O'beseda, označena besedila z lemami
vedno čenčal o surovem železu in o tem, | kako | so prekoračili Deveto triletko. |
O tem, | kako | pogosto in po kakšnem sistemu se policija |
Kako | je mogoče komunicirati s prihodnostjo? | |
Najprej si ga videl, | kako | se prekopicuje v vodi kot delfin, nato |
Ni vedel, | kako | ji je ime, vedel pa je, da dela na |
dezerter, ki je bil nekoč, dolgo je tega ( | kako | dolgo, se ni nihče točno spominjal |
nedopovedljivo nevarno, tudi ko bi bil vedel, | kako | naj to izpelje. |
Kako | nedopovedljivo neumno je bilo to, kar | |
vdihu, čeprav bi bilo težko povedati, | kako | - je bil znoj nekoga, ki ta trenutek |
prinesel kratkega članka, ki je opisoval, | kako | je mali ovaduh - »otroški heroj,« je |
Pred leti - | kako | dolgo je že tega? |
In | kako | naj bi vedel, da gospostvo Partije |
Kako | bi lahko naslovil svoj poziv na prihodnost, | |
zato, ker se je nekako, ni se spominjal | kako | , žrtvovala pojmovanju zvestobe, ki |
Kajti | kako | bi mogel dokazati tudi najbolj očitna |
Stal je in gledal vaditeljico, | kako | je vzdignila roke nad glavo in se - |
čisto dobro vem, zakaj nisi šel gledat, | kako | so obešali tiste ujetnike.« |
»Rad jih gledam, | kako | brcajo.« |
» | Kako | pa napreduje slovar?« |
» | Kako | bi lahko imel parolo Svoboda je suženjstvo,« |
»Poglej ga, | kako | dela ob uri za kosilo,« je rekel Parsons |
»Hudobna mala mulca sta, oba, ampak | kako | navdušena!« |
Kako | naj bi človek vse to občutil kot neznosno, | |
Kako | lahko je verjeti, je pomislil Winston, | |
Zanimivo, | kako | se je ta hroščati tip razpasel po Ministrstvih: |
Ni vedel, | kako | dolgo ga že opazuje, toda morda že |
je začel, režeč se s pipo v ustih, » | kako | je bilo, ko sta moja mulca zažgala |
Nenavadno, | kako | redkokdaj je mislil nanjo. |
Videl se je, | kako | stoji v tisti medli luči svetilke, |
Spomnil se je, | kako | se je nekoč sprehajal po ulici, polni |
Kako | bi lahko vedel, koliko od tega je laž? | |
Winston se zdaj ni več spominjal, | kako | to, da je bil ob takem času v kavarni. |
Razumem | kako | ; ne razumem pa zakaj. |
Navsezadnje, | kako | pa vemo, da je dva in dva štiri? |
» | Kako | je bilo v tistih časih?« |
»Vi se lahko spominjate, | kako | je bilo v starih časih pred Revolucijo.« |
»Saj vidite, | kako | je, prazna trgovina, bi lahko rekli.« |
Zazdelo se mu je, da natanko ve, | kako | se počutiš, če sediš v taki sobi, v |
» | Kako | gre dalje, se ne spominjam več, vem |
»Ampak, | kako | je že šla tista pesem?« |
Zdelo se mu je, da sliši, | kako | pritrkavajo z enega onstranskega stolpa |
stopnicah, da bi ga starec ne videl, | kako | preiskuje cesto, preden bo prestopil |
je to storil, čeprav je dobro vedel, | kako | nevarno je pokazati preveč zanimanja, |
bilo treba čisto konkreten problem: | kako | priti v stik z dekletom in kako urediti |
problem: kako priti v stik z dekletom in | kako | urediti srečanje. |
Amplefortha, pesnika s kosmatimi ušesi, | kako | se s pladnjem v rokah neodločno ozira |
» | Kako | ti je ime?« |
» | Kako | si to ugotovila?« |
»Lahko jih opazuješ, | kako | ležijo v tolmunih pod vrbami in migajo |
okužil z gobavostjo ali sifilisom, | kako | rad bi to storil! |
» | Kako | sovražim ženske!« je mimogrede rekla.) |
zakon, tudi ko bi se Winston mogel | kako | odkrižati Katarine, svoje žene. |
kot da bi sama videla ali občutila, | kako | je Katarinino telo otrpnilo, brž ko |
» | Kako | si to vedela?« |
Kajti | kako | bi bilo mogoče strah, sovraštvo in |
Tisti hip mu je prišlo na misel, | kako | popolnoma sama sta. |
Čudno, | kako | ti je ta vnaprej določena strahota |
» | Kako | pa se ti je posrečilo priti do vseh |
knjižni omari, pokazala najboljši način, | kako | popraviš sklepno mizico, se zavalila |
Old Baileyu. - »Ne morem se spomniti, | kako | gre dalje.« |
» | Kako | zoprno!« |
Partijo, vendar nista imela pojma, | kako | storiti prvi korak. |
resničnost, je še vedno ostajala težava, | kako | najti pot do nje. |
V pogovorih z njo je spoznal, | kako | lahko je kazati videz pravovernosti, |
se je brez očitne povezave spomnil, | kako | je pred nekaj tedni videl ležati na |
»Ali razumeš, | kako | neizrekljivo sama bova?« |
»Če želite, da se obtoživa še | kako | drugače, sva pripravljena.« |
»Toda | kako | daleč je ta prihodnost, ne vemo.« |
Kako | hitro so se vrata za njo zaprla, se | |
povrne v ravnotežje, ne glede na to, | kako | daleč ga potisnemo v to ali ono stran. |
Šlo je za to, | kako | obdržati kolesa industrije v teku, |
Prvi je, | kako | proti volji človeka odkriti, kaj misli, |
človeka odkriti, kaj misli, in drugi, | kako | v nekaj sekundah pobiti nekaj sto milijonov |
bolj nemogoče možnosti, na priliko, | kako | bi zbrali sončne žarke skozi leče, |
povrne v ravnotežje, ne glede na to, | kako | daleč ga potisnemo v to ali ono stran. |
imel svoje privržence, toda način, | kako | so ga prikazali zdaj, je pomenil tehtno |
Toda vprašanje, | kako | v neskončnost ohraniti hierarhično |
Razumel je | kako | , ni pa razumel zakaj. |
Kako | majhna, je pomislil Winston, kako majhna | |
Kako majhna, je pomislil Winston, | kako | majhna je zmeraj bila. |
Vedel je, | kako | je to: strahotna, smrtna bolečina, |
Ni vedel, | kako | dolgo je bil tam, vsekakor nekaj ur; |
»Ne vejo, | kako | je treba ravnati z damo, a ne?« |
» | Kako | ti je ime, ljubček?« |
škornjev na piščalih; videl se je, | kako | se zvija na tleh in kriči za milost |
je kdaj prišlo na misel,« je dejal, » | kako | celotno zgodovino angleške poezije |
»Ne vem, | kako | lahko presodiš čas.« |
Kako | dolgo je bil tam spodaj, ni vedel. | |
Kolikokrat so ga pretepli, | kako | dolgo je pretepanje trajalo, se ni |
je bilo tako, potem bo tudi pozabil, | kako | je zanikal, da se je spominjal in pozabil |
Kako | bi se mogel prepričati, da je vse to | |
»Ampak | kako | lahko preprečite ljudem, da bi se nehali |
» | Kako | obvladujete spomin?« |
» | Kako | lahko nadaljujete?« |
» | Kako | naj si pomagam?« |
» | Kako | naj si pomagam, če vidim, kar imam |
»Videl sem, | kako | so počasi klonili, cvilili so, klečeplazili |
»Ganljivo je bilo videti, | kako | so ga ljubili.« |
Toda | kako | naj bi bilo potemtakem res, da je O'Brien |
A bil je trenutek - ni vedel, | kako | dolg, trideset sekund morda - jasne |
» | Kako | bi lahko umrl?« |
spomniš, da si zapisal v dnevnik Razumem | kako | , ne razumem pa zakaj.« |
»In zdaj se povrniva k vprašanju o | kako | « in »zakaj.« |
»Dovolj dobro razumeš | kako | « se Partija drži na oblasti. |
vedel, kakšen je svet v resnici in na | kako | nizki stopnji žive ljudske množice |
»A | kako | lahko vladate stvarem?« |
» | Kako | bi bila lahko starejša?« |
zavesti ničesar - gotovo je neki način, | kako | dokažeš, da je to napačno. |
šolnika, ki izprašuje obetavnega učenca: » | Kako | si človek zagotovi oblast nad drugim |
»Če človek trpi, | kako | si lahko prepričan, da se podreja tvoji |
boš lahko okušal srh zmage, občutek, | kako | teptaš sovražnika, ki je brez moči.« |
Zdelo se je, da še zdaj ni opazil, | kako | je suh in šibak. |
Kako | inteligenten, je pomislil, kako inteligenten | |
Kako inteligenten, je pomislil, | kako | inteligenten je! |
»Povejte mi,« je rekel, » | kako | kmalu me bodo ustrelili?« |
samo to, da leži pri miru in da čuti, | kako | se mu moč nabira v telesu. |
Tako mora biti: | kako | bi se lahko nesmrtni kolektivni možgani |
Šlo je le za vprašanje, | kako | se naučiti misliti, kot mislijo oni. |
Kako | lahko je bilo vse! | |
Toda | kako | bi lahko bil tak svet? |
Kako | moremo karkoli vedeti, razen po tistem, | |
je z enim delom možganov spraševal, | kako | kmalu ga bodo ustrelili. |
» | Kako | naj napravim, če pa ne vem, kaj je?« |
Winston je lahko slišal, | kako | mu šumi kri v ušesih. |
»Si kdaj videl podgano, | kako | se požene skozi zrak?« |
Zakaj jih ni bilo mogoče | kako | zavrniti? |
Spomnil se je, | kako | je nekoč po eksploziji raketne bombe |
Pomislil je, | kako | je še pred desetimi minutami - da, |
pesniku Sofoklu, ko ga je nekdo vprašal: ’ | Kako | je pri tebi, Sofokles, z ljubeznijo? |
» | Kako | pa je s pravičnostjo? |
»ti dedič pogovora, | kako | se glasijo Simonidove besede o pravičnosti, |
» | Kako | ? |
» | Kako | pa pravičnik? |
»In | kako | naj zdaj spremeniva oznako?« |
»Le | kako | sta mogla tako neumno in tako dolgo |
In | kako | nemogoče se vedeta, ko se nenehoma |
Toda če bi ti dejal:, Dragi Trazimah, | kako | misliš to? |
Toda | kako | sodi tvoj primer v moj govor?« |
» | Kako | pa,« |
» | Kako | bi lahko, moj dragi,« |
Kako | rad pa hvalim, če se mi zdi, da nekdo | |
» | Kako | ne bi?« |
»In še | kako | !« |
» | Kako | ? |
» | Kako | da ne?« |
Kako | slabo povsod odreže pravični nasproti | |
»In | kako | te naj prepričam?« |
19. » | Kako | to misliš, Sokrat?« |
»In | kako | razlagaš to, da eno imenuješ krepost |
»Torej | kako | potem?« |
»In | kako | je z nepravičnikom? |
» | Kako | ne bi, ko vendar želi vse oškodovati!« |
» | Kako | ne bi bil enak tistemu, s katerim si |
» | Kako | tudi ne bi?« |
»In | kako | je z zdravnikom? |
»In | kako | je z diletantom? |
»Povej mi: ima konj | kako | posebno nalogo?« |
» | Kako | bi mogle!« |
»In | kako | je z življenjem? |
nepravičnemu življenju in ti s tem pokazal, | kako | zelo si želim, da ti po drugi strani |
Vsi soglasno poudarjajo, | kako | lepi sta razsodnost in pravičnost, |
razsodnost in pravičnost, toda tudi | kako | težki in utrudljivi. |
8. Dragi Sokrat, | kako | lahko vse to in podobno govorjenje |
o kreposti in hudobnosti ter o tem, | kako | ju bogovi in ljudje nagrajujejo, vpliva |
sklepe: kakšen mora biti človek in | kako | mora ravnati, da si bo življenje čim |
učitelji govorništva, ki nas bodo naučili, | kako | je treba govoriti pred ljudstvom in |
Kako | kdo lahko - po vsem, kar je bilo povedano | |
prekaša samo nepravičnosti, temveč tudi, | kako | obe učinkujeta na tistega, ki ju ima, |
Ne vem, | kako | naj priskočim na pomoč pravičnosti; |
Ali misliš, da je država | kako | drugače nastala?« |
» | Kako | lahko zdaj država krije vse te potrebe? |
12. »In dalje: | kako | naj ti v državi izdelke svojih rok |
Najprej razmisliva, | kako | v takšnih razmerah ljudje živijo. |
» | Kako | pa naj bi bilo po tvojem?« |
pretreseva tako državo, utegneva videti, | kako | se v državah oblikujeta in razvijata |
» | Kako | ?« |
»In še | kako | !« |
» | Kako | misliš to?« |
Ali še nisi opazil, | kako | neudržljiv in nepremagljiv je pogum, |
» | Kako | to misliš?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | to misliš?« |
» | Kako | ?« |
samo po tem, ali ga pozna ali ne; in | kako | naj bi bil željan spoznanja tisti, |
Kako | pa jih je treba vzgajati in izobraževati? | |
razpravljanje o tem v pomoč pri ugotavljanju, | kako | nastaja v državi pravičnost in nepravičnost? |
dobro izmislil: mislim na Hezioda, | kako | je prikazal Uranova dejanja in Kronovo |
» | Kako | naj bo?« |
bomo poslušali mladeniča pri Aishilu, | kako | je bog pobudnik krivde pri |
»In | kako | je z naslednjim drugim zakonom? |
tragedijah in drugih pesnitvah Here, | kako | , spremenjena v svečenico, zbira darove |
» | Kako | ?« |
» | Kako | misliš to?« |
» | Kako | pa je z lažjo, izraženo v besedah? |
naj ne opevajo Ahila, sina boginje, | kako | : zdaj leži na straneh, zdaj |
sorodstvu z bogovi, ne kaže pripovedovati, | kako | stoka in: vse po vrsti roti, valjaje |
nesprejemljivo prikazovati pomembne može, | kako | jih prevzema smeh, še mnogo manj pa |
bogovom iz blaženih grl, pričam, | kako | Krivonog po dvorani racaje sope. |
razmer na ladji in med svojimi tovariši: | kako | je z njim in s posadko.« |
prav tako je neprimeren pesnikov opis, | kako | Hefaist pri podobnem dejanju zasači |
... Ej, da mi dana je moč, | kako | bi te jaz izpodrecal! |
moreta veljati za resnični zgodbi, | kako | Ahil vlači Hektorjevo truplo okoli |
dopustili, da pesniki pripovedujejo, | kako | sta se Tezej, Pozejdonov sin, in Peiritoos, |
» | Kako | naj bi tudi!« |
Kako | je treba pripovedovati o bogovih, demonih, | |
»Tako nam preostane beseda o tem, | kako | je treba govoriti o ljudeh, ali ne?« |
»O načinu, | kako | je treba pripovedovati o ljudeh, bomo |
» | Kako | smešen in nejasen učitelj sem! |
Ali nisi opazil, | kako | od mladih nog trajajoče posnemanje |
»In še | kako | zelo!« |
» | Kako | le, ko pa takih ljudi sploh ne bi smeli |
se mi, da se še megleno spominjam, | kako | je govoril o enoplijcu, o daktilu in |
» | Kako | neki? |
» | Kako | pa je z jedjo? |
nagnjenost k boleznim; ali ne vidiš, | kako | ti atleti radi spijo in kako zapadajo |
vidiš, kako ti atleti radi spijo in | kako | zapadajo v najhujše in najnevarnejše |
» | Kako | misliš to?« |
»In | kako | ?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | to misliš?« |
»To je očitno pravilen način, | kako | naj mož tega stanu uporablja zdravniško |
Gotovo se spominjaš, | kako | je eden od njih tudi Menelaju iz rane, |
» | Kako | ?« |
» | Kako | ?« |
In | kako | je v nasprotnem primeru?« |
» | Kako | pa, če goji mnogo gimnastike in se |
» | Kako | : izgubijo vero?« |
» | Kako | ?« |
Ali se ti zdi | kako | mogoče, da bi vladarji in drugi državljani |
» | Kako | bi se branil, ko bi ti kdo očital: |
»Sprašuješ, | kako | naj se pred temi očitki branimo?« |
» | Kako | ?« |
»Toda pomisli še to, dragi Sokrat: | kako | naj se naša država vojskuje, če nima |
» | Kako | to misliš?« |
» | Kako | je zdaj s tem, dragi Adeimant,« |
» | Kako | naiven si, ko misliš, da je katera koli |
» | Kako | bi jo tudi mogli imeti!« |
Nasploh, | kako | je s celotnim tržnim, mestnim in pristaniškim |
» | Kako | ? |
Znanje, ki jo lahko, pouči, | kako | naj najbolje uredi svoje odnose do |
»In | kako | imenuješ državo zaradi tega znanja?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | ?« |
»Vidiš, | kako | pravilna je bila naša domneva: preudarnost |
» | Kako | ?« |
Kako | pa je s četrto, ki še manjka, da bo | |
» | Kako | neumno od nas!« |
Kako | neki bi sicer prišle v državo? | |
» | Kako | ?« |
»In | kako | je s tem v znanosti? |
» | Kako | naj sodimo o tem?« |
» | Kako | bi le mogel!« |
» | Kako | to?« |
» | Kako | ?« |
In | kako | bi le lahko živel, če je zrahljano |
» | Kako | to misliš?« |
Razloži nam, | kako | si jo ti zamišljaš. |
» | Kako | težavam?« |
odgovarjaj na naša vprašanja in nam opiši, | kako | si zamišljaš skupnost žena in otrok |
Poskusi nam zdaj razložiti, | kako | naj vse to poteka.« |
» | Kako | ?« |
Oglejmo si, | kako | je z ovčarskimi psicami! |
» | Kako | ?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | le!« |
»In | kako | zdaj misliš o tem?« |
Preden ti ljudje sploh ugotovijo, | kako | bi lahko uresničili svoje želje, nehajo |
» | Kako | pridejo do te veljave? |
