | bi oživel. |
sta pametno hodili Tinka in Jelica, | kakor | pametno hodijo vse vaške punčke, za |
življenja vrnil v matično pristanišče, | kakor | je rekel samotni bajti, zidani iz kamna |
Njegov obraz je bil ves razbrazdan, | kakor | bi bila lica in čelo trije oceani, |
nekoliko po strani, ali za vetrom, | kakor | pravimo. |
ajdi, ki se je prelivala pred njimi | kakor | belo morje. |
zazdelo, da ni več tako navaden kamen, | kakor | je bil prej. |
Sedel je na vrhu Rodice, | kakor | otrok sedi v materinem naročju. |
ker ni razumel, se je rahlo zamajal, | kakor | bi hotel zmajati z glavo. |
»Iz srca teče po žilah topla kri, | kakor | švigajo od sonca topli žarki.« |
Morda pa je bil tudi tako sebičen, | kakor | so nekateri ljudje, ki bi hoteli imeti |
Orlica pa je bila mehkega srca, | kakor | nekateri redki ljudje. |
strele, ki sta tudi zmeraj hodila skupaj, | kakor | bi se imela rada. |
Tako je odskakoval s police na polico, | kakor | bi razposajen otrok skakal s stopnice |
in veselo se je zakotalil po njem, | kakor | se otrok zvije v klobčič in se zakotali |
skale, a se je srečno odbijal od njih | kakor | žoga. |
»Rad bi bil pri njej, | kakor | si ti pri jelki. |
Vendar mu je bilo zdaj lepše | kakor | v gozdu. |
Potem je vstal, | kakor | je zmeraj vstal in šel, kadar je končal |
lepo na tem svetu, dokler bodo ljudje | kakor | vi otroci, verjeli v ljubezen.« |
Bilo je čudno čudno, | kakor | da se v njivi pred njimi dogaja nekaj |
Dan je bil zdrav in je pel | kakor | bronast zvon. |
se je v popoldanskem vetru prelivala | kakor | štirikotno zlato jezero. |
Graščaki so delili pravico in rezali kruh, | kakor | pravimo. |
je mislil, da je blag in pravičen, | kakor | so mislili vsi graščaki. |
ni tepel z golo roko ali z leskovko, | kakor | so biriči in grajski hlapci tepli svoje |
prebrisani, tako ti napnejo mišice, | kakor | bi udrihal po kamnu, pa je palice takoj |
Tlačani so sklonili hrbte, | kakor | da bi jih novi bič že ožgal, otroci |
na grajsko dvorišče nekaj tlačanov, | kakor | so bili po vrsti določeni: ne zaradi |
zatrjeval, da laže prenaša očetove udarce | kakor | stokanje jetnikov. |
raziti, vendar tega nista mogla storiti, | kakor | da bi bila začarana. |
napihoval nozdrvi in stiskal ustnice, | kakor | da bi se bal, da mu skrivnost ne uide. |
ga zmečkala, pri tem pa se kremžila, | kakor | da tareta oreh. |
» | Kakor | hočeš,« je rekel Pécuchet, čez trenutek |
vsej dolžini vrta, da bi bilo videti, | kakor | da jo je prinesel hudournik ali pa |
Oblekla sta haljo, | kakor | to počnejo študenti medicine v amfiteatralnih |
Kakor | da je on nekaj boljšega! | |
vsak dan stehtal hrano in iztrebke, | kakor | tudi sebe, vmes si je vzel čas le za |
Bouvard se je počutil, | kakor | da bi se znebil polomljenega jarma. |
Odborniki so se osuplo spogledali, | kakor | da bi se hoteli prepričati, da niso |
kot da seka po konjskih nogah, zabada | kakor | z bajonetom, tolče po sovražniku. |
nekoč izvesek pred trgovino z obutvijo, | kakor | tudi ne za porcelanasti sodček, ki |
» | Kakor | vi, o čemer sem prepričan.« |
»Če ne marajo mene, naj se znajdejo, | kakor | vedo in znajo.« |
Prebledela je, videti je bilo, | kakor | da bo vsak hip omedlela, z eno roko |
obraza in pleše ni našel nič boljšega, | kakor | da se je imel ‘za takšnega kot Béranger’.* |
moramo priznati meje med umetnostmi, | kakor | tudi več zvrsti v vsaki umetnosti. |
Pécuchetu je bilo več do prijatelja | kakor | do sebe. |
» | Kakor | hočeš.« |
hipodroma za tek, bazena za plavanje, | kakor | tudi ne ‘gore slave’, umetnega griča, |
Kaj je lepšega na svetu | kakor | kralj, dober kralj? |
kot da niso njene; glavo je držala, | kakor | je hotel, veke je imela napol zaprte, |
» | Kakor | ukazujete, gospodje!« |
Naredi, | kakor | hočeš.« |
bil zapuščen, odraščal je na polju, | kakor | je vedel in znal, in od dolge bede |
spustimo Boga na raven koristnega, | kakor | da bi bile naše potrebe mera za absolutno! |
bedak, morilec, je to za nas nered, | kakor | da bi bil red nekaj znanega, kakor |
kakor da bi bil red nekaj znanega, | kakor | da bi narava ravnala s ciljem!« |
» | Kakor | hočeš,« je rekel Bouvard. |
se je tepsti, prosil je za milost, | kakor | da bi zagrešil zločin. |
zaradi Boga, ki razmetava kraljestva, | kakor | veter dela oblake. |
Predstavljal si jo je tako, | kakor | jo prikazujejo na cerkvenih slikah, |
zelo razklenil čeljust, da mu je jezik | kakor | zastava visel čez ustnico. |
o bedastih in brezciljnih čudežih, | kakor | da bi jih Bog delal samo zato, da bi |
»Raje imam brezbožca, ki preklinja, | kakor | dvomljivca, ki kar naprej nerga!« |
bodo vpili, da je šlo za preganjanje, | kakor | da bi rablji preganjali hudodelce. |
priporoča sužnjem, naj ubogajo gospodarje | kakor | Jezusa. |
pogledal, da je vdova zardela do ušes, | kakor | da bi jo prešinila nenadna nežnost. |
Bile so mlečne barve, | kakor | prazne, vendar so gledale. |
In dobričina je planil v jok, | kakor | da bi bil njen oče in kakor da bi ta |
v jok, kakor da bi bil njen oče in | kakor | da bi ta hip umrla. |
da je ta mojstrovina bolj škodljiva | kakor | koristna. |