»In | kako | je po tvojem mnenju s konji in drugimi |
» | kako | nujno potrebujemo ostroumne vladarje, |
» | Kako | ?« |
Toda | kako | naj drug drugega spoznajo očetje, hčere |
»In | kako | imenuje ljudstvo ne glede na to v drugih |
»In v naši državi: | kako | imenuje ljudstvo svoje vladarje poleg |
»In | kako | imenujejo oni ljudstvo?« |
»In | kako | se imenujejo vladarji med sabo?« |
pri ljudeh - kakor pri živalih - in | kako | jo je mogoče uresničiti.« |
»Glede tega, | kako | naj se vojskujejo, je najbrž vse jasno.« |
Gotovo si opazil, | kako | na primer lončarjevi otroci dolgo očetu |
» | Kako | misliš to?« |
»Toda | kako | naj se ravnajo naši bojevniki v vojni?« |
naj bo njihovo medsebojno razmerje in | kako | naj obravnavajo sovražnike? |
»Vprašali bomo koga, | kako | naj ta božanska in nadzemeljska bitja |
Kako | naj naši vojaki ravnajo s sovražnikom?« | |
» | Kako | to misliš?« |
» | Kako | pa naj ravnajo naši vojaki z grškimi |
strani pustošita polja in požigata hiše: | kako | zločinski je tak spor, kako malo domovinske |
požigata hiše: kako zločinski je tak spor, | kako | malo domovinske miselnosti je pri obeh |
Kako | zmeren pa je, v nasprotju s tem, zmagovalec, | |
druge stvari; gre za vprašanje, ali in | kako | je naša država uresničljiva. |
prepričati, ali jo je moč uresničiti in | kako | . |
trati časa, temveč nam naposled povej, | kako | je mogoče to državo uresničiti!« |
pa naj tebi na ljubo vendar pokažem, | kako | in v katerem smislu jo je moč najhitreje |
dolgo obotavljanje: videl sem namreč, | kako | kočljive in za javnost presenetljive |
bo moč braniti s tem, da pokaževa, | kako | nekaterim ljudem po naravi pripadata |
» | Kako | to misliš?« |
Kako | bi bilo mogoče nekaj spoznati, česar | |
In | kako | misliš ti o tem?« |
» | Kako | bi tudi lahko pameten človek izenačeval |
se mi zdi primerno, da pretresemo, | kako | le‐ti združujejo v eni osebi oboje |
»In | kako | se naj sporazumemo?« |
» | Kako | naj vem!« |
» | Kako | se to sklada s trditvijo, da zlo ne |
primero, ki ti naj še jasneje pokaže, | kako | previden sem z njim ! |
» | Kako | tudi naj bi?« |
» | Kako | naj to razumem?« |
Kaj misliš, | kako | more biti pri srcu mlademu človeku, |
študiral njene gone in lastnosti - | kako | se ji lahko približa, kako jo sme prijeti, |
lastnosti - kako se ji lahko približa, | kako | jo sme prijeti, kdaj je krotka in kdaj |
» | Kako | naj potemtakem v teh okoliščinah ostane |
Kako | naj vztraja pri svojih prizadevanjih | |
vztraja pri svojih prizadevanjih in | kako | naj doseže svoj cilj! |
» | Kako | se tudi ne bi!« |
ravna tudi ta preudarni mož; gleda, | kako | drugi kršijo zakone, in je zadovoljen, |
pred vašimi ugovori, ki bi pokazali, | kako | težavno in dolgotrajno je tako dokazovanje. |
» | Kako | naj država ravna s filozofijo, da je |
» | Kako | ?« |
»In | kako | bi moralo biti?« |
Toda | kako | si zamišljaš to načrtovanje?« |
» | Kako | misliš to?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | ! |
» | Kako | ?« |
» | Kako | naj bi tudi bilo!« |
»In zdaj premisli, | kako | naj razdelimo miselni svet.« |
» | Kako | ?« |
»In še | kako | !« |
Gotovo si opazil, | kako | oster in prodiren pogled imajo duše |
hočeš, lahko sedaj razpravljamo o tem, | kako | nastanejo v državi takšni ljudje, kako |
kako nastanejo v državi takšni ljudje, | kako | jih popeljemo na svetlo - podobno kakor |
» | Kako | ne bi hotel?« |
» | Kako | misliš to?« |
spregovorili o matematični stroki, opažam, | kako | prikladna in koristna je, če se z njo |
» | Kako | to misliš?« |
» | Kako | ?« |
tudi vseh drugih znanosti; saj vemo, | kako | se v vsem zelo razločuje tisti, ki |
»In še | kako | ! |
» | kako | iz strahu pred ljudmi ne maraš uvajati |
» | Kako | da ne?« |
» | Kako | vendar?« |
» | Kako | meniš to?« |
Toda | kako | se je treba po tvojem učiti astronomije, |
»Pri bogovih, in na | kako | smešen način!« |
spletena iz nečesa, česar tudi ne poznamo, | kako | naj potem iz takšnega enovitega neznanja |
» | Kako | bi tudi lahko!« |
pozna dobro samo po sebi ali sploh | kako | dobro, kvečjemu je mogoče reči, če |
koga mislimo vpeljati v te znanosti in | kako | ga bomo vpeljali.« |
» | Kako | se ne bi!« |
» | Kako | to misliš?« |
zelo dobra preizkušnja, ki pokaže, | kako | se posamezniki obnesejo pri telesnih |
» | Kako | to misliš?« |
»In še | kako | se veselijo!« |
» | Kako | ?« |
kakor se spominjaš, tudi glede načina, | kako | naj se uredijo njihove premoženjske |
razpravo z odgovorom na vprašanje, | kako | je pri tem in onem s srečo in nesrečo. |
Torej poskusimo pokazati, | kako | se iz aristokratije razvije timokratija. |
» | Kako | pa lahko pride, dragi Glavkon,« |
»do spremembe v naši državi, in | kako | lahko postanejo needini naši vladarji |
prošnjo obrnemo na muze, da nam povedo, | kako | je prišlo do prve nesloge, in jih pustimo, |
» | Kako | ?« |
Toda | kako | je po opravljenem prehodu država urejena? |
»No, in | kako | poteka njegova nadaljnja pot...?« |
» | Kako | ?« |
»No, in | kako | je v oligarhičnih državah? |
» | Kako | ?« |
Potem pa vidi, | kako | oče nenadoma doživi ob državi brodolom, |
brodolom, kakor da bi nasedel na čer, vidi, | kako | izgubi bogastvo in pride na nič, kako |
kako izgubi bogastvo in pride na nič, | kako | se - kot poveljnik ali visok uradnik |
ovadbe nenadoma znajde pred sodiščem in | kako | ga obsodijo na smrt, izgnanstvo ali |
ali izgubo državljanskih pravic in | kako | pride ob vse premoženje.« |
ničemer drugem premišljevati kakor o tem, | kako | je mogoče priti do več denarja, volja |
»Zmeraj misli samo na dobiček in na to, | kako | bi nagrabil čimveč denarja. |
» | Kako | to misliš?« |
»In še | kako | !« |
telesno težo na sebi, ter ga vidi, | kako | težko sope in se neokretno premika, |
11. » | Kako | poteka življenje v demokratiji? |
Kako | je urejena država? | |
» | Kako | to misliš?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | pa?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | to misliš?« |
Kako | daleč pa segata enakopravnost in svoboda | |
poglavitno pri vsem tem : ti vidiš, | kako | občutljiva postane pri tem duša državljanov; |
Toda | kako | zdaj dalje?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | naj ga tudi iztisnejo iz revnih!« |
»In ko nazadnje bogati vidijo, | kako | jih skuša ljudstvo oškodovati, ne po |
» | Kako | tudi ne bi?« |
» | Kako | ga tudi ne bi!« |
» | Kako | to misliš?« |
» | Kako | blažen je tiran, ki ima take zveste |
» | Kako | ga tudi ne bi!« |
» | Kako | bi le lahko bila večja!« |
In | kako | sodiš v tem pogledu o tiranskem človeku?« |
» | Kako | da ne?« |
» | Kako | to misliš?« |
»In | kako | je s častihlepnim človekom? |
»In | kako | nazadnje misli ljubitelj modrosti o |
temveč kdo prijetneje ali teže živi, | kako | naj potem spoznamo, kdo je najbližji |
» | Kako | tudi naj bi bilo drugače! |
Toda | kako | to misliš?« |
»Nisi slišal, | kako | so ti ljudje, ki so jih mučile hude |
» | Kako | ?« |
»In | kako | ?« |
navadil drugo na drugo, mirno gleda, | kako | se spopadata in druga drugo v boju |
da zasužnjiti in misli samo na to, | kako | naj se jim prikupi.« |
» | Kako | in s kakšno obrazložitvijo lahko trdimo, |
»In | kako | lahko govorimo o koristi, če ostane |
» | Kako | ?« |
» | Kako | misliš to?« |
» | Kako | to misliš?« |
»In | kako | naj si bom potem jaz?« |
nenavadno, kajti pogosto slabše oči | kako | stvar prej vidijo kakor ostrejše.« |
ideje pa ne izdeluje noben obrtnik; | kako | bi jo tudi mogel?« |
»Zdaj pa mi povej, | kako | imenuješ tegale mojstra?« |
»In | kako | imenujemo mizarja? |
» | Kako | ga naj potem imenujemo v njegovem razmerju |
» | Kako | to misliš?« |
njihovo golo vsebino, potem pač veš, | kako | je soditi o njih, saj si gotovo imel |
» | Kako | ?« |
samo on pojasni njihovim izdelovalcem, | kako | naj kaj naredijo, da bo dobro rabilo |
» | Kako | je zdaj s posnemovalcem? |
dobi pravilno predstavo o tem, kaj in | kako | naj slika, zato, ker je prisiljen vprašati |
» | Kako | ?« |
drugega tragika, ki opisuje junaka, | kako | toži, strt od žalosti, ali poje in |
» | Kako | ?« |
» | Kako | tudi naj bi!« |
» | Kako | to misliš?« |
večnosti teži in kakšno druščino si želi; | kako | se spremeni, če se popolnoma vda svoji |
Tako je tam videl, | kako | so duše izginjale skozi odprtini v |
potem ko jim je bila izrečena sodba, in | kako | so se skozi drugi dve odprtini znova |
pa je bilo videti, je nadaljeval Er, | kako | so si izbirale posamične duše svoje |
Videl je, | kako | si je duša, ki je bila nekoč Orfejeva, |
Videl je tudi, | kako | si je labod izbral človeško življenje |
labod izbral človeško življenje in | kako | se je zanj odločilo tudi nekaj ptic |
videl dušo Epeja, Panopejevega sina, | kako | je prešla v življenje neke umetnost |
Na koncu je zagledal Terzitovo dušo, | kako | je šinila v opico. |
dovolili, da bi pil to vodo; ne ve pa, | kako | se je znova vrnil v svoje telo. |
mažejo si obraze, da ljudem pokažejo, | kako | se postijo. |
Kako | velika bo tema, če luč, ki je v tebi, | |
Poučite se od lilij na polju, | kako | rastejo. |
Kako | moreš reči svojemu bratu: ‘ | |
Kako | ozka so vrata in tesna je pot, ki vodi | |
vas izročijo, si ne delajte skrbi, | kako | in kaj bi govorili, kajti dano vam |
Kako | je stopil v božjo hišo in so jedli | |
ven in se posvetovali zoper njega, | kako | bi ga pogubili. |
izganja satana, je v sebi razdeljen, | kako | bo potem obstalo njegovo kraljestvo? |
Kako | morete govoriti dobro, če ste hudobni? | |
»O žena, | kako | velika je tvoja vera! |
se je množica čudila, ko je gledala, | kako | nemi govorijo, se kruljavi zravnavajo, |
Kako | da ne razumete, da nisem mislil na | |
dokler ne bodo videli Sina človekovega, | kako | prihaja v svojem kraljevskem sijaju.« |
» | Kako | to, da se je smokva tako hitro posušila?« |
Prijatelj, | kako | si prišel semkaj, ko nimaš svatovske |
so farizeji odšli in se posvetovali, | kako | bi ga ujeli v besedi. |
Kako | je z vstajenjem | |
» | Kako | ga torej David po navdihnjenju imenuje |
Če ga torej David imenuje Gospod, | kako | more biti njegov sin?« |
Kako | boste ubežali peklenski kazni? | |
več kot dvanajst legij angelov, toda | kako | naj se potem spolnijo besede Svetega pisma, |
sédel med služabnike, da bi videl, | kako | se bo končalo. |
Kako | je šel ob času vélikega duhovnika Abjatárja | |
heródovci posvetovali zoper njega, | kako | bi ga pogubili. |
velika množica teh, ki so slišali, | kako | velike reči je delal. |
» | Kako | more satan izganjati satana? |
Kako | boste potem razumeli vse druge prilike? | |
podnevi, seme klije in raste, da sam ne vé | kako | . |
» | Kako | ti je ime?« |
tega, ki je bil prej obseden z legijo, | kako | sedi oblečen in je pri zdravi pameti, |
ki so videli, so jim pripovedovali, | kako | se je zgodilo z obsedenim, in o svinjah. |
»Saj vidiš, | kako | množica pritiska nate, pa sprašuješ: |
Videl je, | kako | se mučijo z veslanjem, kajti veter |
» | Kako | jih bo mogel kdo tukaj v puščavi nasititi |
In začel jih je učiti, | kako | bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, |
Sin človekov moral veliko pretrpeti, | kako | ga bodo starešine, véliki duhovniki |
» | Kako | težkó bodo prišli bogati v božje kraljestvo!« |
»Otroci, | kako | težkó je priti v božje kraljestvo! |
Kako | je z vstajenjem | |
Mojzesovi knjigi pripovedi o grmu, | kako | je Bog rekel Mojzesu: ‘ |
» | Kako | morejo pismouki trditi, da je Kristus |
Kako | more biti potem njegov sin?« | |
nasproti tempeljski zakladnici in gledal, | kako | ljudje mečejo denar vanjo. |
Véliki duhovniki in pismouki so iskali, | kako | bi ga z zvijačo prijeli in umorili. |
ki je stal Jezusu nasproti, videl, | kako | je izdihnil, je rekel: |
» | Kako | se bo to zgodilo, ko ne živim z možem?« |
znamenjih so spraševali njegovega očeta, | kako | bi ga on rad imenoval. |
» | Kako | da sta me iskala? |
Kako | je stopil v božjo hišo in vzel daritvene | |
Kako | moreš reči bratu: ‘ | |
Pazíte vendar, | kako | poslušate! |
» | Kako | ti je ime?« |
bili to videli, so jim pripovedovali, | kako | je obsedenec ozdravel. |
Čutil sem namreč, | kako | je šla moč od mene.« |
Kako | bereš?« | |
Če pa je tudi satan razdvojen, | kako | bo obstalo njegovo kraljestvo, ko pravite, |
Kako | ste nespametni! | |
vladarje in oblastnike, ne skrbite, | kako | bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, |
Poglejte lilije, | kako | rastejo. |
»Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in | kako | želim, da bi se že razplamtel! |
Moram pa sprejeti krst in | kako | težkó mi je, dokler se to ne zgodi. |
Obličje zemlje in neba znate presojati, | kako | da tega časa ne znate?« |
Ko je videl, | kako | si povabljeni izbirajo prve sedeže, |
Povedal jim je še priliko, | kako | morajo vedno moliti in se ne naveličati: |
» | Kako | težkó pridejo bogati v božje kraljestvo! |
prvaki ljudstva, vendar niso vedeli, | kako | bi to storili, kajti vse ljudstvo ga |
Kako | je z vstajenjem | |
» | Kako | morejo govoriti, da je Kristus Davidov |
David ga torej imenuje ‘Gospod’, | kako | more biti potem njegov sin?« |
Videl pa je tudi siromašno vdovo, | kako | je dajala vanjo dva bakrena kovanca, |
se nekateri pogovarjali o templju, | kako | je okrašen z lepimi kamni in zaobljubljenimi |
Tedaj bodo videli Sina človekovega, | kako | prihaja na oblaku z močjo in veliko |
duhovniki in pismouki so iskali možnost, | kako | bi se ga znebili, kajti bali so se |
tempeljske straže in se z njimi domenil, | kako | bi jim ga izročil. |
» | Kako | da se ne bojiš Boga, ko te je doletela |
Ogledale so si grob in | kako | je bilo telo položeno vanj. |
Spomnite se, | kako | vam je govoril, ko je bil še v Galileji: |
besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; | kako | so ga naši véliki duhovniki in poglavarji |
pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in | kako | sta ga prepoznala po lomljenju kruha. |
boste nebesa odprta in božje angele, | kako | hodijo gor in dol nad Sinom človekovim.« |
» | Kako | se more človek roditi, če je star? |
» | Kako | se more to zgoditi?« |
sem vam govoril o zemeljskih stvareh, | kako | boste verjeli, če vam govorim o nebeških? |
Jezus zvedel, da so farizeji slišali, | kako | pridobiva in krščuje več učencev kakor |
» | Kako | vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, |
Jezus ga je videl, | kako | leži tam, in ker je vedel, da je že |
Kako | bi mogli verovati vi ki sprejemate | |
Če pa ne verjamete njegovim spisom, | kako | boste verjeli mojim besedam?« |
tečajev vožnje, so zagledali Jezusa, | kako | hodi po jezeru in se bliža čolnu. |
» | Kako | nam more ta dati svoje meso jesti?« |
» | Kako | ta pozna svete knjige, ko se ni učil?« |