kozmosa, se lahko zgodi nekaj podobnega, | kakor | če se ti pokaže Marija. |
Kakor | da bi jim to omehčalo nekaj anatolske | |
včasih kot posamezne salve, pa tudi | kakor | rezgetanje strojnic. |
bali toliko, da bi to škodovalo meni, | kakor | da bi me njihovi državljani oponašali |
kot da je vse normalno in naravno, | kakor | da je to še vedno bolje kot žreti se |
puščavo, vsako vozilo išče svojo pot, | kakor | najbolje ve in zna. |
moja iskra razgori v bleščeč plamen, | kakor | da jo zaduši trohnoba. |
katerem je vsak atom močno razžarjen, | kakor | lenobni stalni planet. |
prsti desne roke, vendar ne na tleh, | kakor | to počno muslimani, pač pa smo sedeli |
česar jaz ne poznam in mi ni dostopno, | kakor | njim ni dostopna slovenska ljubezen |
Oder je bil | kakor | iz škatlice. |
malce ogroženega, se ti lahko to zazdi | kakor | invazija. |
Premikal sem se | kakor | skozi sanje in rahlo drhtel od divje |
vpihnil vanjo dušico in ga, Omota, | kakor | je bilo bogu od tedaj ime, zavil v |
Kakor | se da sklepati iz redkih virov, pri | |
je bila posvečena ‘house warmingu’, | kakor | imenujejo praznik ob vselitvi v novo |
svoje, svobodno, skoraj tako nekako | kakor | njihovi starši. |
se spoštovati, ljubiti drug drugega | kakor | samega sebe, so morda zgubljeni kot |
In | kakor | že zdaj vemo, da bomo z vsakim dnem |
ukrojena obleka, sešita iz finega sukna... | kakor | da bi pravkar prišel iz kakega angleškega |
Kakor | da ne prihaja iz tega sveta, kakor | |
Kakor da ne prihaja iz tega sveta, | kakor | da ne živi na začetku novega tisočletja, |
Zdi se, | kakor | da je prišel k meni iz nekih davno |
Kakor | temna bisera sijeta zenici sredi modrine: | |
je bolj slutnja, mračno hrepenenje, | kakor | pa podoba in živa sila. |
kakor | da sva z vsem, kar naju obdaja, s to | |
bil Jerusalem naposled sam, je vse, | kakor | se zdi, pripravil za grozno dejanje |
ali včasih še kaj bolj neverjetnega | kakor | le‐oni [norci], ko bedijo! |
nečesa nisem zmožen, ampak se mi zazdi, | kakor | da sploh nisem resničen, kakor da me |
zazdi, kakor da sploh nisem resničen, | kakor | da me sploh ni med bitji tega sveta, |
sploh ni med bitji tega sveta, še huje, | kakor | da tudi sveta ni, prav nič... |
tri je pet, kvadrat nima več stranic | kakor | štiri“ in tako dalje [prav tam, I/6,8]. |
zadošča, je učil Kartezij, ker na njem, | kakor | na konici igle, lahko zgradiš celotno |
In res sem njen prijatelj, skoraj | kakor | brat; staršev nima, njena starejša |
nič drugega ne vem, nič drugega nimam | kakor | njo!“ [Goethe (1), 131] |
kakega pesnika iz davnine in mi je, | kakor | da bi videl svoje lastno srce. |
Ne ozre se, | kakor | da ni opazil, da se je Janez vrnil. |
Brž ko zamižim, so že tu; | kakor | morje, kakor brezno se razpirajo pred |
ko zamižim, so že tu; kakor morje, | kakor | brezno se razpirajo pred menoj, so |
Bruno, | kakor | iz sna. ... |
Tu gre, | kakor | pravi Kierkegaard, za neizogibni ali‐ali, |
sanjal: sanjal sem o svoji dragi, ki je | kakor | Saloma plesala pred peklenskim kraljem |
razliko, ki jo je Narava vnesla v ljudi, | kakor | tudi v nerazumne živali, je vnesla |
določenem času imamo za nepopolne & | kakor | da bi bili le polovica celote, katere |
prikazuje pridobitev druge polovice | kakor | največjo od vseh zamisljivih dobrin. |
Ljubezen, pogosteje govorimo o njej | kakor | o ljubezenski Strasti, ki smo jo opisali |
dim, da zadiši po prostoru, potem pa, | kakor | da se je premislil, pipo otrese v kamin |
drugim in se dvigali drug nad drugim | kakor | ... |
kakor | črke neke mogočne, božanske pisave. | |
Moja duša vre | kakor | razburkano morje v viharju strasti. |
dušo v tem stanju, bi bila zanj videti | kakor | skif, zarit s svojo konico v ocean, |
čas zgoraj, kot mornar na jamboru, | kakor | sam pravi, kot Kralj stene: pri tem |
Zdi se mi, | kakor | da bi bil danes učitelj ti, midva pa |
morju, se ti je glas tako spremenil, | kakor | da bi sam doživljal tisto, o čemer |
ki sedaj, tako izrecno izgovorjen - | kakor | skrivnostni stavek v tisti pravljici |
Mar ni to tako | kakor | v ljubezni: ali si mrzel - ali |
z analizo naših zavestnih danosti ( | kakor | je mislil Kartezij). |
V nekem smislu je - | kakor | tudi Schellingova, spet v drugem smislu. |
zaznavamo, je od Boga narejeno tako, | kakor | to zaznavamo... |
substance; in narobe, tudi telo brez duha ( | kakor | lahko vsakdo doda brez nadaljnjega). |
sine qua non njene nesmrtnosti, vsaj | kakor | je pojmovana v glavnem toku zahodne |
Prav to je kalejdoskop - | kakor | da bi definicijo prebral iz leksikona! |
onstran sebe / neskončnem horizontu... / | kakor | pentlje živčnih končičev se prižigajo |
Zdi se, | kakor | da se čas do vsakega naslednjega udarca |
vsakega naslednjega udarca podaljšuje, | kakor | da se ustavlja. |
utrujen samega sebe, svojega življenja, | kakor | ga živim zadnje čase: nenehno mislim |
Bruno, ko se pogovarjava, se mi zdi, | kakor | da sem prestavljen v drug svet, Draga |
prestavljen v drug svet, Draga je tu skoraj | kakor | literarna oseba, ki živi v neki kvazirealnosti, |
domači baržunasti halji, sredi noči, | kakor | kak alkimist prinaša iz kredence čudežni |