» | Kako | so se ti torej oči odprle?« |
Tudi farizeji so ga spraševali, | kako | je spregledal. |
» | Kako | bi grešnik mogel delati takšna znamenja?« |
Kako | , da zdaj vidi?« | |
najin sin in da se je rodil slep; | kako | da zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu |
Kako | ti je odprl oči?« | |
Ko je Jezus videl, | kako | joka in kako jokajo tudi Judje, ki |
Ko je Jezus videl, kako joka in | kako | jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, |
»Poglejte, | kako | ga je imel rad.« |
Kako | bi mogli vedeti za pot?« | |
»Gospod, | kako | to, da se hočeš razodeti nam, ne pa |
Ko pride, bo prepričal svet, | kako | se moti glede greha, pravičnosti in |
množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, | kako | da jih vsakdo sliši govoriti v svojem |
Kako | , da jih slišimo vsak v svojem materinem | |
Krečáni in Arabci - vsi jih slišimo, | kako | v naših jezikih oznanjajo velika božja |
Vsi ljudje so videli, | kako | hodi in hvali Boga. |
» | Kako | sta to naredila? |
»Slišali smo, | kako | je govoril bogokletne besede proti |
Slišali smo ga, | kako | je rekel, da bo tisti Jezus nazaréjec |
In ko je videl, | kako | se nekomu izmed njih godi krivica, |
» | Kako | naj bi razumel, ko me pa nihče ne pouči?« |
prikazni je videl moža z imenom Hananíja, | kako | je vstopil in nanj položil roke, da |
Povedal jim je, | kako | je Savel med potjo videl Gospoda, ki |
videl Gospoda, ki mu je govoril, in | kako | je v Damasku brez strahu nastopal v |
uri - je v prikazni razločno videl, | kako | prihaja k njemu božji angel, ki ga |
ki so prišli s Petrom, so se čudili, | kako | da se dar Svetega Duha razliva tudi |
na pogane; slišali so jih namreč, | kako | govorijo v raznih jezikih in poveličujejo |
Povedal je, | kako | je videl angela, ki se je ustavil v |
Spomnil sem se Gospodove besede, | kako | je rekel: ‘ |
znamenje, naj bodo tiho, in povedal jim je, | kako | ga je Gospod rešil iz ječe. |
ji, kaj vse je Bog storil po njima in | kako | je poganom odprl vrata vere. |
Feníkijo in Samaríjo in pripovedovali, | kako | se pogani spreobračajo, in to je vse |
Bárnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, | kako | velika znamenja in čudeže je Bog po |
Simon nam je razložil, | kako | je Bog že od začetka gledal, da bi |
oznanjala Gospodovo besedo, in poglejva, | kako | je z brati!« |
v dno duše prizadelo, ker je videl, | kako | je mesto polno malikov. |
»Dobro vam je znano, | kako | sem od prvega dne, ko sem stopil na |
Vsem sem vam dal zgled, | kako | moramo s trdim delom pomagati slabotnim |
Ker nisem vedel, | kako | naj raziščem ta primer, sem ga vprašal, |
Pavel pripoveduje, | kako | se je spreobrnil |
Ko so domačini videli, | kako | mu žival visi od roke, so govorili |
» | Kako | resnično je, kar je Sveti Duh po preroku |
evangelij njegovega Sinú, mi je priča, | kako | se vas nenehoma spominjam v vseh svojih |
Kako | to, da oznanjaš: | |
Kajti | kako | naj bi sicer Bog sodil svet? |
resnica še bolj žari v božjo slavo, le | kako | me zadeva obsodba, češ da sem grešnik? |
Kako | mu je bila torej všteta? | |
Kako | nam torej ne bo z njim podaril tudi | |
Toda | kako | naj ga kličejo, če niso verovali vanj? |
In | kako | naj verujejo, če niso slišali o njem? |
In | kako | naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? |
In | kako | naj oznanjajo, če niso bili poslani? |
» | Kako | lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo |
Poglej torej, | kako | je Bog dober in strog: strog do tistih, |
Kako | nedoumljivi so njegovi sklepi in neizsledna | |
Vsak pa naj gleda, | kako | zida naprej. |
Kako | si upa kdo izmed vas, ki ima tožbo | |
Kako | da v pravdah o vsakdanjih rečeh postavljate | |
oženjen, skrbi za to, kar je posvetno, | kako | bi ugajal ženi, in je razdeljen. |
omožena, skrbi za svetne reči, za to, | kako | bi ugajala možu. |
Veste, | kako | ste bili zapeljani in ste se dali voditi |
Kako | bomo razumeli, kaj igra piščal ali | |
Zakaj če moliš zahvalno molitev v duhu, | kako | bo mogel preprost človek na tvojo zahvalno |
oznanjamo, da je Kristus vstal od mrtvih, | kako | morejo nekateri izmed vas govoriti, |
» | Kako | vstajajo mrtvi? |
na obličju, čeprav je bil minljiv, | kako | ne bo še bolj obdana s sijajem služba |
zato, da bi se pred Bogom zavedali, | kako | vneti ste zame. |
Ni potrebno, da bi vam pisal, | kako | naj bi podpirali svete. |
Kako | je Pavel postal apostol | |
namreč, kako sem nekoč živel v judovstvu, | kako | sem zagrizeno preganjal božjo Cerkev |
živiš po pogansko in ne po judovsko, | kako | hočeš prisiliti pogane, da bi živeli |
Kako | se torej morete obračati nazaj k tistim | |
Poglejte, s | kako | velikimi črkami vam pišem s svojo roko. |
Slišal sem o tem, | kako | verujete v Gospoda Jezusa in kako ljubite |
tem, kako verujete v Gospoda Jezusa in | kako | ljubite vse svete. |
doumeli, v kakšno upanje vas je poklical, | kako | bogato je veličastvo njegove dediščine, |
Če tisto berete, lahko spoznate, | kako | razumevam Kristusovo skrivnost. |
Da bi pa tudi vi zvedeli, | kako | je z mano in kaj delam, vas bo o vsem |
pošiljam prav zato, da bi zvedeli, | kako | je z nami, in da bi potolažil vaša |
Zakaj Bog mi je priča, | kako | rad imam vas vse v ljubezni Kristusa |
odsoten, slišal o vašem zadržanju, | kako | stojite trdno v enem duhu in kako se |
zadržanju, kako stojite trdno v enem duhu in | kako | se enodušno bojujete za vero evangelija, |
tudi sam potolažen, ko bom zvedel, | kako | je z vami. |
torej, da ga pošljem takoj, ko ugotovim, | kako | je z menoj. |
podoben v njegovi smrti in tako upam, da | kako | pridem do vstajenja od mrtvih. |
duhu med vami in se veselim, ko vidim, | kako | urejeno je vaše življenje in kako trdna |
vidim, kako urejeno je vaše življenje in | kako | trdna je vaša vera v Kristusa. |
polno zdrave pameti, da boste vedeli, | kako | morate odgovarjati komurkoli. |
O vsem, | kako | gre meni, vam bo poročal Tíhik, ljubljeni |
vam prav zato, da bi bili poučeni, | kako | je pri nas, in da bi potolažil vaša |
izmed vas natanko vam bosta povedala, | kako | je tukaj. |
Očetom imamo neprenehoma v spominu, | kako | ste dejavni v veri, kako se trudite |
v spominu, kako ste dejavni v veri, | kako | se trudite v ljubezni in kako vztrajno |
veri, kako se trudite v ljubezni in | kako | vztrajno se oklepate upanja v našega |
Saj veste, | kako | smo nastopali med vami v vaše dobro. |
Sami namreč govorijo o nas, | kako | ste nas sprejeli in kako ste se spreobrnili |
govorijo o nas, kako ste nas sprejeli in | kako | ste se spreobrnili k Bogu: odvrnili |
Saj se spominjate, bratje, | kako | smo se trudili in kako smo garali: |
spominjate, bratje, kako smo se trudili in | kako | smo garali: ko smo oznanjali božji |
Tudi veste, | kako | smo vsakogar izmed vas kakor oče svoje |
nisem več strpel in sem dal poizvedeti, | kako | je z vašo vero, ali vas ni morda skušal |
sporočilo o vaši veri in o vaši ljubezni in | kako | nas imate zmeraj v lepem spominu ter |
Le | kako | naj se zahvalimo Bogu glede vas za |
kar ste prejeli od nas, namreč to, | kako | vam je treba živeti, da boste ugajali |
bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, | kako | je z umrlimi, tako da se ne boste vdajali |
Kako | bo skrbel za božjo Cerkev, če še svojega | |
se le zakasnil, boš pa vsaj vedel, | kako | se moraš vêsti v božji hiši, ki je |
neposlušnost dobila pravično povračilo, le | kako | bomo ušli mi, če nam ni mar za tako |
bil postavljen le malo pod angele«, | kako | je zaradi smrtne muke »ovenčan s slavo |
Zato poslušajte, | kako | govori Sveti Duh: |
Poglejte, | kako | velik je ta, ki mu je dal celo očak |
Poglejte tudi ladje, | kako | velike so in jih ženejo silni vetrovi, |
Poglejte, | kako | majhen ogenj, pa takšen gozd zažge. |
Kako | prav je torej, da živite sveto in pobožno, | |
večjega veselja, kakor je to, da slišim, | kako | moji otroci živijo po resnici. |
sploh vse, kar je v njih, sem slišal, | kako | so govorile: |
Videl sem, | kako | je Jagnje odtrgalo prvega izmed sedmih |
slišal prvo izmed štirih živih bitij, | kako | je reklo z glasom kakor grom: |
je odtrgalo drugi pečat, sem slišal, | kako | je drugo živo bitje reklo: |
odtrgalo tretji pečat, sem slišal, | kako | je tretje živo bitje reklo: |
Zatem sem videl, | kako | se je v nebesih odprlo svetišče, v |
Nato sem videl, | kako | so iz žrela zmaja, iz gobca zveri ter |
Tam sem videl žensko, | kako | je sedela na škrlatni zvéri, ki je |
V naših razmerah pa so dokaz, | kako | je njihova pobuda lahko usodna zavoljo |
odbor sporazumela, da je edini način, | kako | ugoditi upravičenim zahtevam delavcev, |
Ne vem, | kako | bi dejal. |
Le ugibamo lahko, | kako | se bo zagovarjal za jajčno »omadeževanje« |
obstrukcija legitimna, vprašanje pa je, | kako | se to dela. |
Veliki Britaniji) še krožijo ideje, | kako | bi to skupnost držav nekako povezali. |
ratifikacije asociacijskega sporazuma in | kako | poteka postopek za spremembo 68. člena |
na dan informacije, ki pojasnjujejo, | kako | je nekdaj uspešno podjetje zabredlo |
obrambnega ministra Cohena seznanila, | kako | razume sestanek v portugalski Sintri. |
pozornosti je bila danes deležna razprava, | kako | naj bi si nove države razdelile državne |
Danes ponoči pa naj bi se dogovorili, | kako | se bodo usklajevale plače. |
Kako | se je to lahko zgodilo, še ni pojasnjeno, | |
dvajsetega stoletja oziroma o tem, | kako | jo organizirati tako, da bo čim bolj |
gostitelj hotel osebno pregledati, | kako | potekajo zadnje priprave na sprejem |
bodo predsedniki namenili vprašanju, | kako | živeti v državah nastajajoče Evrope |
živeti v državah nastajajoče Evrope in | kako | živeti s sosedi. |
Nemčija v odločilnem trenutku vedela, | kako | mora ravnati. |
Na vprašanje, | kako | ocenjuje uresničevanje postavljenih |
odbor zbornice, da bi se dogovorili, | kako | ravnati v nastalih razmerah. |
Uradnih podatkov, | kako | je prišlo do hude nesreče, še ni . |
Spomnimo se samo, | kako | odločno in pokončno je kot staro kominternovsko |
bilo pretežko izdelati strategije, | kako | s pomočjo večine »najmanj devetih« |
»ob tem zastavlja veliko vprašanje, | kako | daleč so pripravljeni pri tem iti« |
Kako | lepo potrkavajo. | |
Kako | rad bi se nocoj, samo nocoj, s kom | |
Kako | lepo nam škriplje sneg pod nogami. | |
Kako | rad bi pel jetnik, ko je bil tako sam, | |
Niti sam ni vedel, ne kdaj ne | kako | je svoje razmišljanje pripeljal do |
Vidim jo, | kako | drži v žuljavi roki plevnico in udriha |
Najdù vidi, | kako | jim zavezujejo oči, preden jih odpeljejo |
Govori še o uporu in povej našim bratom, | kako | smo trpeli! |
Joj, Najdù, | kako | si bled. |
Kako | vihrajo tvoji lasje, kakor griva divjega | |
tvoji lasje, kakor griva divjega konja, | kako | žgejo tvoje črne oči, na dno moje duše. |
hrepenenj in nocoj bodo te rože pokazale, | kako | daleč od nas in v kako strahotnih krajih |
rože pokazale, kako daleč od nas in v | kako | strahotnih krajih je Santo Stefano, |
Ali se spominjate, | kako | smo nekoč Krista vsi pričakovali? |
Ti ne veš, | kako | se nenehoma vrte krog mene in v vedno |
Vse noči jo vidim, | kako | hitro raste ... |
Ampak za božjo voljo, le | kako | naj trdemu ječarju narekujem mehko |
Rad bi jim pisal, | kako | vidim našo domačo bajto, tam na bregu |
- Umira, | kako | veš to? |
Drugo vprašanje pa je: | kako | mi poznamo svoje delavce in kje se |
Rešiti, toda | kako | . |
Kako | ? | |
Vse bi mu napisal, | kako | je hudo in kako še upa. |
Vse bi mu napisal, kako je hudo in | kako | še upa. |
Kako | bi, saj ga vendar mučijo in obsojajo | |
Kako | majhen je naš narod, in kako smo mi | |
Kako majhen je naš narod, in | kako | smo mi sinovi raztepeni po celem svetu. |
mu v žilah zaziblje kri, da bi rad, | kako | rad zgrabil za plug, zremo proti zahodu |
slutijo usodo, ki jih čaka, | kako | počasi proti njim koraka. |
Vidim jih, | kako | stopajo, globoko sključeni za plugom |
Vidim jih, | kako | sejejo. |
Kako | pa ne. | |
Oj, | kako | lepi so ti zimski večeri. |
Le | kako | bi mogle teden dni pred božičem cveteti |
- | Kako | rada bi se odpočila. |
Čez dan je gledal skozi lino, | kako | so minevali dnevi, ponoči pa se je |
Videl je, | kako | se je na platanini veji pred oknom |
Ni mogel doumeti, | kako | eno življenje uničuje drugo. |
Tudi nocoj mu bo pisala, da bo vedel, | kako | misli nanj. |
Kako | sem bila žalostna. | |
Sama ne ve, | kako | je zašla tja, saj bi ji ne bilo potreba. |
Zdaj veš, | kako | je. |
Kdo ve, | kako | bo pri Slaparjevih? |
Samo človek ne ve, kje, | kako | in kedaj.« |
Vidiš, | kako | sem se spremenil. |
Saj bi delal, toda kje, | kako | ? |
- | Kako | pa doma? |
O, saj ve, | kako | je ž njim. |
Če bi vedel, | kako | mi je, bi še on poslal kako liro. |
Saj ga vidim, | kako | je stopil v gostilno, si naročil molče |
takih nočeh skoraj do jutra poslušati, | kako | je pravzaprav bilo s samomorom cesarjeviča |
in hvala za njen velikodušen dar - | kako | ne bi mogli živeti brezposelni? |
Dobro vem, | kako | gredo te stvari. |
glavo, potem pa je začel govoriti o tem, | kako | bo mojega zapeljivca žgal peklenski |
mojega zapeljivca žgal peklenski ogenj, | kako | je Bog neskončno usmiljen in pravičen |
Bog neskončno usmiljen in pravičen in | kako | udano moramo prenašati vse, kar nam |
Rada bi vedela, | kako | se bomo spogledavali z našimi gospodarji. |
Kako | , da ne?" | |
Kako | pa kaj z vami gospa županja?" | |
je pravzaprav bilo na vsej stvari in | kako | je do tega prišlo, ni mogla Angela |
hkrati jasno pokaže ženi in ljudem, | kako | daleč je njena nepremišljenost, njena |
bo imel dobro pokojnino, če se svet | kako | ne zasukne." |
stopil v socialni urad, so ga vprašali, | kako | in kaj, ali ima družino, otroke, pokojnino, |
Kako | , ali ni njegov sin žepar? so silili | |
angeli so jih prejle tudi nesli; pa še | kako | nedolžno so se držale pri tem," zbadljivo |
Kako | je to, da me Bog ne kaznuje, sem se | |
posebno še, če človek nima soseda bogve | kako | na dobrem glasu. |
Kako | mu je ime pa res ne vem, ker si njegovega | |
Tul se je še prav dobro spominjal, | kako | se je moral strumno postaviti pred |
Kako | za domovino? | |
Kako | ? | |
Bernard Tul se je še dobro spominjal, | kako | ga je stric Tone kot otroka strašil |
morala skoraj do pičice razložiti, | kako | in kaj. |
so jih odklenili in mu dopovedali, | kako | ničevo in bedno je pravzaprav bilo |
je svojo glavo in jo zamajal - res, | kako | smešno in prazno je živel. |
krivicah, ki so se mu pripetile - in | kako | smešen je bil s svojo povešeno glavo, |
Spočetka se mu je zazdelo čudno, | kako | je zašel med te mlade ljudi, katerim |
drugi omahovali, je on odkrito povedal, | kako | in kaj; ko so ga vprašali, če je resnično |