in tudi, ne zamerite, malce smešno: | kakor | da bi bili, recimo, mojster šaha ali |
življenje, / ki se vzkrešeš opolnoči / | kakor | raketa, da vsa drhti, / razplajajoča |
Utovlje, Tomaj, Avber, Štjak - | kakor | žebljički, s katerimi je valovita zemlja |
medtem ko z rokama maha kot s perutmi, | kakor | da želi poleteti nad travnikom. |
ne dojema sveta zgolj kot ničnega, | kakor | učijo strogi stari budisti, temveč |
čisti svetlobi, neskončnega v absolutu, | kakor | učijo upanišade. |
Husserlovem fenomenološkem monizmu, | kakor | da bi nanj pozabili in potem evforično |
Kakor | da preseganje dualizma ne bi bilo že | |
življenja, in sicer na enak način, | kakor | se je Sokrat spominjal svoje življenjske |
spominjal svoje življenjske preteklosti ali | kakor | se jaz spominjam svoje lastne. ( |
negativne učinke, tako na psihološki | kakor | na socialni in etični ravni, na primer |
preživetju ne gre za dilemo vse ali nič - | kakor | običajno mislimo - ampak je pomembna |
Kakor | Buda, ki je v duhu, ko se je prebudil, | |
se ostro zarežeta v kraško tišino, | kakor | kamna, ki padeta na mirno gladino tolmuna. |
čisto mladostno in gosposko se drži, | kakor | izkušen lovec, ki mu je puška tako |
izkušen lovec, ki mu je puška tako domača | kakor | pastirju palica. |
Marija, | kakor | v opravičilo. |
Potem | kakor | omotičen sledi trojici domačinov v |
Če začneva premišljevati iz sebe, | kakor | sva poskusila v najinih dosedanjih |
Lobanja je povsem bela, zglajena, | kakor | da ne bi bila nikoli živa. |
življenja zmeraj malce zmrazi... zdi se mi, | kakor | da bi jih izvrgla zemlja... te sledi |
Iz teh pa sestoji tako neomejeni čas | kakor | tudi vsakič od nas privzeti čas. |
Predstavljaj si to razslojevanje pokrajine | kakor | odvzemanje posameznih barvnih nanosov |
goreče, medtem pa vse bolj speši korak - | kakor | da hoče preteči svojo senco - tako |
katero mi je tako domače pri duši, | kakor | da bi bil sam s seboj! ... |
Poslovila sva se na hitro, tako kot vedno, | kakor | da se bova naslednje jutro spet videla... |
oblake, daleč proč od mene, odnaša jo | kakor | usoda, nad katero nimam prav nobene |
jasno pred seboj in vendar sem ravnal | kakor | otrok; še zdaj mi je vse tako jasno, |
zahodu so po robovih ožarjeni s soncem, | kakor | na Tintorettovih slikah. |
lahko spremeniva v metre, kilometre... | kakor | tudi čas, trajanje poti, če korake |
bolj ne zavedamo, da je čas potekel, | kakor | tisti ljudje, ki so se prebudili, kot |
Zanje med spanjem ni bilo časa - | kakor | ga pravzaprav tudi za nas ni, ko spimo, |
ki bo izmerilo celotno gibanje (prav | kakor | vatel dolžino s tem, da določi velikost, |
Aristotel pojmuje gibanje v širšem pomenu | kakor | mi, ljudje moderne dobe. |
rečemo, da so stvari v času analogno, ” | kakor | za nekatere stvari pravimo, da so "v |
so v času, druge pa ne - analogno, | kakor | so nekatere stvari ”v številu“, tiste |
Kajti gotovo ne drži, da se ravno tako, | kakor | se bivajoče v gibanju nujno nahaja |
Čas bo meril tako gibajočo se | kakor | tudi mirujočo stvar... meril bo njuno |
čas kot linearen, kot ”ravno pot“, | kakor | se je že davno izrazil Avrelij Avguštin. |
vrtenjem Sonca in Lune okrog Zemlje, | kakor | so merili čas stari, ali s kazalci |
s kazalci ur, ki se vrtijo v krogu, | kakor | smo navajeni čas meriti mi. |
”... | kakor | se lahko eno in isto gibanje ponavlja |
Janez | kakor | da presliši mojstrovo pohvalo. ...in |
realnega prostora, ki z njimi ni pretrgan, | kakor | je s presežnimi trenutki pretrgan čas. |
daljni Štanjel sije v večerni svetlobi | kakor | obljubljeno nebeško mesto. |
je k večernicam in zdelo se nama je, | kakor | da prihajava v neko neresnično, sanjsko |
navzoč v vsem, tako na zemlji in morju | kakor | na nebu. [...] |
Če v naravi ne šteje nič drugega | kakor | duša oziroma um duše, potem ni mogoče, |
Kakor | martinčki se grejejo na jutranjem soncu, | |
renesančnega okna okoliških hiš, ki | kakor | kulise v commedia dell'arte obdajajo |
Kakor | da bi se čas ustavil in da smo se znašli | |
Kakor | da Benetke posnemajo naravo, njen mir, | |
cerkvijo v ozadju in palačo ob strani, ki | kakor | da sevata bledo, belo svetlobo in sta |
igre, leži mladenič in drži zastor, | kakor | da nam skuša zastreti pogled na skrivnostni |
Zdi se mi, da ga vidim pred seboj | kakor | v nekakšnih budnih sanjah... |
Marija umolkne in malce zardi, potem pa | kakor | v opravičilo, ker se je tako razgovorila, |
Portal pa je zgolj navidezen, | kakor | na kulisi... |
gotskih oken z belimi zavesami, nabranimi | kakor | plemiška oblačila na starih slikah... |
ljudje gledali svet pretežno tako, | kakor | dandanes himalajec Harding, če se spomniva |
očišče praviloma ”razpršeno“ v prostoru, | kakor | da bi bil gledalec - in v nekem smislu |
zbere celotno človeško zaznavno polje, | kakor | se v novoveškem cogitu zbere celotno |
neevklidskih geometrijah splošnejši pomen, | kakor | je posplošen tudi pojem ravnine, ki |
ukrivljenost tridimenzionalnega prostora, | kakor | ugotavljamo dvodimenzionalno ukrivljenost |
da sva ”površinski bitji“, ki živiva | kakor | nekakšni senci v dvodimenzionalnem |
”oblike“ vesolja, so bolj empirične | kakor | načelne narave: ukrivljenost našega |
magično osvetljena v temnem prostoru, | kakor | nekakšno okno v kvazirealnost, delo |
praznini neba plavajo kosmiči oblakov | kakor | raztrgani spomini na minulo deževje, |
katerimi človeške postavice drobencljajo | kakor | nerodne, iz smeti nebeščanov zgnetene |
vsebuje nujno človeškega pogleda, | kakor | tudi središče koordinatnega sistema |
Vedno znova se čudim Benetkam: | kakor | da so ljudje v teh stavbah skušali |
misel, da so palače ob Vélikem kanalu | kakor | marmorno skalovje prekrasne obale, |
gospe, četudi seveda nehote in nič bolj | kakor | se med seboj dotaknejo neznanci v polnem |
da... žalost Benetk... je neskončno lepa... | kakor | Vivaldijev largo, kakor Albinonijev |
neskončno lepa... kakor Vivaldijev largo, | kakor | Albinonijev adagio... |
zapira in spet razpira svoje sinje oči, | kakor | da pozdravlja našo mimoplujočo trojico. |
majhen kanal ima ravno tako svoj čar - | kakor | je zapisal že Proust: ” |
in bosta ravno tako umrla na Golgoti | kakor | človek z imenom Jezus iz Nazareta? |
Kakor | da se opoteka, kakor da nosi težko | |
Kakor da se opoteka, | kakor | da nosi težko breme, ki grozi, da ga |
Janez pa medtem | kakor | v snu tava od slike do slike v svetopisemski |
svetlobo nevidnih nebes, od koder je - | kakor | iz luknje v prostoru sveta - priletel |
Kristus s sijočo avro je vzletel iz groba | kakor | ptič feniks, mrtvaški prt se je spremenil |
angeli privzdignili nagrobno ploščo | kakor | pokrov zemeljske peči, ki je stalila |
sliki prihaja svetloba tako iz neba | kakor | iz zemlje, pri tem pa, presenetljivo, |
Sunkovito vstane, | kakor | da bi skušal mahoma pregnati sanje, |
In | kakor | je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, |
Kakor | da bi imela Krist in Antikrist kaj | |
kačo obesi na križ in ne na ”drog“, | kakor | je zapisano pri Mojzesu, in križ je |
marmornem tlaku z ogledali v rokah, | kakor | da bi med sprehajanjem brali velike |
Da, natanko to mislim: sveto pismo, | kakor | tudi sveta besedila drugih verstev, |
pri Tintorettu pa so veliki skoraj | kakor | angeli! |
ampak mirno, nemoteno razpravljata | kakor | grška filozofa, ki jima trezni razum |
Tintoretto namenoma naslikal tako, | kakor | stojita pri Rafaelu, v Atenski šoli? |
Kakor | da bi bilo tam zgoraj kaj drugega razen | |
počasi usmeri zrcalo navzgor, da bi si | kakor | astronom s teleskopom ogledal nebeške |
Magdalena, je dosti večje od nje - | kakor | je tudi v resnici - in v njem je nekaj |
bitje, ki se s svojimi koreninami - | kakor | z grčastimi, utrujenimi, vode željnimi |
svojih misli, bitje, ki s svojimi vejami | kakor | z listnatimi rokami sega navzgor v |
neroden gib sproži v njem plaz spominov, | kakor | da bi odčepil steklenico, in pred njegovimi |
nerazločni, slepeče svetli privid, | kakor | da bi mi hotel reči: " |
giblje samó telo A in miruje telo B | kakor | tudi obratno. |
neki galaksiji tekel vselej tako hitro | kakor | kraljeva ura v prestolnici te galaksije, |
Newtonovi naravni filozofiji nastopata | kakor | simetrična dvojčka: lastnosti prostora |
največji možni okvir relativnih prostorov, | kakor | nekakšen vesoljni oder, na katerem |
posamezni svetovi; absolutni čas pa je | kakor | trajanje vesoljne drame, v kateri se |
pridemo do nekega negibnega mesta, | kakor | v že omenjenem primeru mornarja.“ [prav |
fin, da sploh ne bi bil več materialen | kakor | znani štirje klasični elementi; v 19. |
rotacije sploščena na svojih polih - | kakor | so de facto zaradi rotacije bolj |
in nazaj niti hitreje in počasneje, | kakor | se sprehajamo gor in dol po vesoljnem |
” | Kakor | je Prostor kot celota neomejen, tako |
celota nima ne začetka ne konca; in | kakor | je vsak trenutek Časa v vseh prostorih |
Kakor | Prostor ostaja negiben, bodisi da v | |
In | kakor | Prostora ne more premakniti nobena |
In | kakor | je iz Prostora ali neizmerne praznine |
en del, v katerem traja svet [...] in | kakor | , govoreč o prostoru, rečemo povsod |
In | kakor | je za ustvarjena bitja primerno, da |
vendar: ali ne živimo in mislimo tako, | kakor | da absolutni čas je? |
In | kakor | dandanes skušajo nekateri bolj filozofsko |
da njeno delovanje zagotavlja Bog - | kakor | je menil Newton - se je gravitacija |
se že nekaj časa pogovarjava stoje, | kakor | da bi se srečala kje na ulici in da |
Je v vsem, po vsem | kakor | tudi nad vsem.“ [Clarke, v: Leibniz, |
Enkratni zven se bolj zareže v prostor, | kakor | če bi se ponovil dvanajstkrat. |
inkongruentnem paru, temveč je levost ( | kakor | tudi desnost) ekstrinzična lastnost |
substancialnost prostora nista istovetni, | kakor | se je zdelo v Newtonovem in Leibnizevem |
v Newtonovem in Leibnizevem času in | kakor | je mislil tudi Kant v svojem ”predkritičnem |
enantiomorfa, ampak sta ”homomorfa“, | kakor | na primer dva povsem enaka kloniranca. |
bilo treba spremeniti moje gledišče, | kakor | sem ga moral prej pri evklidskem listu. |
od topoloških značilnosti prostora | kakor | tudi od števila ”razpoložljivih“ dimenzij: |