» | Kako | ?« je osupnil Martin. |
Saj je vendar videl, | kako | se je prelivala v bledozelenih valovih |
Gildo more najprej poiskati, bogve | kako | zdaj strada po svetu. |
Zdaj se je Martin spomnil, | kako | je njegov škorec žalostno umrl na poti. |
» | Kako | je bilo to mogoče?« |
Vso vožnjo je mislil o tem, | kako | bo na vasi odpiral oči nevednim kmetom, |
oči nevednim kmetom, jim razložil, | kako | je prav za prav z današnjim svetom, |
in ker je videl, | kako | gostilničarka sumljivo opazuje njegovo |
stopila na prag in gledala za njim, | kako | je na svojih suhih dolgih nogah koračil |
Martin se je dobro spominjal, | kako | je kot otrok s strahom zrl v temnozeleni |
In potem, saj veste, | kako | je: policija se nikdar ne zanima, kaj |
Ferjan jim je razložil, | kako | in kaj, toda karabinjerji se niso strinjali |
skozi vrbje ob reki in prisluhnil je, | kako | je voda plenkala med okroglimi prodnimi |
rekel sam pri sebi in jim razložil, | kako | je z njim. |
pa je takoj prišel, da je povprašal, | kako | in kaj je s tem Martinom Jakončičem. |
Martina Jakončiča pri priči zaslišali, | kako | in kaj je z njim, kaj je z njegovo |
V začetku, ko mu je povedala, | kako | je z njo, se je sicer prestrašil kakor |
In | kako | naj bi pogledal Jeri v oči, kaj naj |
Toda prišel je Bernard in povedal, | kako | je z vso stvarjo. |
In Martinu niti ni bilo bogve | kako | hudo. |
poslali domov, mu še na misel ni prišlo, | kako | bo živel. |
se je začudil Martin, » | kako | , k maši?« |
iz hleva, da bi povedal gospodarju, | kako | in kaj misli on o maši in cerkvenih |
» | Kako | pa hiša?« |
dolgo, ko je bilo vsej vasi znano, | kako | je z Martinom. |
staro vino: štirideset let ni vedel, | kako | se prebuja pomlad in zdaj se je pootročil. |
»Vse vedo, | kako | je s tabo. |
» | Kako | je pa šele v mestu,« |
» | Kako | pa z otrokom?« |
Kaj misliš, kdaj si boš | kako | uredil, da se bom lahko vrnil?« |
Kako | pa vendar misliš? | |
v porodnišnici in jo prosil, naj mu | kako | preskrbi, da bi ga ne poslali domov. |
In | kako | se bom zgovoril, ker sem včeraj kar |
je rekel Martin, »da pogledam, | kako | je.« |
Brigadir se je nasmehnil in ker je videl, | kako | se starec trese, je odnehal. |
vesel sem, da sem po petdesetih letih, | kako | bi že rekel, no, doma. |
Pa saj veš, | kako | je, ves denar sem zmetal za hišo in |
Kako | pa govoriš. | |
Popolnoma je pozabil, da je bil sklenil, | kako | jim bo odpiral oči. |
leto dni, je pisala, in še sama ne ve, | kako | se bo v tem času pretolkla. |
in veliko slišal ter prav dobro vem, | kako | je s cerkvami in s takimi stvarmi. |
»No, in | kako | se je končalo.« |
osemdeset lir na mesec pa se bosta že | kako | pretolkla do pomladi. |
nezadostna priprava za srečno smrt in | kako | venomer žalijo nebeškega očeta s svojimi |
Potem je razmišljal in hrepenel; | kako | lepo bi bilo, če bi tudi on imel doma |
Kako | ? | |
kamnitni prag, pod koraki je čutil, | kako | se vdajajo trhle stopnice, ki držijo |
Kako | lepo bi bilo, imeti konje, je pomislil. | |
Saj pravzaprav ni važno, | kako | je prišel do konj, važno je, da jih |
tako rad bi bil, da bi ga vsi videli, | kako | zmagoslavno se vrača. |
» | Kako | je, stari?« je vprašal. |
Ah, | kako | me bo žgal peklenski ogenj, kakor žganje, |
dušek tri, štiri kozarčke in čutil, | kako | prijetno mu gomazi po nogah. |
Kako | , da ni? | |
večera skrival po gmajni in tuhtal, | kako | bi se maščeval nad gospodarjem. |
Kako | pa kaj doma? | |
Ko bi le videli, | kako | se je postavila predme, ponosno in |
pri srcu, ko je videl samega sebe, | kako | usmaja po cestah z nerodnimi koraki |
Razložil je Jakobu, | kako | se kuhajo žličniki, potem pa so sedli |
Natančno mu je razložil, | kako | se skuha. |
Kako | zelo bi potrebovali ženske moči. | |
opornice in tramove ter razmišljal, | kako | naj stopi pred Nanco in kaj naj reče. |
Kako | se naj zdaj pravzaprav vede, da ga | |
in starim Jakobom ni maral pokazati, | kako | se je potolažil. |
Na lastne oči bodo videli, | kako | ji bo pokazal vrata. |
» | Kako | ...?« |
Pa še | kako | lepo ti pride domov, kakor bi prišla |
Že vnaprej je užival, | kako | lepo zlato morje bo to v poznem poletju. |
Ne vem, | kako | se more človek tako neumno nekam zaburiti, |
Vstal sem in sam ne vem, | kako | je bilo, da sem pogledal v prvo klop |
soseda ter koval trdne in drzne načrte, | kako | bom o počitnicah hodil s Tinko. |
Kako | je mami, sem te mislila vprašati. | |
po nekaj korakih ozrl, sem jo videl, | kako | je počasi skakljala s kamna na kamen, |
Kako | nestanoviten je človek in kako do kraja | |
Kako nestanoviten je človek in | kako | do kraja izgubljen, ko so potrgane |
Takrat sem videl, | kako | velika je vsaka drobna in neznatna |
Videl sem, | kako | sta se dve razsuli na zadnjem še celem |
»Napišite, lepo vas prosim, napišite, | kako | pokvarjen je danes svet! |
kako | hudo se je moral boriti, da je zlomil | |
»Ali ne bi lahko kar vidva povedala, | kako | je z mano?« |
Razlagal je na dolgo in široko, | kako | se je po navodilih Pajntarjeve Jere |
rekla, da se morajo pomeniti tudi o tem, | kako | se bodo vozili na nabor. |
pri priči ne zbudil in ji razložil, | kako | se bo rešil vojaščine. |
» | Kako | bi človek ne tulil?« je zahripel Moj Jezus |
objel svojo debelo glavo in gledal, | kako | se je šopek razvezal in kako so marjetice |
gledal, kako se je šopek razvezal in | kako | so marjetice vztrepetavale na vodi |
Ko je Zinka povedala, | kako | se je pošalila z njim, ji je pobožna |
»No, | kako | pa kaj ti ... |
je na dolgo in široko pripovedovala, | kako | ga je preizkušala. |
tišina, da je Venc natančno čutil, | kako | se seli samota v njegovo srce. |
je laže pri duši, toda saj vsi vemo, | kako | brezupno je s solzami brisati ljubljeno |
»svoje stare« in ji skesano prizna, | kako | velika in nečloveška zverina je. |
izpustila njegovo roko, ko je začutila, | kako | burno mu je utripala žila v zapestju. |
pripovedovala o njem in se norčevala, | kako | ga bo zibala in mu pela pesmi, samo |
Marjanco, Zinko, Petra in Izidorja, | kako | bodo skočili k njemu in ga s sklenjenimi |
» | Kako | ? |
» | Kako | ? |
» | Kako | je visel?« so spraševali ljudje. |
» | Kako | pa kaj, Nande?« sem ga vprašal, ko |
» | Kako | ?«je vprašal s svojim zamolklim glasom, |
Kako | lepo so živeli. | |
» | Kako | pa ob nedeljah, ko greste k maši?« |
» | Kako | pa kaj, Jera, ali si se tudi letos |
rajši okrenil od doma, da bi ne videl, | kako | bo njegova boljša polovica vsak čas |
ves teden za sabo, ne more razumeti, | kako | sladki občutki so ju spreletavali v |
bi se najmanj tri dni pripravljali, | kako | bodo nastopili in kako se bodo držali. |
pripravljali, kako bodo nastopili in | kako | se bodo držali. |
Sorodnik, sorodnik, | kako | pa ne, kako pa ne,« je drobil Modrijan, |
Sorodnik, sorodnik, kako pa ne, | kako | pa ne,« je drobil Modrijan, ki je vsako |
bomo, reveža oskubljenega, o pa še | kako | ga bomo zaklali." |
Toda natančno je slišal, | kako | so zaškripala vrtna vrata v župnišču |
Tako tiho je, da je slišati, | kako | veter na vogalu Usadarjeve hiše premetava |
Že dvakrat je slišal, | kako | mu je krogla zažvižgala mimo glave. |
stotinko hipa in vendar čisto jasno vidi, | kako | so vzvalovili krogi na motni vodi. |
popolnoma jasno zagledal samega sebe, | kako | teče kot otrok okrog domače hiše. |
in nato takoj na desno in kar sliši, | kako | glasno mu utriplje srce. |
Res je, da so mi povedali, | kako | zelo se je teta spremenila, a vendar |
Pa še | kako | žive!« je vzkliknila, očitno nezadovoljna |
Kako | in kaj je zdaj z bogom, tega jaz po | |
Sam mi je povedal, | kako | prepričan je bil, da bo vse drugače, |
Kako | bo, tega ni vedel. | |
Kako | čudno je to! | |
mislila jasno ... z besedami, ampak ... | kako | bi rekla ... bolj megleno ... |
Vidiš, včasih nisem vedela, | kako | močna je prava in poštena misel; človeka |
vem, da je človek ... da je človek ... | kako | naj rečem ... ah, kaj bi le iskala besedo! |
Toda saj veš, | kako | je: kadar je treba žensko obsuti z |
Vidiš, | kako | premišljeno, kako hinavsko so nas ugonabljali |
Vidiš, kako premišljeno, | kako | hinavsko so nas ugonabljali in preganjali |
» | Kako | ?« |
Kasneje je Obrekar rad pripovedoval, | kako | je bilo, ko se je vrnil. |
Še danes ga vidim, | kako | se je s svojim upognjenim hrbtom prizibal |
govoriti o prašičih, o Oblakovem vrhu in | kako | da tam ni fašistične sodrge. |
Obrekar pa je tudi ženi povedal, | kako | in kaj je na Oblakovem vrhu. |
Pa saj sam veš, | kako | je bilo. |
»Še sedaj jih vidim, | kako | se o mraku odpravljajo na pot. |
» | Kako | čudovite so te naše tolminske grape!« |
» | Kako | to misliš?« je naglo popadla teta, |
doma, si na trdnih tleh in niti ne veš, | kako | te na tujem premetava. |
» | Kako | pa to veš?« sem rekel naglo in verjetno |
na tej polici smo sedeli, ko smo ... | kako | bi le rekla ... no, ko smo začutili domovino. |
‘Vidiš,’ je rekel Obrekar, ‘vidiš, | kako | drvijo. |
Kako | bi to povedal ... | |
smrtni nevarnosti, tedaj šele vidiš, | kako | je tvoj ... in tudi kako je lep!’ |
šele vidiš, kako je tvoj ... in tudi | kako | je lep!’ |
Že ves čas sem čutil, | kako | je postajala vse bolj nemirna in kako |
kako je postajala vse bolj nemirna in | kako | se je pravzaprav |
Tedaj sem se spomnila, | kako | je včasih govoril, ko se je vrnil z |
Kar vidim, | kako | jim strah leze v kosti. |
ošineš ga s pogledom in kar vidiš, | kako | se te boji. |
ampak takole, če jih je več skupaj ... | kako | bi rekla ... tudi strah ima svoje meje. |
Sicer sem razločno slišala, | kako | mi je bilo srce, a vendar sem trdno |
Kako | pa stojiš pred nemškim oficirjem!’ | |
Le | kako | si ga izvrtal iz te piškave grape?’ |
Streljali pa so kakor iz uma; videla sem, | kako | so svetle krogle |
je bila zelo visoka; spomnil sem se, | kako | sem nekdaj bingljal z bosimi nogami |
Saj dobro veš, | kako | so nama govorili na Oblakovem vrhu: |
če bi prav nič ne povedal, jaz vem, | kako | je bilo. |
In tako tudi vem, | kako | je bilo z Obrekarjem. |
gnoju, da bi prepričal sebe in druge, | kako | samozavestno in pogumno drži oblast |
A | kako | naj se drugače proslavi? |
In | kako | rad bi jih nekaj napisal! |
kakor bi bila njim enaka, in gleda, | kako | se valijo iz cerkve ti mrki kretenski |
da so ti ljudje še vedno prepričani, | kako | bodo nekoč pognali Lahe s svoje zemlje. |
pravično rečeno hlapci, in gledajo, | kako | se onstran tlakovane poti zbira čreda, |
štreno svojih jeznih misli mrko gleda, | kako | se polni njegov prostor med cerkvijo, |
Eh, | kako | se življenje čudno zavozla in skrotoviči! |
Le | kako | bo živela brez sončka, brez zračka, |
»Pa | kako | je bilo?« |
» | Kako | je bilo, Neža?« |
» | Kako | je bilo? |
» | Kako | naj se potolažim?« se Žuželjčevka naglo |
» | Kako | pa to?« je začudeno pomislila Trohovka |
Zdaj pa res ne vem, | kako | bo? |
Joj, | kako | je zdaj rahla! |
Tedaj se Trohovka spomni, | kako | je z njo: |
» | Kako | ?« vpraša z očmi. |
Pokazalo se je, | kako | prav je imela, ko je takrat, po vélikem |
Kar videti je, | kako | se mu tla zibljejo pod nogami. |
»Pokažem vam, | kako | smo na Španskem minirali proge.« |
» | Kako | ‚zaradi mene ‘? |
zaničljivo pihne sapo skozi nos, češ le | kako | je mogel misliti, da bi ta zmlinčeni |
bi rada nekaj rekla, a ne bi vedela, | kako | naj začne. |
»Joj, | kako | se bojim zanj! ...« |
in tiho zro za njima, da bi videli, | kako | se bosta po dolgih letih srečala mati |
» | Kako | ti to rase!« |
kakor suha trska in z užitkom gleda, | kako | Sova s široko odprtimi usti lovi močan |
neprestano za petami in ga nestrpno gleda, | kako | meša po kotlih; nazadnje pa ji žilica |
kakor bi še mrtev s ponosom poslušal, | kako | se oddaljuje premagani sovražni hrup. |
»In | kako | svetlo gleda!« |
»Pa nam pripoveduj, | kako | bo potem,« reče Mali kakor otrok, ki |
zahrumi, kakor bi hotel preskusiti, | kako | in kaj je zdaj z njegovim glasom: |
» | Kako | - doma?« začudeno vpraša Nančika. |
» | Kako | ? |
čeprav me ni bilo več, sem začutil, | kako | se pogrezam. |
in nato z rastočim obupom popisal, | kako | sem v sanjah sanjal, da sem videl drveti |
Obstal sem pri vratih in gledal, | kako | je lovil sapo. » |
sanjal sem, | kako | ne morem sanjati o belem konju, čeprav |
požvižgavata, kakor bi se odpravila na bogve | kako | dolgo pot. |
nerodno, ker je Travnikarjev stric videl, | kako | otroško sta poskočila z desko in vzkliknila. |
res lepo, če bi jima stric svetoval, | kako | naj jo obrneta, da jo bosta pravilno |
Kako | se ne bi? | |
»Sem sedi, da ti povem, | kako | smo se v Bosni dogovarjali,« ga je |
Pretepali še niso ... | kako | bi rekel ... uradno še niso smeli pretepati. |
premaknil, in vedno jasneje je videla, | kako | je ves skrušen in nebogljen: glava |
Kako | naj sicer u‐umrem? ... | |
Kako | naj živim?« je izgubljeno spraševala. | |
Pa še | kako | se varaš! ... |
Oh, | kako | si tečen!« |
ali pregrešne: že trideset let sanja, | kako | se bo priženil na bogato kmetijo. |
Glej ga, | kako | je grozan! ... |
»In | kako | majhna reč ...« |
»In | kako | majhna reč ...« |
Zdrznil sem se bil, ker sem se spomnil, | kako | je umrl Hotejčev Matic, toda ni se |
vsemu sklenil, da bom skušal napisati, | kako | je umrl Hotejčev Matic, naš nedolžni |
nebesih strgal svoje palice in gledal, | kako | se boš ti cvrl v peklenskem kotlu.« |
Otroci so brez besede gledali, | kako | so beli kamni čudno počasi padali ob |
»Ti bom že pokazala, | kako | je zdrav!« je zagrozila Temnikarica |
Videl boš, | kako | bodo šele partizani hudi!« |
»Saj res, | kako | pa je kaj s palico?« je prijazno vprašala |
korakov od njega ter brez besede gledali, | kako | je strgal. |
ga nesla h krstu, ter sta vprašala, | kako | naj bo otroku ime, je bevsknila čez |
» | Kako | - lužaste?« |
dodala s strupenim, izzivalnim očitkom, » | kako | pa naj bi imel čiste, če je iz Luže!« |
»Eh, | kako | pa naj se v Luži bistri!« je zaničljivo |
od hiše do hiše ter mu dopovedovala, | kako | se po domače pravi tu in kako tam. |
dopovedovala, kako se po domače pravi tu in | kako | tam. |
Vogričevem pastirju ter ure in ure gledal, | kako | je ta strgal in rezljal najrazličnejše |
ga teči sem, pa sem ga slišala sem, | kako | je zakričal - |
zgrnili okrog nje, da bi slišali, kaj in | kako | je bilo, toda pokazalo se je, da se |
pihnil je piš in natanko je videl, | kako | je vzvalovala trava. |
bistre kakor ti, pa bodo že same vedele, | kako | je bolj prav.« |
» | Kako | - sami pokadili?« je začudeno vprašala |
» | Kako | ? |
Matic je jasno videl, | kako | je iz letala siknil ogenj - in še isti |
Ni se spomnil in niti vprašal se ni, | kako | je prišel tja, temveč je takoj zdramil |
» | Kako | ?« |
se je nasmehnil, češ midva že veva, | kako | in kaj. |
je bila takšna, da je bilo slišati, | kako | je zacvrčala zasmojena dlaka visečih |
bila tla spet trdna, toda začutil je, | kako | |
pod nebom in gledal z nebeških višav, | kako | se globoko na zemlji, po globokem dnu |
Nekaj ... | kako | bi se reklo... nekaj brezsrčnega diha |
» | Kako | ? |
» | Kako | pa to veš?« je vprašal pob. |
» | Kako | ?« se je začudil oče. |
pravi, da slišiš, kar se oglaša takole ... | kako | bi se reklo ... kar se oglaša s šumom. |
Toda ne slišiš... | kako | bi se reklo ... v šumu ne slišiš zvoka, |
In | kako | ubrano poje. |
Tudi v tem, | kako | se dviga in pada, je zvok, čeprav ga |
»Uh, | kako | žalostno zavija!« je rekel. |
visela živa meglica, to se pravi ... | kako | bi se reklo ... kakor bi nad jezom rojilo |
Ta je bil mrtev kakor ... | kako | bi se reklo... mrtev kakor pepel, stari |
Zavoglar zazdehal in nato vzdihnil, češ | kako | lepo bi bilo, če bi bil led že dovolj |
Slišali so, | kako | je drsel po ledu, že so ga zagledali |
pred sabo in se oddahnili, videli so, | kako | je vrgel roke od sebe in ponosno vzkliknil: |
» | Kako | ga boš rešil? |
Ravničar dedec in pol, tiste vrste dedec... | kako | bi se reklo... tiste vrste dedec, ki |
In | kako | velika ljubezen je to morala biti, |
In | kako | je pela! |
Sploh... | kako | bi se reklo... sploh čudovito bitje, |
No, zdaj pa si lahko kar misliš, | kako | je bilo, ko ji je Tone povedal, da |
Srce je naposled ... | kako | bi se reklo ... srce je naposled tudi |
Pravzaprav sta bila zdaj dva Ravničarja... | kako | bi se reklo... razklal se je bil na dvoje: |
Kako | pa telo živi brez srca? | |
Je, pije, spi in ... in tako dalje... | kako | bi se reklo... živi kakor žival... |
Kako | pa naj bi drugače? | |
Kako | je bilo, je povedala Putkova Marjanca, | |
Baba je grda in neumna, | kako | naj ima rada?...’ |
Razmišljal je samo o tem, | kako | bi uredil svojo domačijo, če Oti ne |
razlagal, kako bi prezidal hlev in hišo, | kako | bi uredil njive in sadni vrt, kako |
kako bi uredil njive in sadni vrt, | kako | bi sejal, sadil - vse bi bilo urejeno |
da je tudi preprosto srce sposobno ... | kako | bi se reklo ... to dokazuje, da je tudi |
tudi v preprostem srcu velika moč ... | kako | bi se reklo ... da so v njem velika čustva, |
kakor pravimo, drugi pa spet tako ... | kako | bi se reklo ... druge pa srce kar ugonablja. |
Treba je povedati samo še to, | kako | je umrl ... |
» | Kako | ?« se je začudil pob. |
In veš, | kako | ? |
vrsto in od daleč nepremično gledali, | kako | so Ravničarja spuščali v jamo. |
je še stal pri grobu, in ga vprašal, | kako | misli z otroki. |
»Spominjam se, | kako | so prišli z avtomobilom ponj.« |
beremo razne povesti, pa kar vidimo, | kako | je vse iz trte izvito, kakor se reče. |
ljubeznijo večkrat tako opletajo ... | kako | bi se reklo ... |
Zmagali so, pa še | kako | so zmagali! |
Pomislil je, | kako | lepo je živeti ... |
Kako | strašno mora biti, kadar je treba umreti! | |
Toda | kako | naj bi bil pisal? |
pametno, toda kljub temu je čutil, | kako | raste v njegovih očeh. |
vprašal pob, ki se je dobro spominjal, | kako | je potegnil izza trama šop zakajenih |
Gledal je, | kako | je hodil, kako je govoril, kako je |
Gledal je, kako je hodil, | kako | je govoril, kako je z rokami izbiral |
je, kako je hodil, kako je govoril, | kako | je z rokami izbiral in nato podpiral |
rokami izbiral in nato podpiral besede, | kako | je naročil dve juhi in dve žemlji, |
je naročil dve juhi in dve žemlji, | kako | je jedel, kako si je brisal brke. |
juhi in dve žemlji, kako je jedel, | kako | si je brisal brke. |
Jasno sem videl samega sebe, | kako | sem prišel okrog vogala in obstal sredi |
- Joj, | kako | te bo oče vesel! |
- Samo pomisli, | kako | brezsrčni so postali ljudje! - |
Ti ne veš, | kako | sem se oprijela tiste misli! |
- Pomisli, | kako | bo vesel! |
- Ali še veš, | kako | je ob nedeljah dopoldne, ko se je preoblekel, |
‘Joj, | kako | si lep!’ |
Ali še veš, | kako | sta se potem oba smejala? |
Ali še veš, | kako | je včasih sklenila roke in rekla očetu: |
bo takoj sedel k njemu in poskusil, | kako | mu kaj poje. |
se je po premolku oglasila teta, - | kako | je oče včasih rekel, da imajo nekateri |
Začutil sem, | kako | me počasi prevzema stari, močni, neomajni |
- Trapa stara, le | kako | da mi to ni prišlo na misel! - |
Prav razločno sem ga videl, | kako | gazi pred mano in s toporiščem sekire |
gosto sneži, pa vseeno jasno vidim, | kako | oče sloni ob borovem deblu in me gleda |
Kako | hitro teče čas! | |
In glej, videl sem, | kako | vstajajo armade ljudstva iz |
poslušam zariplega generala in se čudim, | kako | z diplomatskim mirom prikriva svojo |
No, prišla je noč, in | kako | naj zver leže in mirno zaspi, če ne |
dni po domovih in ulicah ter gledam, | kako | se zbirajo družine, kako se srečujejo |
ter gledam, kako se zbirajo družine, | kako | se srečujejo prijatelji.« |
vznemirila, a vendar sem spet začutil, | kako | veje od starih zidov tisti veliki, |
Le | kako | , da se je nisem nikdar spomnil? ... |
Toda | kako | ji je bilo pravzaprav ime? |
In | kako | se je pogovarjala z mano! |
Kako | to, da je zdaj pred mano obraz zrelega | |
Prav jasno sem ga videl, | kako | je strmel v noč, in prav razločno sem |
v noč, in prav razločno sem slišal, | kako | je trzal z nosom in polglasno ponavljal: |
In | kako | ga je prav to zapeklo! |
tako nenavadno mikavno je gledati, | kako | se ta črna enoroka prikazen počasi |
najsrečnejših dni, hkrati pa bo čutil, | kako | se mama trudi, da bi se šalila in tako |
In | kako | vesel je bil, da je bil doma sam in |
Kar videl je, | kako | se mu vaščani posmehujejo, še zlobneje |
Kako | lepo bi bilo, če ga sploh ne bi bilo! | |
- Te, te, te, petnajst petelinov, | kako | mu gre žaganje od rok, od rokic! - |
In slišala sem, | kako | je |
- O Andrejček, saj bi sedel, pa še | kako | rad bi sedel in dolgo posedel s tabo! |
svoje travnike, če hočeš presoditi, | kako | kaj kaže trava? |
In da bi očeta res prepričal, | kako | globoko ga je užalil, je ogorčeno zacepetal |
- Te, te, te, petnajst petelinov, | kako | sva se zaklepetala! |
- Uh, | kako | si mulast! - |
Saj še tako ne vem, | kako | jih boš preživljal’ ... |
Povej, | kako | je bilo v Tolminu. |
mizi in odprl knjigo, da bi videl, | kako | bo. |
- Joj, | kako | je lepa! |
Pob se je prav dobro spominjal, | kako | je od utrujenosti počepala, kjer koli |
Pa tudi tega se je spominjal, | kako | jo je bil nekoč vprašal, kje ima očeta, |
bil nekoč vprašal, kje ima očeta, in | kako | je dekletce na tisto vprašanje ravnodušno |
- Ne vem, | kako | bo! - |
hišo, kdo jo je sezidal in kdaj in | kako | in zakaj je prehajala iz roke v roko. |
- Ne vem, | kako | se ji reče. |
Le | kako | ji je bilo ime?« |
Ob tisti misli sem začutil, | kako | je moje telo izmučeno in razboleno; |
In le | kako | naj ne bi bilo brez moči? |
zavaljenih rjavih čmrljev, ki sta bogve | kako | zašla v sobo ter sta zdaj krožila v |
Spomnil sem se, | kako | sem sinoči, ko sem se bil vrnil iz |
da sem srečno prestal vse izpite, in | kako | se je nato nasmehnila in rekla, da |
Prav kmalu sem slišal, | kako | so mlajši trije otroci že obuti prišli |
- Joj, | kako | kuha! |
- Joj, | kako | si dolg! - |
- | Kako | pa je mami? |
Kakor začaran sem gledal, | kako | so njene bele roke naglo, toda zelo |
In | kako | je zvenel njen glas! |
pela, se mi je vseeno zdelo, da slišim, | kako | brnijo stekla v razmajanih, preperelih |
Slišal sem, | kako | je oče šel iz sobe, kako je šel skozi |
Slišal sem, kako je oče šel iz sobe, | kako | je šel skozi izbo v vežo in nato po |
Videl sem, | kako | so se veselo spustili v tek, ko so |
tek, ko so ga zagledali, videl sem, | kako | je počepnil in razširil roke, da so |
In videl sem tudi samega sebe, | kako | vznak ležim na golih prečnih deskah |
Stal sem pri oknu v izbi in gledal, | kako | so se pogrebci zvrstili za krsto; najprej |
In tedaj sem začutil, | kako | se je nekaj s tako sunkovito močjo |
Ne vem, | kako | dolgo sem tako stal pri oknu. |
Slišal sem, | kako | se je sosed Trnar s starčevskim vzdihom |
starčevskim vzdihom spustil na prag in | kako | so nato njegovi podkovani čevlji zaškripali |
Kako | naj bodo skrbi v nogah? ... | |
- | Kako | pa naj to vem? ... |
Kako | pa sploh govorite! - | |
- | Kako | ... rdeče? - |
Slišal sem, | kako | je stekla okrog hiše. |
In | kako | rada bi bila še živela! ... |
Joj, | kako | je jokala: |
so me pri cerkvi fantje spraševali, | kako | je z njenim zdravjem. |
hišo, legel pod grm in razmišljal, | kako | je vse to čudno ... |
‘ | Kako | ?’ |
In | kako | se je potem zmerjala: |
- Joj, | kako | je temno! - |
Oh, | kako | je bilo hudo! |
In | kako | težko je umrla ... |
Slišal sem, | kako | se je postavil na noge. |
mimo drenovega grma, sem se spomnil, | kako | živo so se tukaj pogovarjali mlada |
In da boste vedeli, | kako | Italija spoštuje mater in veličanstvo |
žimnico, me je kar nenadoma prešinilo, | kako | hudo bi bilo mami, če bi bila še živa |
hleva, sem v mislih prav jasno videl, | kako | vsi stojijo pred hišo in gledajo za |
- | Kako | pa veš? - |
- | Kako | pa to veš? |
- | Kako | ? - |
Mar ne vidiš, | kako | se vali izza Košutnika. |
- Ali si videl, | kako | so ustrelili tiste tvoje prijatelje, |
- In potem se bova pogovarjala, | kako | je bilo, - sem odsotno ponovil njene |
Začutil sem, | kako | se mi je zemlja izmaknila izpod nog, |
vendar sem jasno videl samega sebe, | kako | stojim pri bezgovem grmu, hkrati pa |
» | Kako | to ?« |
» | Kako | ... |
Sam veš, | kako | je pisano. - |
Ah, | kako | iz srca sem si želel, da bi se ves |
mikavno sedeti pri njej in gledati, | kako | so njeni drobni, skoraj prosojni prsti |
- | Kako | se ga ne bi jokala se! ... |
Strela nisem slišal, pač pa sem slišal, | kako | so zazvenela stekla v oknu in kako |
kako so zazvenela stekla v oknu in | kako | mi je v prsih tolklo srce. |
- | Kako | ji je ime? - |
- Pa še | kako | ! |
- Le poslušaj, pob, da boš vedel, | kako | dobro ti je doma! ... |
- | Kako | pa potem veste, da je šla v vodo? - |
Jutri boš sam videl, | kako | se bodo ti črni polentarji vlekli po |
O, | kako | razmišljam! ... |
Zdaj pa sem v duhu videl Testena, | kako | vznak leži v postelji: odeja se mu |
A | kako | ? |
- | Kako | z vsemi tremi? - |
pripovedoval Izidor in z edino roko kazal, | kako | je opravljal svoj ribiški posel. |
Kako | svetlo so nam zasijale oči, ko je vzela | |
Le | kako | naj to vem? ... |
In | kako | se bom odločil? |
Kako | bi se, recimo, odločil zdajle?« | |
na blazino in se nasmehnil ob misli, | kako | grdo bi me ded nadrl zaradi poležavanja, |
»Saj še veš, | kako | te je oče vsako jutro zbudil s požirkom |
Kako | malo ljudi je, ki ga znajo pravilno | |
kadetovem grobu, pač pa sem se spomnil, | kako | so ga odpeljali v bronasti krsti. |
Ko sem Vojnacu razložil, | kako | in kaj, so se takoj dvignile tudi vse |
vrbami... skratka, dobro se spominjam, | kako | mi je v mrkih, trpkih urah vabljivo |
»In vidiš, | kako | se mu mudi! |
Sam bog vedi, | kako | je obdržal glavo na vratu. |
» | Kako | to misliš... prenagla?« |
Kako | naj bi sicer kralj živel brez države? | |
pri srcu, če slišim država, pa ... no, | kako | bi rekla... dobro se mi zdi, da jo imamo, |
obraz ter bolj in bolj razločno videl, | kako | zelo se je postaral. |
» | Kako | naj do kraja raportiram, ker Nemci |
Kako | bi potem pametni vedeli, da so res | |
No, ne vem, | kako | imate to urejeno, vem pa, da je treba |
In | kako | je stokala in se hvalila: |
rajnkega Zagričarja, bog mu daj nebesa, | kako | zajame že tretjega in ga skozi viseče |
Kako | je bilo? | |
stric mi je živo in nadrobno razložil, | kako | mu je v Leobnu, kjer je delal dolga |
Ko mu je mama obrazložila, | kako | je prišlo do tega nesrečnega vprašanja, |
» | Kako | so kadeta odpeljali že veš. |
In da bi dokazal, | kako | je odločen, je lepega dne privihral |
bajti in takrat... takrat se je začelo ... | kako | bi rekla -« |
Kako | bi rekla, kako bi rekla?« | |
Kako bi rekla, | kako | bi rekla?« |
»Oh, | kako | lepo je pela!« |
Kako | pa govoriš!« | |
»In | kako | je reva trpela!« |
- Glejte jo, Kadetko, | kako | je nenasitna! |
ter si kar takole mimogrede povedali, | kako | in kaj kdo misli, nato pa je zrasel |
Kasneje je večkrat pripovedoval, | kako | se je takrat nekaj začelo lomiti v |
»Prav ta Gino se je ... | kako | bi rekla... videl je Boženo in se je |
videl je Boženo in se je kar na mah, | kako | se reče -« |
In še | kako | se je zatrapal. |
Povedali smo jima | kako | in kaj. |
Kako | veselo je odhajal! | |
Čudno je to, | kako | imajo nekateri Lahi radi otroke. |
In | kako | kaj živiš?« |
Ali se še spominjaš, | kako | sva jih šla nabirat, ko si se vrnil |
Joj, že | kako | dolgo nisem bila pod Vranjekom. |
ter se skoraj razdraženo spraševal, | kako | je mogoče, da prej nisem vedel. |
Toda, | kako | je mogoče, da sem pozabil to smrt? |
sem videl grobega grobarja Martina, | kako | jezno stresa škatlo z Andrejčevim kleparskim |
sestro in sebe, dvanajstletnega otroka, | kako | stojimo pod tepko in strmimo po zelenem |
Le | kako | je mogoče, da mi prej to ni šinilo |
Kako | zelena je bila Dolenja Travna, ki | |
» | Kako | - trije? |
Joj, | kako | se je bila zarasla, odkar me ni bilo |
»Joj, | kako | so zrasle!« |
»Le | kako | bi mogel izdati! |
»Pa | kako | je umrl?« |
Pripovedovala sem, | kako | se je veselil svojega otroka, kako |
kako se je veselil svojega otroka, | kako | se je vrtel po kuhinji in opletal s |
Gledal sem jo, | kako | je razgrebala peščenec in iskala živo, |
Samo v njene roke sem strmel, | kako | so se gibčno premikale, strmel sem |
neprimerno teže pri srcu, če bi izvedela, | kako | je Gino umrl. |
smrti, ti pa ji boš pripovedovala, | kako | je obležal v Trnarjevem vrbju, kako |
kako je obležal v Trnarjevem vrbju, | kako | je možato prenašal bolečine in kaj |
» | Kako | je to čudno!...« |
Samo poglej, | kako | je zalita. |
Naglo se ozre in vidi, | kako | Žuželjč pred kasarno miličnikov miri |
Hudoben je, joj, | kako | je hudoben! |
dni stala ob strani in samo gledala, | kako | so se drugi lovili, potem pa se je |
je že popolnoma jasno videl Milico, | kako | si v izbi češe lase. |
Venček je jasno videl, | kako | je vitko pepelnato telo z iztegnjenim |
noge, toda še preden se je zavedel, | kako | strahotno ga je polomil, je Milica |
Videl je samega sebe, | kako | nepremično stoji pred komisarjem na |
zdaj nepremično stali in nemo gledali, | kako | bo Travnikarjev stric vzdignil roko |
» | Kako | naj pride, če ga ni!« je zviška odbil |
» | Kako | naj pride, če ga ni!« je zarjovel kovač. |