Zdi se, | kakor | da se čas do vsakega naslednjega udarca |
vsakega naslednjega udarca skrajšuje, | kakor | da vse bolj hiti. |
gosposko oblečen, s kravato in klobukom, | kakor | da bi se sredi noči napotil naravnost |
Vse njegovo početje je v tem, da, | kakor | sam pravi, že več kot dvajset let tesno |
angeli človeško obliko oziroma da so | kakor | ljudje, sem se prepričal ničkolikokrat. |
Govoril sem z njimi, | kakor | govorim z ljudmi, včasih z enim, drugič |
pridružil in se razgovarjal z njimi | kakor | s prijatelji, včasih pa tudi kakor |
kakor s prijatelji, včasih pa tudi | kakor | s tujci; in kadar sem bil v stanju, |
bili oni, se mi je zdelo natanko tako, | kakor | da bi govoril z ljudmi na zemlji.“ |
vlečejo podolgovati koprenasti oblaki | kakor | prsti zračnega velikana; sprva se je |
Zdi se, | kakor | da bosta vsak hip oživela, Jezus in |
bosta vsak hip oživela, Jezus in angel... | kakor | da bosta mali svetleči postavici stopili |
noč, ki sega od obzorja do obzorja - | kakor | da bi se mesec približal na doseg roke |
zdaj breztelesno visi v vesoljnem niču | kakor | režeča se gledališka maska, tuj in |
prepredajo daljno‐bližnje pajčevine senc, ki | kakor | pismenke starodavne pisave hranijo |
Enneade, III.7.6], ”nedeljiva dovršenost, | kakor | da bi bilo vse bivajoče skupaj v točki |
kot ”podobo večnosti“ poveže z dušo, | kakor | pravi v naslednjem odlomku: |
duša zaobsega čutni svet, duša je | kakor | morje, v katerem je potopljena mreža |
smemo pojmovati kot zunanjega duši, | kakor | tudi tam [v Umu] večnost ni zunanja |
kar pride k njej naknadno (nič bolj | kakor | tam [v Umu] večnost), marveč je to, |
dušo in obstaja v njej in po njej, | kakor | večnost tam [v Umu].“ [Plotin, prav |
Da: duša biva v času analogno, | kakor | um biva v večnosti, vendar je treba |
domača in znana in bi jo češče rabil | kakor | besedo čas! |
časi le trije načini sedanjosti, ki | kakor | troedini vodomet vrejo iz treh osnovnih |
nasprotju z ”blodnim krogom“ poganstva, | kakor | se izrazi Avguštin; krščanska ”ravna |
kakor | da bi brali moje misli... | |
tako o spoznavnih strukturah čutnosti | kakor | tudi razuma in uma. |
resničnega - znanstveniki razmišljajo, | kakor | da bi bil svet brezčasen, nezgodovinski, |
dopolnjujeta se v svoji različnosti, | kakor | sta se v grški filozofiji dopolnjevali |
”zunanjem“ in ”notranjem“, ampak oba časa - | kakor | tudi vsi drugi časi, ki tečejo vzporedno, |
fenomenom, namreč ”stvarem samim“, | kakor | se kažejo, kakor so nam dane, prisotne |
namreč ”stvarem samim“, kakor se kažejo, | kakor | so nam dane, prisotne v zavesti. |
gre tu za čas ”intersubjektivnosti“, | kakor | je Husserl v svojih poznejših delih |
trenutkom počasi odmika v preteklost, | kakor | da se oddaljuje v prostorni dvorani |
oddaljuje v prostorni dvorani spomina, | kakor | da skladba postaja vse manjša in manjša... |
Protenca je neposredno pričakovanje, | kakor | je retenca neposredno spominjanje. |
predmetov - ni zavesti pred predmeti, | kakor | tudi ni predmetov pred zavestjo. |
ne moremo reducirati na psihologijo, | kakor | nasploh ne moremo filozofije reducirati |
”pravtisom“ in retenco ni ostre meje, | kakor | je ni med glavo in repom kometa, medtem |
<Bewußtsein> oddaljujejo analogno, | kakor | se za mojo zavest oddaljujejo točke |
fenomenološkega stališča zamejeno, analogno | kakor | prostorsko zaznavno polje. |
horizonta ključen, tako v prostorskem | kakor | tudi v časovnem pomenu; časovni horizont |
ostre meje med zdaj in pravkar, | kakor | tudi v retencijskem ”repu“ ni ostre |
Spomni se na kalejdoskop: | kakor | v njem ne bi bilo ”ničelne točke“ središča |
O, to je pa lepo! ...in | kakor | v pojasnilo doda: |
relativnostni teoriji nastopata skoraj | kakor | nekakšna siamska dvojčka. |
hodil pred vama in preganjal kače... tako | kakor | angeli v Bibliji preganjajo kače. |
vi ne... toda vsi nimamo takšne aure | kakor | vi! |
Meni je prav, | kakor | porečete vi, mojster. |
opravljal tako v znanstvenih teorijah | kakor | v tudi vsakdanji zavesti. |
sta seveda medsebojno povezani, sta | kakor | dve plati iste medalje. |
relativnosti že v klasični mehaniki) | kakor | tudi zakoni elektromagnetizma - še |
gibanja v relativnostni teoriji sploh ni, | kakor | tudi ni absolutnega prostora in časa, |
kontinuiranih Gaussovih transformacij, analogno | kakor | so v posebnem primeru, namreč pri |
genialna... čeprav je v osnovi preprosta, | kakor | ”Kolumbovo jajce“. |
gravitacijskega polja določena tako prostorska | kakor | tudi časovna metrika. |
krči v nič - ”raztegnejo v špaget“, | kakor | se nazorno izrazi Hawking... |
Bori, bori, temni bori, | kakor | stražniki pod goro...“ |
našimi sopotniki v času in prostoru, | kakor | da bi pravkar zraslo iz borovega gozda |
Sveti Mihael v brezčasju traja: | kakor | da v svoji globoki tišini čaka na konec |
Oboki so | kakor | krila... |
Mladenič stoji pred poraščenim oltarjem in | kakor | začaran strmi v angelova peresa. |
Videl sem, | kakor | v snu, da jo je ugrabil ptič, angel, |
Gledal sem tiste oboke, zazdeli so se mi | kakor | angelova krila in... |