» | Kako | ga boš zmazal kot hudiča, če praviš, |
Nemirno je žvečil brke in gledal, | kako | je župnik trgal preperele deske, da |
pulila orodje iz rok, da bi pokazala, | kako | je treba žagati in kako tesati, kako |
bi pokazala, kako je treba žagati in | kako | tesati, kako pognati kramp v zemljo |
kako je treba žagati in kako tesati, | kako | pognati kramp v zemljo in kako udrihati |
tesati, kako pognati kramp v zemljo in | kako | udrihati po kolu, da se pri vsakem |
» | Kako | naj se spremeni v hudiča, če praviš, |
Toda | kako | naj se stvar razčisti, se mu še sanjalo |
Gledal je kovača, | kako | se suče in udriha, potem pa mu žilica |
» | Kako | naj me ustavi, če ga ni?« |
Oh, | kako | lepo je bilo jesensko jutro! |
V duhu sem jasno videl, | kako | se ustavljajo po vaseh, vdirajo v hiše, |
Še danes vidim in čutim, | kako | je bilo lepo, do bridkosti lepo. |
- | Kako | kakor povodenj? |
sva negibno stala in molče gledala | kako | je padel drugi topol. |
Ali ne vidiš, | kako | trpimo? |
Kako | rad bi mu rekel, naj si nikar ne maže | |
In | kako | čudovito je bilo tudi to, da sem prejšnji |
»No, | kako | poje?« sem vprašal. |
Oh, | kako | sem bil vesel njene šale in njenega |
Kar videl sem ga, | kako | se vrti v vrhu cvetoče tepke. |
In videl sem tudi lisice, | kako | se prihuljeno plazijo iz grmovja, toda |
»No, | kako | tolče?« se je spet blago oglasila mama, |
»Nanca, | kako | pa govoriš!« je prizadeto in karajoče |
In tedaj sem kar nenadoma zaslišal, | kako | moj klopotec res grozotno klopota, |
Čutil sem, | kako | se mi na čelu zbirajo znojne kaplje, |
»Oh, | kako | si še otročji!« ga je mirno zavrnila |
Vprašam se, | kako | bom ušel smrti in kako bom splezal |
Vprašam se, kako bom ušel smrti in | kako | bom splezal na tako visoko drevo. |
Začudeno se vprašam, | kako | sem ga neki privezal, če ga zdaj ne |
Le | kako | bi živeli, če bi verjeli v sanje, posebno |
Oh, | kako | čudni smo ljudje!« |
biti mož, čeprav sem tedaj začutil, | kako | se mi tresejo noge. |
ustavljal ter zavzeto gledal in poslušal, | kako | se je jesenski veter igral z mesečno |
srečen, da bi rad vsemu in vsem povedal, | kako | lepo je živeti. |
tedaj se mi je zazdelo, da slišim, | kako | za črnimi pokopališkimi cipresami med |
Res, | kako | čudna so naključja navdiha! |
Kako | mu je bilo pravzaprav ime, so že vsi | |
» | Kako | boš pa umrl?« |
Furlan je že takrat, če so ga vprašali, | kako | je, samo zmignil z rameni in mračno |
Kako | boš umrl?« | |
Zamislil se je, | kako | lepo bi bilo, če bi bil ptiček in če |
Slonel je nepremično in poslušal, | kako | mu šumi v glavici in kako mu divje |
poslušal, kako mu šumi v glavici in | kako | mu divje utriplje v drobnih prsih. |
In | kako | skrižano je zdaj hreščala godba iz |
je zdaj hreščala godba iz vrtiljaka, | kako | žalostno so cvilile lajne beračev, |
žalostno so cvilile lajne beračev, | kako | presunljivo so piskale piščalke v prezeblih |
Čakal je, da ga bodo prej vprašali, | kako | je opravil pri župniku. |
»In | kako | rad bi trpel, da bi lahko prišel do |
In | kako | je bil oster! |
»Tantadruj, | kako | bom zdaj vprašal, ali je prava?« |
Tako jasno je videl, | kako | hitijo nad njegovo glavo, da mu sploh |
»Tantadruj, boš videl, | kako | bo vesela. |
»No, | kako | je? |
Kako | je?« | |
»Tantadruj, | kako | je toplo!« je srečno vzkliknilo iz |
trenutka, ko sem v svojem prividu videl, | kako | so štirje norci prišli iz gostilne |
Videl sem samega sebe, | kako | sedim na vrhu sveta, na suhem zidu |
»Povesti, | kako | se reče?« |
» | Kako | ?« se je ozrl Peter Majcen. |
In če bi ti vedel, | kako | je prijetno, prijetno!« |
in kje v miru, koliko je zaslužil in | kako | je zapravljal svoj denar! |
In | kako | lepo je, da je tako!« se je nasmehnil |
»Ah, | kako | staro mizo bova pa vendar kje staknila! |
- Jernej, | kako | pa danes govoriš? - se je tudi Temnikarici |
- | Kako | ? - je vprašal Temnikar, a obrnil se |
se Temnikar ni utegnil začuditi, ne | kako | ne zakaj. |
da je že skoraj popolnoma pozabil, | kako | mu je bilo davi, ko se je zbudil. |
Hotel ji je povedati, | kako | čudno mu je, kako mu leži mrzel kamen |
Hotel ji je povedati, kako čudno mu je, | kako | mu leži mrzel kamen v drobu, pa se |
- Jernej, | kako | pa govoriš? - je rekla in segla pod |
- | Kako | ? - se je Temnikar nasmehnil izpod brk. |
Bil sem, | kako | bi rekel, neke vrste hlapec, a boljše |
pa ... no, saj si lahko sami mislite, | kako | je in kaj se zgodi, če je dedec bolan |
Kako | ste mu že rekli?« | |
bil najrajši zgrizel, ker ni vedel, | kako | naj prekine ta razgovor, da ne bo kmeta |
Kasneje, veliko kasneje, si je očital, | kako | je mogel biti kot pisatelj tako slep; |
človeka razumejo in ... in mu lahko povedo, | kako | in kaj... |
žena zagnjavila do konca, a ni vedel, | kako | naj se je reši. |
in smo v tem groznem vrtincu in ... in | kako | bi rekla... in smo v tem vrtincu izgubili |
Kako | je že rekel?« | |
Kako | je vendar mogoče, da so v desetih minutah | |
»In dajte, gospod, in povejte, | kako | je bilo!« |
Peter Majcen prvi hip res ni vedel, | kako | bi se rešil. |
»In zdaj povejte, | kako | je bilo.« |
»In ampak in gospod... in | kako | jih je potolkel?« |
» | Kako | ?« se je zamislil Peter Majcen. |
»In | kako | ?« je zazijala žena. |
»In | kako | , da ne veste?« |
ugriznil v jezik, ker se je spomnil, | kako | je bil prej s temi besedami užalil |
Toda povej mi, | kako | to, da prej nisi slišal trobente? |
Še moje uho je komaj ujelo zvok, | kako | naj bi ga ujelo kosmato uho starega |
In gre in | kako | gre in - tedaj se spet oglasi trobenta... |
» | Kako | je zdaj to?« ga je prešinilo. |
zimskem soncu, da bi Temnikarju povedal, | kako | rad ga ima in kako zelo ga bo pogrešal, |
Temnikarju povedal, kako rad ga ima in | kako | zelo ga bo pogrešal, toda preden je |
Dvajset let že pripovedujem, | kako | sem se pretepal v svojih mladih letih. |
razvnel: pograbil sem stol, da bi pokazal, | kako | sem na Plešeh razbil luč, pa sem tako |
kako | ste se bili udarili na Plešeh!«... | |
No, | kako | pa naj se človek znebi svoje laži? |
In | kako | lepa, kako mehka dlan! |
In kako lepa, | kako | mehka dlan! |
In | kako | tiha!...« |
Začutil je, | kako | so njegova pljuča razširila krila in |
pljuča razširila krila in zaplala in | kako | se je takoj nato v srcu oglasilo polno |
Tako daleč je, daleč tam na dnu, a | kako | je svetel in živ! |
Ali ni čudno, | kako | so včasih v naravi, kadar ni blizu |
In | kako | živi in skladni so tudi odnosi med |
Hkrati pa je čutil, | kako | mu srce hitreje utriplje, kako je bolj |
čutil, kako mu srce hitreje utriplje, | kako | je bolj in bolj težak, kako ga že prevzema |
utriplje, kako je bolj in bolj težak, | kako | ga že prevzema znana opojnost snovanja. |
tiste višine pridigala in delila nauke, | kako | naj opravi to in ono. |
in tam okamenela, zakaj čutila je, | kako | se Temnik pri vsakem tiktaku zdrzne |
Temnik pri vsakem tiktaku zdrzne in | kako | se v kratkih sunkih nenehno odmika |
Ležala je vznak in jasno videla, | kako | se hiša stiska k strmemu pobočju kakor |
Stala je nepremično in gledala, | kako | je kača izginjala in izginila za obronkom |
Začutila je, | kako | pada z nje teža telesa, kako je bolj |
Začutila je, kako pada z nje teža telesa, | kako | je bolj in bolj lahka in rahla, tako |
oglušujoče hrumenje in spet je začutila, | kako | se pogreza. |
Spomnila se je, | kako | mu je bila ob slovesu rekla: |
in spomnila se je, | kako | ji je odgovoril: |
In tedaj je začutila, | kako | se nekaj taja v njej in kako jo prevzema |
začutila, kako se nekaj taja v njej in | kako | jo prevzema neka neznana toplina; bila |
tiste bridkosti je zažarelo spoznanje, | kako | mu je grenila življenje in kako ga |
spoznanje, kako mu je grenila življenje in | kako | ga je s tem grenila sebi in tudi otrokoma. |
In čudno, | kako | čudno, zdaj je bila |
In potem se je še enkrat spomnila, » | kako | čuden je bil «, ko je odhajal. |
Spomnila se je, | kako | je dvakrat kriknila in kako je hotela |
se je, kako je dvakrat kriknila in | kako | je hotela planiti za njim, ko je izginil |
Spomnila se je, | kako | je dolgo stala na mrzlem pragu, in |
na mrzlem pragu, in spomnila se je, | kako | je naposled celo z jezno bridkostjo |
Spomnila se je, | kako | je potem le prišel izza vogala in kako |
kako je potem le prišel izza vogala in | kako | je hitro zavil ob živi meji, ne da |
ne da bi se ozrl, in spomnila se je, | kako | ga ni mogla poklicati, čeprav so jo |
Spomnila se je, | kako | se je nerada vdala tistemu ukazu, ker |
ni bila vajena, in spomnila se je, | kako | je njegova plečata postava gazila sneg, |
njegova plečata postava gazila sneg, | kako | se je manjšala, kako se je začela pogrezati |
postava gazila sneg, kako se je manjšala, | kako | se je začela pogrezati za beli obronek |
začela pogrezati za beli obronek in | kako | se je naposled pogreznila; samo glava |
Spomnila se je, | kako | je v tistem trenutku rekla: |
proti Skopičniku!«, in spomnila se je, | kako | jo je ostro zabolelo v prsih, kakor |
Spomnila se je, | kako | se je |
zamajala in | kako | se je zgrabila za podboj, da ne bi |
zdrsnila s praga, in spomnila se je, | kako | je tedaj začutila kamen v drobu. |
Spomnila se je, | kako | se je z muko vrnila v kuhinjo in kako |
kako se je z muko vrnila v kuhinjo in | kako | je brez sleherne misli poiskala Jernejevo |
Spomnila se je, | kako | jo je zapeklo v želodcu in kako ni |
je, kako jo je zapeklo v želodcu in | kako | ni utegnila misliti na to, ker se ji |
Spomnila se je, | kako | je potem še dvakrat pogledala v vežo, |
- | Kako | pa danes govorite? |
Ali si že pomislil, | kako | boš ti končal? - |
In pri tem je hkrati mislila: | kako | je tako najbolje, kako hudo bi bilo |
hkrati mislila: kako je tako najbolje, | kako | hudo bi bilo Jerneju, če bi ga videl, |
videl, a mu je bila ta muka prihranjena, | kako | hudo je njej, a je dovolj močna, da |
- Le | kako | , da me ta nesrečnik ne more zadeti? |
- | Kako | , da me nisi zadel? - se je mirno oglasila |
Kmalu je zagledala, | kako | vlečejo iz teme golo belo telo, ki |
Videla je, | kako | se je belo telo vrglo na tla, in videla |
belo telo vrglo na tla, in videla je, | kako | so ga Mongoli pobrali in privlekli |
nepojmljivim zadovoljstvom pomislila, | kako | se pravzaprav vsa ta strahota godi |
- | Kako | počasi gori! - je pomislila Temnikarica. |
Vedel je, | kako | je to nesmiselno, a vendar je ob tej |
cigareto, odsekal glavo; videl je, | kako | so mu mehki in gladki plavi lasje padli |
čelo, ko se je sklonil po sekiro, in | kako | se je nato zravnal in jih s pobalinsko |
Gledal jo bom, a ne bom videl, | kako | bo drevi ugasnila, ker bom sam že prej |
Le | kako | , da na to nisem pomislil?... |
» | Kako | da sonce grozdju sladkor?« ga je prekinil |
» | Kako | ?... |
» | Kako | prodorno doni!« si je rekel Peter Majcen |
začudil Peter Majcen, ker ni vedel, | kako | naj razume ta odgovor. |
Vedel je, | kako | je to smešno, a vendar trobente ni |
» | Kako | se ji pa reče?« |
In kdove, | kako | odmeva v njej?« je pomislil. |
» | Kako | lepa je ta dolinica!« je rekel. |
»Pa | kako | se je to zgodilo?« |
» | Kako | ?... |
Sicer pa, | kako | naj vem? |
Saj veste, | kako | je: dom je dom in prava mati ima še |
» | Kako | pa je teti ime?« je vprašal. |
» | Kako | pa je ime tisti, ki pere?« |
» | Kako | pa že veste, da sem tam?« se je začudil. |
bi bil odšel s teto, bi mi povedala, | kako | je pravzaprav z mladim Blažičem... |
neprijetno spreletelo, ker se je zavedel, | kako | neprestano meša s to bridko resnico |
A vendar, | kako | čudno naključje! |
Ah, | kako | dobro de, da si človek lahko izmisli |
svoji gazi in napeto premišljal, kje in | kako | naj pride do steze. |
In | kako | naj opravim z njimi, da me prej ne |
sam stal nad steno in se opazoval, | kako | s sekiro v roki preži za skalo. |
Temnikar je videl, | kako | se je zabliskalo iz cevi. |
zelo težko delo, a kaj je opravil in | kako | je opravil, ni natančno vedel. |
Kako | lep je bil v večernem soncu! | |
Saj je vendar sanjal, | kako | lepo bi bilo, če bi vse potolkel in |
»In ali zdaj že veste, | kako | jih je pomlatil?« |
Pravim, če zdaj že veste, | kako | je pomlatil tiste belogardiste?« |
»In | kako | ?« |
»In | kako | je mogel vedeti?« |
In ne samo vedel, celo videl je, | kako | se je to zgodilo. |
stopil za njo, ker je spet začutil, | kako | je spričo nje majhen in nebogljen. |
Peter Majcen ni vedel, | kako | dolgo je strmel v noč, kakšne misli |
»Ali slišite, | kako | tuli?« |
»A če bi vi slišali, | kako | v ognju tulijo pravi, res živi ljudje...« |
In če bi bilo tako, | kako | bi pisali o njem? |
» | Kako | da ne?« se je zdaj Peter Majcen ozrl |
Pomislil je, | kako | bi se mu umaknil, a ker ni poznal druge |
globoko zajel zrak - in tedaj je začutil, | kako | je v njem vse votlo, votlo in prazno |
strmel v razpenjeno vodo in sanjaril, | kako | v hudih bojih osvobajam in združujem |
Večkrat sem slišal njegovo koščeno ženo, | kako | je tožila moji mami: |
»Uh, | kako | si mrzel!« je rekel z užitkom. |
»Mrha ti grda, | kako | lepo hladiš!« je zadovoljno zagrgral |
Povedal ti bom, | kako | so solze prežgale dušo Ruparjevemu |
grenkoba, pa tretja grenkoba no, pa povej, | kako | bi človek sploh živel, če ne bi tudi |
»Joj, | kako | bomo zobali češnje! |
Kako | jih bomo zobali, zobali, zobali!« | |
razmišljajo in seveda tudi najdejo rešitev, | kako | bodo odganjali črne kose. |
bi ju z lepimi besedami prepričal, | kako | je klopotec pravzaprav lepši, če se |
Bojim se, da že slutita, | kako | se za mojim odporom skriva nekaj drugega, |
»No, | kako | je?« sem vprašal. |
Oh, | kako | sem bil vesel njene šale in njenega |
Kar videl sem ga, | kako | se vrti v vrhu cvetoče tepke. |
In videl sem tudi lisico, | kako | se prihuljeno plazi iz grmovja, toda |
»No, | kako | tolče?« se je spet blago oglasila mama, |
»Nanca, | kako | pa govoriš!« je prizadeto in hkrati |
domišljiji sem zagledal belo smrt, | kako | stoji pod cvetočo tepko, drži v koščeni |
Čutil sem, | kako | se mi na čelu zbirajo znojne kaplje, |
»Oh, | kako | si otročji!« ga je mirno zavrnila mama, |
Kako | lepo je otroku, in kako lepo je nam | |
Kako lepo je otroku, in | kako | lepo je nam vsem, ker upanje nikdar |
Vprašam se, | kako | bom prišel mimo smrti, in kako bom |
se, kako bom prišel mimo smrti, in | kako | bom splezal na tako visoko drevo. |
Začudeno se vprašam, | kako | sem ga neki privezal, če ga zdaj ne |
Le | kako | bi živeli, če bi verjeli v hude sanje! |
Oh, | kako | čudni smo ljudje!« |
biti mož, čeprav sem tedaj začutil, | kako | se mi tresejo noge. |
Spomnil sem se, | kako | sem v sanjah plezal na tepko in potem |
duši sem morda takrat prvič občutil, | kako | naša čustva lahko spremenijo vse stvari. |
v sedanjost, toda še vedno slišim, | kako | klopotec votlo klopota: |
In | kako | glasno tolče!« |
»In videl boš, | kako | bo strašil kose! |
» | Kako | pa se je rodil?« je vprašal Matiček. |
mislil na belo orlico, čeprav je vedel, | kako | je to nemogoče in naravnost neumno. |
»Saj si vendar kamen, | kako | boš imel rad? |
A | kako | naj se kamen da?« |
In | kako | je menjavala svoje obleke! |
In čutil je v sebi, | kako | bi se v njenem objemu počasi zmehčal, |
»Vidiš, | kako | je dober kamen, ki je nama to povedal. |
Kamen je čutil, | kako | v njih utriplje sok življenja, in ker |
blizu njive, pa jo je lahko gledal, | kako | se je ogrinjala s snegom, kako se je |
gledal, kako se je ogrinjala s snegom, | kako | se je prebujala, kako se je pregrinjala |
ogrinjala s snegom, kako se je prebujala, | kako | se je pregrinjala z zlato odejo zrele |
» | Kako | dolga?« |
» | Kako | dozoreti?« |
Videl je očeta graščaka, | kako | je včasih z bičem oplazil svojega upravitelja. |
Videl je, | kako | je upravitelj oplazil prvega biriča. |
Videl je, | kako | je prvi birič s palico udaril ječarja. |
In videl je, | kako | je ječar tlačana privezal na klop in |
» | Kako | pa veš, da bo dober,« je odvrnil graščak, |
Lahko si mislite, | kako | je bilo tlačanom v Bičnjakovi deželi. |
Ali slišiš, | kako | veselo žvižga?« |
» | Kako | kratko je njihovo življenje,« je rekel |
» | Kako | lepo bi bilo zdaj na deželi!« |
filigranski verižici za uro in po tem, | kako | je mešal zeleno omako, je bilo mogoče |
» | Kako | ?« je vprašal Pécuchet in sklonil glavo, |
Kako | sicer razložiti simpatijo? | |
vedno govoril stric, čeprav je vedel, | kako | je v resnici. |
Že sta se videla, | kako | v sami srajci obrezujeta vrtnice na |
košaro bi nabirala jabolka, gledala, | kako | se dela maslo, mlati žito, strižejo |
Čutil je, | kako | se tovor maje med poskakovanjem voza, |
Naposled sta videla grah, | kako | je pogledal iz zemlje. |
Glede na to, | kako | sta se razumela na vrtnarstvo, bi prav |
Najprej bi morala videti, | kako | to počnejo drugi, in napisala sta pismo, |
predvsem nista strinjala z načinom, | kako | pušča njive v prahi. |
divje, da je bilo mogoče sklepati, | kako | maščevalne načrte kuje. |
Kako | skrbno je povezoval cepič in podlago, | |
skrbno je povezoval cepič in podlago, | kako | je zategoval preveze in kako obilno |
podlago, kako je zategoval preveze in | kako | obilno jih je zamazal s cepilno smolo! |
Kako | srečne so dežele, v katerih so votline, | |
»Pa pokažite, | kako | to gre!« |
ob ogradi iz letev, so ju slišali, | kako | kašljata v megli. |
v nos ščepec njuhanca in sanjaril, | kako | bi bil zdaj - če bi mu bila usoda naklonjena |
naklonjena - član kmetijske družbe, | kako | bi se postavljal na razstavah in kako |
kako bi se postavljal na razstavah in | kako | bi o njem pisali časopisi. |
Kako | se lotiti zadeve? | |
»Pa še | kako | !« |
» | Kako | ? |
obšlo resnično veselje, ko sta videla, | kako | osupli so njuni gostje. |
obleke nataknil nanjo, slišali so, | kako | je zamrmrala: |
»Si videl, | kako | se je Marescot muzal pred portretom?« |
Naučila sta se, | kako | se sladkor segreva, razpušča, topi, |
Vaucorbeil se je razgovoril o tem, | kako | očarljivo se mu je nekoč zdelo secirati, |
V | kako | bedasti, divji in zaostali vasi sta |
»No, kolega, | kako | gre kaj z anatomijo?« |
češ naj mu vendarle razloži, zakaj in | kako | , in nazadnje je Pécuchet zardevajoč |
Toda | kako | naj mu dasta injekcijo? |
Kako | je mogoče, da isti sok proizvaja kosti, | |
in vrstami je zelo prikladna; toda | kako | določiti vrste? |
»Bomo videli, | kako | je s tem, ko boste na sodišču zaradi |
tobačnico, potem pa se je nenadoma spomnil, | kako | nepreviden je. |
Kako | je mogoče, da sta dotlej sploh živela? | |
Zakaj slabo, v čem je pretiravanje in | kako | naj človek ve, ali mu nekaj ustreza? |
»No, vsekakor bi rad vedel, | kako | je urejeno vesolje.« |
Nihče ne ve, | kako | dolga je naša doba. |
Toda | kako | razložiti dež, ki je presegel najvišje |
»Saj veste, | kako | pravimo: kdor malo ve, kaže veri hrbet, |
Pa še | kako | !« |
Gre za domnevo, s katero se razlaga, | kako | je mogoče, da so rastlinski fosili |
Pa | kako | zna prijeti za delo! |
Kako | priti do Zvite Pitije, komedije v verzih, | |
» | Kako | pa je bilo ime tej dami?« |
Kako | razburjena sta bila, ko se je pred | |
In ko je videl, | kako | ju je prevzela njegova učenost, je |
» | Kako | ?« |
Kako | je mogoče, da so galski spomeniki brezoblični, | |
Raje mi razloži, | kako | to, da je Robespierrova sestra dobivala |
Thierry v zvezi z Barbari dokazuje, | kako | neumno je raziskovati, ali je bil kakšen |
» | Kako | naj se človek strinja s tem,« je ugovarjal |
Kako | uskladiti portreta? | |
se vprašala, kdo je popil kalvados, | kako | se je skrinja razbila, kaj je hotela |
Kako | ve (gl. Paž vojvode Savojskega), da | |
»Le | kako | moreš izgubljati čas s takšnimi traparijami?« |
bil poln izkušenj in svetoval mu je, | kako | naj ga ukroti: razvijati ga mora od |
in z veliko odkritostjo je dokazal, | kako | izumetničena in protinasta je zaradi |
» | Kako | smešni ste!« |
»Ah, | kako | je to prijetno!« je rekel Bouvard in |
Bouvard je začutil, | kako | mu razbija srce. |
Toda | kako | najti zaplet? |
Kako | ogreti srce? | |
res napisane samo zato, da se igrajo, | kako | je potem mogoče, da najboljše med njimi |
Kako | se dosežejo veličastnost, zmernost, | |
sporazumeti, kajti eden se je čudil, | kako | je mogoče, da je drugi tako omejen. |
Kako | to razločiti? | |
» | Kako | ?« je vzkliknil Bouvard. |
» | Kako | to mislite?« |
daleč, da je včasih zalotil samega sebe, | kako | gleda v nebo in govori: |
proti njemu, opozarjala sta na to, | kako | se je upiral dati puške, kako je nasprotoval |
na to, kako se je upiral dati puške, | kako | je nasprotoval klubom, kako nazadnjaške |
puške, kako je nasprotoval klubom, | kako | nazadnjaške ideje ima, kakšen skopuh |
ki je brž pritekel, ga je vprašal, | kako | to, da se je znašel pod bukvami, po |
»Vendar,« je rekel Pécuchet, » | kako | potegniti črto med nedolžnimi in zločinskimi |
Kot v blodnji se je videl, | kako | z vrečo na hrbtu in s svojimi ljubimi |
svojimi ljubimi hodi po široki cesti, | kako | steguje roko za poštno kočijo. |
Kako | se ustaviti na robu brezna? | |
Marescot je razložil, | kako | in kaj. |
»Pa še | kako | !« |
» | Kako | torej? |
utrujenost; ali pa sta šla gledat, | kako | je s kmetijo, in se vsa potrta vrnila |
ni tarnala, temveč ga je spomnila, | kako | je bilo v prvih časih njune ljubezni, |
»Ljubi moj, dragi moj, | kako | si lep! |
Moj bog, | kako | si lep!« |
Pomisli, | kako | dolgo je že hrom! |
Spraševal je Bouvarda, | kako | lahkoživci osvajajo ženske. |
Kako | nestrpno je čakal, da bo Bouvard odšel! | |
Kako | mu je razbijalo srce, brž ko so se | |
njegove ‘mladeniške norčije’, mimogrede, | kako | premožen je, s čim je vezan na Pécucheta. |
» | Kako | ? |
Kako | se naredi, kje dobiti podatke? | |
Naučiti sta se hotela, | kako | se otroci prenašajo v vrečah, in obrnila |
Bouvard je z okna videl, | kako | se je zamajal, potem pa telebnil na |
se mize in odkrivali so se načini, | kako | se bedak naredi za preroka, kako se |
načini, kako se bedak naredi za preroka, | kako | se muzicira brez glasbil, kako se je |
preroka, kako se muzicira brez glasbil, | kako | se je mogoče dopisovati po polžih. |
» | Kako | ? |
» | Kako | ?« |
» | Kako | se počutite?« |
» | Kako | bi ga ubili?« |
» | Kako | , spet vidva?« je vzkliknil. |
Prepozna bolezni in pove, | kako | zdraviti.« |
Langlois bi jo grozno rad vprašal, | kako | je z njegovim katarjem, a si ni upal. |
človek silnih strasti jih premika; toda | kako | more samo volja delovati na negibno |
Kako | postati čarodej? | |
Povedal je, | kako | narediti poskus s kurami, se skobalil |
» | Kako | ?« |
drugič: njegov obstoj je mogoč; tretjič: | kako | naj kot končno bitje imam predstavo |
Toda če je misel duhovna, | kako | potem predstaviti snovno? |
Ali je vsebina | kako | manjša od posode? |
In | kako | bosta živela? |
» | Kako | to, da svojega premoženja ne daste |
brezbrižnim obrazom vprašal duhovnika, | kako | človek pride do vere. |
» | Kako | , dva tisoč?« |
Kako | je mogoče, da se božje meso pomeša | |
»Če je meso prekleto, | kako | je potem mogoče, da se moramo zahvaliti |
Vprašali so ju, | kako | jima je ime. |
Gospa de Noarisova je razložila, | kako | nevarno bi bilo, če bi ju pustili na |
» | Kako | ? |
vrednost mučenca odvisna od doktrine, | kako | naj bi bil uporabljen za dokaz njenih |
Kako | je ljudstvo kričalo, ko so stopili | |
» | Kako | pa veste, da jih obrača?« je rekel |
» | Kako | jih ločiti od pravih? |
Samo oblast lahko razsoja o tem, | kako | nevarna je znanost; če je znanost preveč |
» | Kako | morete reči, da je Bog govoril?« je |
» | Kako | to mislite... budizem...« je ponavljal |
Lepo bi jo bilo gledati, | kako | raste, vsak dan poslušati njeno ščebetanje, |
izgovorita enako, pišeta pa različno, | kako | to, da po noči ni isto kot ponoči? |
zelo rad jedel, zato sta mu povedala, | kako | se kakšna jed imenuje; kmalu je tekoče |
pravila, nato pa zelo resno kazal, | kako | se izgovarja th, »lej, takole, the, |
» | Kako | ?« |
sta naša prijatelja tako zelo pazila, | kako | govorita, da sta že sama sebi presedala. |
Kako | to, da ni Velikega voza? | |
Gospodična Reine ji je kazala, | kako | se šiva, in kadar je označevala perilo, |
Nato jima je Pécuchet hotel razložiti, | kako | se obnavlja kri, in izgubil se je v |
zelišča na robovih jarkov, pripovedoval, | kako | se imenujejo, ali pa si je ime izmislil, |
» | Kako | ?« |
Ta znanost nas uči, | kako | moramo usmerjati svoja dejanja. |
» | Kako | naj to definiram? |
Kako | ste lahko veseli, če imate poleg sebe | |
In z Bouvardom sta proučila načine, | kako | bi ju poboljšala. |
» | Kako | si trapast s tistim kokosovim orehom! |
Bila sta v zadregi, | kako | in kaj, in pogledala sta v delo gospe |
govorila, koliko vode gre v nič in | kako | se razsipa z gnojem. |
posestvih in ljudje so presenečeno gledali, | kako | zabijata količke po dvoriščih. |
Spomnila sta se, s čim vse sta se trudila, | kako | sta poučevala, kako previdna sta bila, |
sta se trudila, kako sta poučevala, | kako | previdna sta bila, kaj vse sta prestala. |
ljudi, sem nekajkrat zahlipal, poglej, | kako | ti gredo na roko. |
izkušnje z ljudmi so bič satanski; | kako | privilegiran sem vendar jaz. |
pustolovščine, naj bi bil tudi način, | kako | preživeti s čim manj denarja. |
tudi še nisem čutil, koliko mi pomeni, | kako | rad ga imam. |
Skrbelo me je, | kako | se bo obnašalo na cesti. |
tole preveč naivno, ja potem bo pa že | kako | . |
To je na potovanju s kolesom še | kako | pomembno. |
Lahko sem čutil, | kako | se je skozi globlje dihanje po klancu |
občutka za lepo in žlahtno nekdaj in | kako | prazno duha, kar je novega. |
Občudujem, | kako | v naravi vsako življenje preganja od |
kot vzmet, komaj sem mogel verjeti, | kako | vitalen je. |
Kako | je z mojo mamo doma? | |
Kako | bom preživel med njimi? | |
Kako | se vendar obnašati? | |
zlezel nazaj na pedala, sem čutil, | kako | se v meni tehta. |
Zato sem bil še toliko bolj vesel, | kako | me je sprejel šef Pervez. |
Ne vem, | kako | je pred več kot dva tisoč leti prišel |
prišlo zelo prav, da sem se spomnil, | kako | je rešil svoj vozel in se istočasno |
Rog prenesel, čutil sem jih za seboj, | kako | tečejo in vpijejo v walkie‐talkije... |
se in učil kaj se pravi goniti kolo, | kako | goniti, kako živeti. |
se pravi goniti kolo, kako goniti, | kako | živeti. |
počitku, kdaj se boriti in kdaj in | kako | popustiti, se vdati, sprejeti. |
Treniral sem | kako | obremenjevati samo tiste mišice, ki |
znamenj so videti podobe svetega Jurija, | kako | kolje ogabno pošast, da bi rešil svojo |
mednje veselega obraza, lahko čutiš, | kako | jim zasijejo obrazi. |
nedolžno ranljiv, sploh nisem vedel, | kako | zelo so vplivali name in me tudi oblikovali, |
nizkih strasti, se mehčal in začutil, | kako | jih imam, moje ljudi, kljub vsem tistim |
se lahko zabavaš tudi z opazovanjem, | kako | ima vsak tip krajine vpliv na tvoje |
In | kako | diše te poljane. |
Kako | naj razložim, da bo razumljivo nekaj, | |
sprejemanja stvarnosti je odvisno, | kako | bom to doživljal. |
ne zgledajo pretirano močni, ne vem | kako | strašno me že ne morejo pretepsti. |
Čutim, | kako | se bicikel spodaj v garaži vznemiri... |
Petkova javna molitev je lep primer, | kako | je politika v muslimanskem svetu povezana |
potrebo po konkuriranju, kot načinu | kako | dobiti in imeti več. |
Gostitelji tudi pogosto ne razumejo, | kako | to da nimam ure. |
hvala bogu, | kako | krasno. |
Civilizacija išče, | kako | preživeti skupaj čim več ljudem tem |
tudi vedno zlorabi in išče načine, | kako | ostale zmanipulirati za svoje privilegije. |
Kako | človeško. | |
Kako | najti most, da bi imel oboje? | |
Kako | je že rekel Jack London? | |
Nihče pa ni nikoli znal pojasniti, | kako | so Kalaši uspeli razviti tako specifično |
Neverjetno, | kako | je vse dobro, če si utrujen, lačen |
Kako | ti je ime? me je prišel vprašat očak | |
In kdaj bo to, rad bi videl, | kako | praznujete, tudi zato sem prišel, sem |
Videl sem, | kako | sta policaja ženske nagnala v koče, |
Ja | kako | boš pa šel na pul, saj ne moreš tak |
Kako | je bilo dobro. | |
Zakaj vendar vedno znova pozabljam, | kako | dobro je vse, kakšne kvalitete so okrog |
Koranu je posvečena cela stran navodil, | kako | se je treba vesti ob takšnih prilikah. |
postaja redek vir preživetja, in način, | kako | priti do denarja za nakup orožja. |
Kako | naj vemo, da nisi špijon, je bilo eno | |
Kako | je bilo lepo videti stare grče, ki | |
Kako | bi bilo če bi se recimo iz naše zavrte | |
Afganistanu so se po prvih izkušnjah naučili, | kako | jih z najmanj škode aktivirati in o |
nami, so vabili pogosto, boš videl, | kako | je to. |
Kako | se je vse skupaj začelo? | |
Pripovedovali so, | kako | so Sovjeti do tedaj poskusili in zavrgli |
Kako | so si delili, me tedaj v tisti urni | |
Kako | pa pridejo tja? nisem mogel razumeti. | |
Jahamo, jahamo, | kako | pa. |
V tistem trenutku sem čutil, | kako | se mi je telo napelo od navdušenja. |
Kako | prijajo očem te zelene plodne krpice! | |
džipi, za katere mi ni bilo jasno, | kako | so prišli čez vse zapreke, za povrh |
Kako | sem se rešil? | |
pregledati, kaj je sploh v meni in | kako | deluje. |
sem miren in zaprtih oči, radoveden, | kako | bodo reagirali. |
tem tolažil, da mi bo oboje prišlo še | kako | prav, ko se vrnem domov. |
Res, | kako | lepa narava, kako lep svet, kako preprosto |