tako objektivne kot škatla sama in | kakor | predmeti, ki jih lahko spravimo vanjo“ |
bi se tudi sonce zdelo čisto blizu, | kakor | soj ulične svetilke, zavite v meglo... |
časa na četrto razsežnost četverja: | kakor | je prostor ”brezčasen“, in v svoji |
krožen, pa je morda lahko vsaj cikličen - | kakor | tisto ”večno vračanje enakega“? |
Toda mi doživljamo naš osebni | kakor | tudi zgodovinski čas kot odprt, zato |
bi se čim prej razleteli nad listjem | kakor | majhne čudežne eksplozije življenja, |
Na terasi | kakor | gejzir iz glinenega lonca vre drevesce, |
klobuk in ga drži v roki, metulj pa, | kakor | da bi mu hotel priti nasproti, vzleti |
je znamenje težje razvidno, podobno | kakor | je pri mladi praproti težko vnaprej |
nasploh izrazit materinski arhetip, | kakor | tudi želja, da bi bila posrednica, |
ki ga zagovarjaš, ni nič lažje najti | kakor | do nasprotnega. |
”firmamentom“, na katerega naj bi bile | kakor | na strop visoke kupole pripete ”zvezde |
tedaj starec privzdigne svoj slamnik, | kakor | v pozdrav, in se mu nasmehne. |
Kakor | površina krogle, ki je končna, vendar | |
Kakor | da bi se to takrat prvič zgodilo, tistim | |
In to si je teže predstavljati, | kakor | pa misliti, da je vesolje neskončno |
zastavlja ti umik: k priznanju te sili / to | kakor | ono, da svet se vesoljni razteza v |
bi bilo vesolje sicer brez meje, | kakor | v evklidski, vendar bi imelo mero, |
preoblikoval misel, da je vesolje | kakor | neskončna ”sfera“. |
obenem končno in brezmejno, natanko tako | kakor | zemeljska površina; toda v Brunovem |
Kajti, | kakor | bi bilo slabo, če ta prostor ne bi |
podobo, zmožno vsebovati neštete svetove, | kakor | da ga postavljamo v tako tesne okvire, |
Kakor | veličina Boga v nobenem pogledu ne | |
svetovi, podobni našemu, nič manj dobro, | kakor | je moglo in more biti in je dobro, |
popolnost neskončna, tako s teološkega | kakor | tudi s kozmološkega vidika. |
velja za popolnoma nedvoumno, da - | kakor | se kaže očem - tem svetlim telesom |
Ne vem, | kakor | želite. |
svetlini, ki zaplešejo pod kapljicami | kakor | klasje v vetru, potem zalije petelinje |
”gravitacijsko lečenje“: da gravitacijska polja | kakor | leče ukrivijo svetlobne žarke, ki bežijo |
vesolje ”božje telo“ - in analogno, | kakor | je duša obenem ”v“ telesu in ”onstran“ |
Kakor | tam zgoraj na nebu ni nebesnih sfer, | |
Ne vem, ampak zdi se mi, | kakor | da mislite, da tam zgoraj, na vrhu |
Zdaj prosimo Svetega Duha zazveni, | kakor | da bi v njem zvenela duša sama! |
” | Kakor | je Bog pojmovan v svoji nespremenljivi |
mreži: telo, čutni svet je v duši, | kakor | je mreža v morju - kajti morje mrežo |
vsa živa bitja zaobsega in presega | kakor | morje mrežo. |
substanci - tako zaradi njene neskončnosti | kakor | neznanske oddaljenosti od posledic, |
ne moremo tako temeljito spoznati, | kakor | lahko spoznamo Apela iz kipov, ki jih |
popolnoma izenačil vesoljne duše z Bogom, | kakor | so mu očitali panteizmu sovražni teologi |
evangeljske podobe se mi v duhu oddaljujejo | kakor | slike iz otroštva, ki niso več resnične, |
spoznanje, da je vse - tako to ”tu“ | kakor | tisto ”tam“ - zaobjeto v božansko Enost. |
daljnega leta 1670, ki pa se bere, | kakor | da bi bilo napisano včeraj: |
po sobi, svoji ”viteški“ dvoranici, | kakor | jo je nekoč poimenovala Marija, nakar |
razodel apostolom po Kristusovem duhu, | kakor | se je bil razodel Mojzesu po nadnaravnem |
spisih ”lahko vsakdo verjame ali pa ne, | kakor | želi“ [2:127]; ”vsakdo lahko verjame |
Kristusovega utelešenja in vstajenja, | kakor | tudi vseh ”manjših“ oziroma za celoto |
kot pozneje nemški klasiki) - bližja | kakor | Njegova transcendenca. |
kot vse drugo in svojega bližnjega | kakor | samega sebe! |
vprašljivo - da iz osnovnega Božjega zakona | kakor | iz nekakšnega religioznega aksioma |
kot vse drugo in svojega bližnjega | kakor | samega sebe!“ |
Prav tako | kakor | je resničnost <reality> glasu, ki |
Sicer pa ”lahko o čudežih vsakdo misli, | kakor | hoče, v skladu s tem, kar se mu zdi |
sta v tem aksiomu prisotni tako moč | kakor | tudi ranljivost Spinozove filozofije. |
Seveda, Deus sive natura je razumski, | kakor | tudi ”razsežni“ Bog, vendar le tolikanj, |
dela in da jih pripisujemo Božji volji | kakor | pa oni, o katerih smo povsem nevedni, |
Bog ni poslal Savla k Samuelu tako, | kakor | smo ljudje navajeni poslati enega človeka |
odboja, loma in nasploh gibanja svetlobe, | kakor | tudi z zakoni gibanja in preoblikovanja |
posameznimi fasetami in posameznimi žarki, | kakor | tudi s kompleksnimi strukturami faset |
da izven popolnega diamanta, ki je ” | kakor | sfera, katere središče je povsod, obod |
naj vemo, da so vse stvari nujne ( | kakor | naj bi trdil Spinoza), ti lahko odvrnem, |
”Red in zveza idej sta ista | kakor | red in zveza stvari.“ [2p7 (140)] |
stvari in v čem jih prekaša, moramo - | kakor | smo dejali - spoznati naravo tega predmeta, |
” | Kakor | obstaja le ena sama substanca, ki |
”To je tako, | kakor | da bi bili modusi besede, napisane |
in se na Boga nanaša na isti način | kakor | ideja ali spoznava človeškega telesa.“ |
duha je združena z duhom na isti način | kakor | duh s telesom.“ [2p21 (159)] |
ali ono, potemtakem ne rečemo drugega | kakor | to, da ima Bog to ali ono idejo, ne |
nastanejo večje ali manjše ojačitve luči, | kakor | nekakšna ”sonca“ sredi pretežno praznega |
tega izrecno ne trdi - da ravno tako, | kakor | ideja trikotnika ne more izginiti v |
bistvo telesa pod vidikom večnosti, je - | kakor | smo dejali - določen modus mišljenja, |
Bruno pa si | kakor | skavt ogleduje okolico; preiskuje nekdanjo |
Pomislim, in se najdem, | kakor | sem bil prej, sam z vsemi bolečinami |
zapre naročje, in jaz stojim pred njo | kakor | kak tujec in je ne razumem.“ [Hölderlin, |
Kakor | da bi se vživel v samega nesrečnega | |
kako to, da je na svetu nekaj, kar vre | kakor | nekakšen kaos ali prhni kakor trhlo |
kar vre kakor nekakšen kaos ali prhni | kakor | trhlo drevo in nikoli ne dozori? |
Rastlinam govori, tudi jaz sem bil nekoč | kakor | ve! |
In čistim zvezdam, postati hočem | kakor | ve, na nekem drugem svetu! |
potem ko je enkrat razpadlo, sestaviti | kakor | kakšen zid; pa tudi to ga ne zmede, |
Kakor | smo tudi mi še tu, v bivanju... | |
Mladeničev pogled obvisi | kakor | uročen v tej polni zrelosti, ki je |
celote, iz narave, v kateri spi - tako | kakor | v mislih utrgaš rožo in jo preneseš |
pleše po gladini modrozelenega tolmuna; | kakor | da se duh narave najbolj zave svojega |
Spinozova teza ”red in zveza idej sta ista | kakor | red in zveza stvari“ [Spinoza (2), |
”ukinil“ naravo, svojo ”drugobit“, | kakor | se to zgodi pri Heglu; narava namreč |
nanjo ter si popravi lase in krilo: | kakor | pozorna študentka se pripravi, da prisluhne |
kajti vsako gibanje išče mir, mir mu je | kakor | hrana, se pravi tisto, iz česar jemlje |
Kakor | kolo, ki se vrti okrog svoje mirujoče | |
objekt, kot pravo bistvo); toda ker ima, | kakor | da ne bi imela, zato je mirujoča, |
Biti, | kakor | da nisi; imeti, kakor da nimaš; to |
Biti, kakor da nisi; imeti, | kakor | da nimaš; to je v človeku, to je v |
Saj, ko bi človek to zmogel: ”biti, | kakor | da nisi“, ”imeti, kakor da nimaš“! |
zmogel: ”biti, kakor da nisi“, ”imeti, | kakor | da nimaš“! |
vprašanje, od kod se je vzel, nima pomena, | kakor | nima pomena vprašanje, od kod ima trikotnik |
mu iz stebla poženejo cvetoče veje, | kakor | magnoliji, le da so njegovi cvetovi |
cvetovi prave divje tulpe, temno rdeče | kakor | kri. - |
rešitelj izvije iz najvišjega cveta | kakor | metulj iz bube: čudovit poganjek v |
kačje zublje, da popadajo s tulipana | kakor | cvetje zla, medtem ko iz odsekanin |
poganjek sam, se cvetni vitez vrne vanjo, | kakor | da bi se metulj zavil nazaj v bubo. |
pomena izrazov ”bivajoče“ in ”bit“, | kakor | ju uporablja Schelling, ne sovpadata |
neločljiv od duha, subjekta, ”bivajočega“, | kakor | tudi od narave, objekta, ”biti“. |
nenehnem spopadu, obe nenehno delujoči, | kakor | ”težnost in luč“, kajti ”težnost hodi |
spet spusti v deželo smrtne sence... | kakor | težnost in luč v Vekovih sveta. |
zanikajočo in potrjujočo poruši hitro ” | kakor | blisk“ in šele s tem omogoči nastanek |
nekaj zaporednih ”faznih spremembah“ - | kakor | znanstveniki sklepajo v sodobnem kozmološkem |
Vendar pa tako v Vekovih | kakor | tudi v poznejših delih Schelling večkrat |
poznati“, je skrita za zagrinjalom | kakor | gnostična ”poročna soba“? |
determinizem veliko bolj sprejemljiv umu | kakor | pa misel, da je sam začetek sveta ”poljuben“? |
tulipanu, steče okrog tolmuna, potem se, | kakor | v slovo, še enkrat ozre k trojici in |
Brunom, se je usedla v zadnjo vrsto, | kakor | da želi ostati čim bolj neopazna. |
pogleda v ”globino“ vesolja - analogno | kakor | je horizont na morju optična meja našega |
(vsega 10-43 sekunde!), do katerega je, | kakor | uči kvantna teorija, še smiselno govoriti |
posebnost Mlečne ceste, ki se pne čez nebo | kakor | velikanski curek Herinega mleka, ki |
našega vesolja je morda mnogo večji | kakor | korak od enega samega delca do Hubblovega |
ikonično rekonstrukcijo realnosti ( | kakor | npr. pri modelu ladje ali hiše ali |
v bližini t = 0 lahko ’potekajo‘ | kakor | realna števila v odprtem intervalu |
angel ali marsovec... ali pa Mefisto, | kakor | staremu Faustu. - |
spremembe bi bile drastične, podobno | kakor | v drugih že navedenih primerih. |
antropično načelo res prazna tavtologija, | kakor | mu tudi sicer očitajo nekateri kritiki. |
prostoru‐času in opazovalcem, tj. da analogno | kakor | Kant povezuje spoznanje (opazovanje) |
pa našo regijo ali lokacijo; toda, | kakor | je bilo že rečeno, ni nekega edinega |
Svetovi so nekaj takšnega | kakor | daljni planeti, čeprav so večinoma |
brez opazovalcev), in sicer analogno | kakor | Darwinova evolucijska teorija za prepričljivo |
pri evolucijski teoriji živih bitij | kakor | pri antropičnih razlagah vesolja zgolj |
odgovorijo na vprašanja tako o izvoru | kakor | tudi o smotru in smislu vesolja? |
potrebuje mnoštva realnih svetov, tako | kakor | antropična ”naravna selekcija“, saj |
Everett] je | kakor | velikanska obrnjena piramida teorije, |
bolj verjetno potrjuje obstoj Boga | kakor | obstoj »mnogih svetov«.“ [Swinburne, |
teizma, nekakšen ”imanentni teizem“ ( | kakor | se to čudno sliši), kajti večni božji |
Mahoma se pojavi Janez, | kakor | da bi pred Brunom zrasel iz tal. |
nebesni pojav, ki vsakih nekaj trenutkov | kakor | zmaj bruhne ognjeni zubelj gor v svoj |
Potem počasi, | kakor | da se prebuja iz sna, pospravi zapiske |
Marija potiho, | kakor | sama pri sebi, pokliče: |
delovnih mest v visokošolskih zavodih, | kakor | je to določeno z njihovimi statuti. |
subvencije, ki izključuje socialni status, | kakor | je predlagano v amandmaju k 8. členu. |
usklajena tako strokovna izhodišča | kakor | tudi strokovne rešitve. |
spremembo meja zavarovanega območja | kakor | tudi spremembo varstvenih režimov. |
tem predlogom tako zunanje meje parka | kakor | tudi notranje meje parka in moram reči, |
tudi razpravo tako strokovne javnosti, | kakor | tudi lokalne skupnosti in tudi sicer. |
tam je prej to območje stagniralo, | kakor | pa se razvijalo naprej. |
opozoriti, da bodo podobne zakone, | kakor | hitro bodo zaslutili finančne koristi |
imenu Ljubljančanov in Ljubljančank | kakor | ostale Slovenije. |
Kakor | včasih kakšen drug in zainteresiran | |
oblikovati zakon o prestolnici naše države, | kakor | je bil s poudarkom in utemeljeno rečeno, |
Gre za to, ker - | kakor | ugotavljajo nekateri mediji - ni v |
mogel računati na medijsko prevlado, | kakor | si jo lahko privošči doma. |
in s svojimi italijanskimi problemi, | kakor | pa z Unijo in njeno ustavo. |
Bruslju seveda zapisana čisto drugače, | kakor | je zdaj, ko se je veliki skok ponesrečil |
se vozijo po bližnji zasavski cesti, | kakor | pa domačini. |
natrosi neumnosti ali spreminja stališča, | kakor | se ji pač zahoče. |
Koštuničeva in Šešljeva stranka bolj podobni, | kakor | naj bi si bile stranke demokratskega |
prijatelji v predvolilnem obdobju napadali, | kakor | da bi bili njihovi najhujši sovražniki«. |
tudi tihi dogodki, skoraj tako tihi, | kakor | je bilo Jezusovo rojstvo pred 2008 |
katerega koli časa in kraja, da se drugače | kakor | duhovnik in levit ustavi ob oropanem |
samarijanstva« je zame dogodek leta 2003, | kakor | je bil to tudi dogodek katerega koli |
stran Dela mora napolniti z dogodki, | kakor | moram jaz za vsakdanji kruh polniti |
je skozi čas, ki tako hitro mineva, | kakor | je minilo to leto, kakor hitro mineva |
hitro mineva, kakor je minilo to leto, | kakor | hitro mineva človeško življenje in |
hitro mineva človeško življenje in | kakor | ne mine ne hitro ne počasi umetnost, |
Zagrebški banki so stranki nakazali več | kakor | 2 milijona kun. |
Več | kakor | 83 jih je bilo ubitih, za desetino |
jih je bilo ubitih, za desetino več | kakor | lani. |
nemirno leto v Srbiji izteklo tako, | kakor | se je prejšnjo nedeljo, ko so radikalci |
Šeki, | kakor | mu pravijo njegovi simpatizerji, je |
njegovem primeru marsikdaj bolj opazne | kakor | glavne. |
pogosto presenetiti svoje nasprotnike, | kakor | je navsezadnje glavno haaško tožilko |
dobesedno pogorel, saj je zbral manj | kakor | 2 odstotka volilnih glasov. |
osvojila trikrat več poslanskih sedežev | kakor | Šešljeva. |
Vse to lahko obračamo, | kakor | hočemo. |
živeti, tako kot se mu zdi prav ali | kakor | si želi, in tudi biti pripravljen za |
tako v središču pozornosti javnosti | kakor | lani. |
Torej, Slovenci lastništvo cenimo bolj, | kakor | ga cenijo na primer Švedi z le 39-odstotnim |
lastnem stanovanju, so obravnavani enako | kakor | ostale oblike kapitalskih dobičkov. |
razmerah v Sloveniji celo nekoliko dražje | kakor | najemništvo. |
Na mizi leži | kakor | pozabljen sveženj časopisov in od daleč |
v zraku slišati nekakšno hrumenje, | kakor | da bi se jeklena ptica pognala proti |
dedek Mraz? Kožuh se ti sveti na rokavih, | kakor | da bi ga mazal z mastjo. |
» | Kakor | razumem, so volitve za politika kakor |
»Kakor razumem, so volitve za politika | kakor | velik praznik, najsi bo verski ali |
posvetnih rečeh nekoliko bolj doma | kakor | prijatelja. |
ljudi, ob katerih se človek počuti, | kakor | da ne zna brati. |
živimo v bolj neokolonialnih razmerjih | kakor | pred dvajsetimi leti. |
surovine pa izkoriščajo iste družbe | kakor | prej. |
Jezik je prav tako pristen, | kakor | je bil v devetnajstem stoletju. |
zgodovini Afrike ne morem govoriti drugače | kakor | v tej patološki metafori. |
severu, ki je prazen, živi več ljudi | kakor | na jugu. |
Karlu V. zaupa prav tako malo | kakor | papežu in iz previdnosti da Luthra |
lahko ravna z vprašanjem veroizpovedi, | kakor | mu je ljubo, dokler zadeva ne bo enkrat |
cerkvijo in državo je postala tesnejša | kakor | v srednjem veku med cesarjem in papežem. |
Manj | kakor | pol leta po njegovi smrti izbruhne |
reformatorskimi ideali - Nemcem zagotovi več | kakor | 60 let miru. |
partije-države Jiang Zemin še večje oči | kakor | očala. |
Izgnal je mater, konkubino, in | kakor | Gilgameš smrkal za nesmrtnostjo. |
posameznih republikah, ker so bolj | kakor | svojim bankam zaupali slovenski banki.« |
Podobno, | kakor | je opisano vključevanje znanosti v |
drugi pa je podoba Štefke Drolčeve, | kakor | sem jo 19. decembra videl v predstavi |