Res, kako lepa narava, | kako | lep svet, kako preprosto bi lahko bilo |
Res, kako lepa narava, kako lep svet, | kako | preprosto bi lahko bilo vse skupaj! |
Vidite, | kako | me zebe... |
Ko sem jih vprašal, | kako | je kaj s policijo, so povedali, da |
Islamabadu in da je njegova dolžnost, da mi | kako | pomaga, če ne morem več jesti, pa naj |
Nekoč sem se zalotil, | kako | sem čisto brez občutka sramu oziroma |
obrnjen proti njim, opazujoč jih pri tem, | kako | se trudijo na polju, kot da niso ljudje, |
grmičev indijske konoplje, in mi pokazal, | kako | naj posmukam listje, da sem dobil svežo |
trmastega vprašanja - kaj počnem tukaj, | kako | sem zašel sem. |
Kako | sem se pobral, mi še danes ni povsem | |
Ta tipka ali | kako | bi se že temu simbolično reklo, je |
In vendar, | kako | rad bi stisnil k sebi svojega sina, |
Kako | je kaj, se je na široko zasmejal in | |
kokoši in občinstvu v gostilni razlagal, | kako | zna na nago rit loviti kozle v času |
Kako | težko se je odtrgati od kompleksne | |
bilo vsega dovolj Pritoževal se je, | kako | slabo je plačan in da tudi od šverca |
zdel najbolj simpatičen, je povedal, | kako | so po celodnevni vožnji tako čudno |
Kako | drugače je na potovanju s kolesom. | |
prerok je Mohamed, koran je navodilo, | kako | naj človek funkcionira, od boga ustvarjenemu |
pravzaprav pomemben del kitajske strategije, | kako | uničiti kulturno in politično identiteto |
Kako | se bom spravil skozi? | |
Ja, | kako | pa da ne spiš, pa tako si bil zmatran, |
Kam, | kako | , kje, kaj je prav? |
s takim zanosom, s tako vnemo, ali | kako | bi se temu sploh lahko reklo, da mi |
Kako | morejo, kako morejo takole letati okoli | |
Kako morejo, | kako | morejo takole letati okoli templja, |
Ne razumem, | kako | morejo kar nekaj verjeti, če ni nikjer |
pa še nikoli nisem tako močno čutil, | kako | tog sem, odtujen, zakrknjen, preplašen |
Kako | je kaj, a je lepo, a!? | |
Kako | bi lahko razumel, kaj čutijo! | |
Drugič mi je pripovedovala o tem, | kako | verjame v reinkarnacijo, da sicer ne |
* * * | Kako | so nastale te skulpture v danes moralno |
njegova ribiška vas, pokazal mi bo, | kako | žive. |
Pa | kako | se moram vsake toliko zadreti, kako |
kako se moram vsake toliko zadreti, | kako | je najhujše, kadar kolesa ne morem |
nič ne vidim, kaj se dogaja z njim; | kako | sem pogruntal, da pomaga, če se pošlatam |
tedaj mislijo, da je tam pištola, pa | kako | sem se tepel, tepel, tepel, oziroma, |
sem se tepel, tepel, tepel, oziroma, | kako | sem jih tepel, ker me nikoli ni nihče |
prikradel mimo, je bil navdušen, videl sem, | kako | so se mu zasvetile oči. |
popotnik in zgodovinar, je tedaj opisal, | kako | je videl sultana, ki se je povzpel |
Kako | spati ob vsej tej zanimivosti življenja. | |
Groza, | kako | sem mahnil tistega šoferja prejšnji |
Kako | naj vem, kakšno kvaliteto življenja | |
suho, tam sem potem lahko opazoval, | kako | valovi spirajo vase vso to svinjarijo, |
Ampak, o bog, | kako | , od kod naj črpam ljubezen za vse te |
drgne toliko, da mi ni bilo jasno, | kako | se lahko srečujejo, ne da bi bilo zraven |
Ni mi tudi jasno, | kako | jih ne moti spati z glavo, praktično |
ganljivo opazovati drobceno punčko, | kako | se je ob dveh ponoči skobacala naga |
Kako | zelo jo potrebujem! | |
Kako | prijetno zna biti v sicer spomladi | |
Kako | lepo je bilo spet jesti domačo hrano, | |
Kako | je to raznežilo kitasto biciklistično | |
Zanimivo je bilo doživeti, | kako | se ta stara garda vsega zaveda, pa |
tradicionalno življenje pravi način, | kako | živeti. |
tam iz ptičje perspektive oprezal, | kako | žive moji novi prijatelji. |
Videl sem jih tudi, | kako | se otipavajo in izzivajo, dva fanta |
Kako | se bodo tile tepli? | |
sem in tja čutil, da lažje razumem, | kako | so mnogi od tistih ameriških vojakov, |
Izredno ljubeznive živali; vidi se jim, | kako | ponosne so, če lahko nosijo na hrbtih |
Kako | to razvijati naprej, tokrat na drugačen | |
vulgarna bit, ampak tudi samega sebe - | kako | reagiram na določene pritiske iz okolja. |
življenja sem se lažje predajal opazovanju | kako | funkcioniram, zdelo se mi je da se |
Kako | doživljati svet in življenje zdravo, | |
Način ali pa tehnično orodje, | kako | živeti čimbolj v blagostanju. |
izpelje cele filozofije in teorije, | kako | jih uresničiti. |
Ne ve se, | kako | mafijski krvniki pridejo v kamp in |
Predvsem zato, da bi jim dal občutek, | kako | se odvija velika manipulacija in jih |
* * * Kam, | kako | , kaj naj sedaj, sem se spraševal. |
je vsakič vprašala, če mi je dobro, | kako | se počutim in kaj bi rad, jaz pa sem |
Samo o manipulacijah si se naučil, | kako | je svet grd, zahrbten in pokvarjen, |
Hoditi po svetu in gledati tuje ljudi, | kako | žive - kakšna zabloda! |
Kako | impozantna so njihova pokrivala. | |
dela za vladno gospodarstvo in ve, | kako | stoje stvari v deželi. |
južnoindijskimi templji, ampak način, | kako | se v arhitekturi med seboj prepletajo |
naslajajočega se v fantaziji prizora, | kako | bi se mučili na dienško planoto tam |
Ne bi bilo neumno, če bi poskusili, | kako | vplivajo taki kraji na naše bolnike, |
sem za hip zaspal, ko sem začutil, | kako | je ves svet zunaj in znotraj, makro |
Kako | morejo biti tako flegmatični. | |
tam ne bodo prestregli, bo potem že | kako | . |
Kako | naj bi jo le etiketiral, kdo je že | |
kot dojenček po dobrem spanju gledal, | kako | se je obzorje barvalo na rdeče. |
mi je vrtelo, ko sem premišljeval, | kako | čisto razumem višje razrede, ki jim |
Včasih je peteline mogoče videti, | kako | dremajo za cesto, v kletkah iz lepo |
Kako | razočarani bi bili evropski humanisti | |
oprezal od daleč, potem sem ga videl, | kako | me je podrezal s palico. |
Kako | naj razložim, če še v svojem jeziku | |
Kako | milo so kramljali okoli mene, ko sem | |
za katero se ni pozabil pohvaliti, | kako | pretentano spretno jo je zvabil od |
Glej, | kako | je samozavestna, odprta, svobodna. |
spraševal, kaj mi je, kaj se dogaja, | kako | je tole mogoče, kaj sploh je!? |
Nisem si znal razložiti, | kako | je to mogoče. |
Fizično ali | kako | že sem čutil, da je bitje ustvarilo |
Ni mi šlo v glavo, | kako | lahko na primer pride v supermarket |
Instinkt, intuicija in | kako | si lahko pomagam s temi sposobnostmi |
sem lahko mislil samo na eno stvar, | kako | lepo bo, ko se bom vrnil z dela in |
govorilnici, v tistem trenutku sem zagledal, | kako | zunaj na leseni klopi piše Tomo. |
Ampak, | kako | bodo spremenili prepričanje, če ga |
da se ji je že prejšnjo noč sanjalo, | kako | bo komuna sedaj, ko so jo zapustili |
Nisem vedel, | kako | sem si zaslužil, da sem med tako lepimi |
Neverjetno, | kako | se je vživela, kako zanesljivo in harmonično |
Neverjetno, kako se je vživela, | kako | zanesljivo in harmonično z zakoni je |
smo jo želeli zraven, da bi videla, | kako | bo prišla sestrica, obenem pa smo jo |
Ni mi jasno, | kako | se nebo lahko spreminja v tako fantastične |
Zanimivo je doživeti | kako | ima nek kontinent lahko tako moč nad |
Res mi ni bilo jasno, | kako | sem mrho uspel ujeti, kajti po naravi |
polni luni pa jo je vsak večer slišati, | kako | gori na veliki skali vrh prepada igra |
dol v Cairnsu in jim govorijo o tem, | kako | doživljajo boga. |
gostje v miru berejo ali samo opazujejo, | kako | žive po božjih postavah. |
naprej, morda enkrat na teden, sanjalo, | kako | lovim neko ladjo ali kaj, po vseh kontinentih |
zmaknilo, ne vem, ali po moji krivdi ali | kako | . |
Neverjetno, | kako | smo garali, ubogi hudiči. |
problemi, ostaja mu čas, da lahko opazuje, | kako | samo pehanje za materialnimi dobrinami |
Slišali smo, | kako | ga pijejo, da je okoli dnevov izplačil |
Zanimivo je občutiti, | kako | ima vera na te ljudi dober vpliv. |
Obstaja več mnenj in dokazov, | kako | so Aboridžini živeli pred prihodom |
Res mi ni bilo jasno, | kako | lahko tako strašno pijani ljudje letijo. |
hotelu, sem se vse bolj pogosto zalotil, | kako | požiram cele gore tort in drugih strupov, |
Kako | ? | |
Si kdaj pomislil, Janez, | kako | bi bilo, če bi že zdaj vedeli, kaj |
Kako | naj bi to vedel? | |
Si predstavljaš, Janez, | kako | je biti netopir? |
potrudiš, si lahko tudi predstavljaš, | kako | je biti netopir... |
Kako | naj se spomnim nanj, če bo šele prišel... | |
Toda | kako | pametno je govoril: nebesa so povsod, |
Kako | lepo! | |
In | kako | prijazno me je sprejel, kot da bi čakal |
Oh, | kako | naj vam povem! |
O, | kako | trpim! |
Torej demonica... in | kako | naj bi ti jaz pomagal v boju z njo? |
Kako | nežen, občutljiv fant! | |
Kako | dolgo je že od takrat! | |
Pa tudi če bi ga imeli, | kako | bi vam plačal? |
Kako | pa potem? | |
najina srečanja imenuješ seminar ali | kako | drugače, pomembno je, da boš od njih |
Le | kako | da nisva za skupaj, ko pa sva si tako |
Kako | jo bom preživel, letošnjo pomlad, sam, | |
Kako | je sploh zmogel napisati pismi z mislijo, | |
držim v rokah tale papir, in podobno; | kako | bi mogel kdo trditi, da tole niso moje |
zanesljivo razločevati budnosti in sna, | kako | naj ju potem jaz... ali nesrečni Werther? |
Saj še to ni jasno, | kako | naj cogito s svojo pravkar spoznano |
in v svet, lahko dá edinole Bog - a | kako | naj ga dá, še preden je dokazan njegov |
Pomislil sem, | kako | kruta je pomlad! |
Se ne spominjajo več, | kako | so v mladosti trpeli? |
zanesljivost izpeljave sveta iz čistega jaza... | kako | naj tak miselni okostnjak pomaga tistemu |
Kako | naj bi branje Descartesa okrepilo moj | |
Mojster, vam lahko povem, | kako | se je to začelo? |
sluteč sem hodil po mestu, ko jo srečam, | kako | hodi objeta z drugim! |
Kako | naj mi pri tem pomaga samozavest, pa | |
Kako | si vajin odnos sploh predstavljaš, | |
”Včasih ne morem doumeti, | kako | jo more, sme ljubiti nekdo drug, ko |
Včasih pomislim, | kako | resnična je tista Wertherjeva misel, |
Še preden nadaljujeva, pa mi povej, | kako | si se odločil - ostaneš nocoj tu ali |
Glej, | kako | se stvari ujemajo! |
Že kaj veš o tem, | kako | Kartezij obravnava dušne strasti? |
Mojster, | kako | pa Descartes sploh opredeli strasti |
če naj odgovorim na tvoje vprašanje, | kako | Kartezij opredeli dušne strasti, ti |
Kako | zoprno! | |
Čudno, | kako | da Descartes ni pomislil, kako daleč |
Čudno, kako da Descartes ni pomislil, | kako | daleč so te njegove trditve od ”jasnosti |
Le | kako | moreš! ... |
Kako | naj živim brez tebe, ljubezen moja! | |
” | Kako | me preganja ta podoba! |
Mojster Bruno, | kako | pa Kartezij definira ljubezen? |
Kako | ? | |
Kako | pa ji je ime, tvoji dragi? | |
Seveda ne: | kako | naj bi ga sicer Kordelija vzljubila? |
Saj to v nekem smislu drži: | kako | naj ženska občuduje moškega, ki se |
zaroka sklenjena, začne premišljevati, | kako | bi jo razdrl. |
Kako | zapleteno! | |
Kako | veste? | |
presežnega... in zato je imel Kierkegaard še | kako | prav, da se mu je uprl! |
nas ne manjka, meni pa so skrajno... | kako | bi rekel... tuji. |
”brezličnem hrupu donenja zvonov“ ali | kako | že tam piše... |
Kako | pa naj človek vé, kaj se mu zgodi po | |
Kako | jo razume Wilhelm? | |
Tu gre za to, da moraš vedeti, | kako | sam želiš živeti in skozi katera določila |
njej... povzpneš do ”mističnega“, ali | kako | pač že imenuješ tisto presežno... ali |
Kako | je s tem, mojster Bruno? | |
Prej nečesa nisem dobro razumel: | kako | se pri Husserlu svet spet vrne iz ”oklepaja“ |
vprašljivo pa je, do kod evidenca seže, | kako | širno ”polje“ zavestnih danosti lahko |
nesmrtno dušo kot notranje ”razsežno“: | kako | naj bi sicer v njej preživeli smrt |
Kako | pa potem Husserl sploh razume ego cogito, | |
Kako | skrivnostno! | |
Me prav zanima, | kako | dolgo bo zdržala tam. |
Danes sem v vlaku premišljeval, | kako | mojstrsko me znate pritegniti v vaš |
Kako | odrešujoče je to! | |
igra smehljaj na ustnicah, ko gleda, | kako | že malce sivolasi mojster modroslovja, |
Kako | ? | |
Janez. ...in | kako | je bilo potem z vašo službo? |
In | kako | ste prišli sèm, na Kras? |
v praznini, brez zemske opore... joj, | kako | je to mogoče? |
Le | kako | sem jo mogel izgubiti, svojo vodnico! |
Kako | naj jo najdem v neizmernih prostorjih, | |
” | Kako | je, če si brez glave“ |
maši, zdaj pa sem že skoraj pozabil, | kako | gre očenaš... |
Kako | veliko je! | |
Kako | brezmejno! | |
Kako | svetlo! | |
si prebral tisti Hardingov spis - ” | Kako | je, če nimaš glave“? |
Kako | odrešujoče je, če pozabiš nase in se | |
Toda | kako | se lahko takšnih doživetij spominjaš, |
iracionalno doživetje, rad bi nam razložil, ” | kako | je, če nimaš glave“. |
”Kajti ne glede na to, | kako | čuječe opazujem, ne morem najti tu |
Kako | naj moj drobni jaz preživi v tej modrini! | |
Kako | naj ne preživi? | |
Lovcev nikoli nisem razumel: | kako | morejo s puško meriti na žival in pri |
Kako | bi prevedli naslov - Razlogi in osebe? | |
osebna identiteta, in še posebej, | kako | naj pojmujemo posmrtno preživetje - |
pojmovati kot osebno preživetje ali | kako | drugače? |
Kako | naj bi se moji možgani razdelili na | |
Kako | čudna skladnja! ... | |
Če ni noben, | kako | pa potem jaz sploh preživi? |
Zanimivo, toda | kako | si Parfit predstavlja osebno preživetje, |
Kako | pa drugače? | |
Mar ne slišite, mojster, | kako | se pri tem načinu izražanja lomi jezik? |
prikliče lastno preteklo izkustvo, le | kako | naj bi priklical izkustvo neke druge |
Kako | pa vem, da je nekdo drug to izkusil | |
Le | kako | bi jo našel? |
Kako | globoke besede! ... | |
Kako | naj jih razumem? | |
Kako | vsi? | |
Angel se smehlja - toda | kako | je spremenjen! |
Kako | je to mogoče? | |
Tako modre oči ima, | kako | sinje modre! |
so se jim porajale ključne misli, | kako | so se jim miselni svetovi prepletali |
Žal nimam pojma, | kako | naj vam pomagam... razen z zapisovanjem |
filozofi premišljevali predvsem o tem, | kako | naj človek preseže svojo določenost |
Saj | kako | bi sploh kaj spoznali, če ne bi bilo |
Lobanja lisice... in | kako | dobro ohranjena! |
Kako | je krhka! ... | |
Dolgo, verjetno že več let, saj vidiš, | kako | je bela. |
Da, pri klasikih je najlepše to, | kako | so se čudili nad svetom... in ga skušali |
Kako | to mislite, mojster? | |
Mojster, | kako | vam je prišla na misel takšna časovna |
Hotel sem ji povedati, | kako | zelo jo pogrešam... sicer pa sama ve... |
Kako | naj bi človek to vedel! | |
Medtem ko sem te poslušal, | kako | žaluješ za svojo drago, sem pomislil: |
ali je zdaj pravi čas, da vam povem, | kako | je bilo na letališču - namreč prejšnji |
Angel, zdaj opazoval od daleč, z višine, | kako | hitita po zaraščeni stezi med kraškimi |
Kako | lep je bil ta sprehod! | |
In | kako | žalosten! |
O, | kako | noro je to, da odhaja! je gorelo v |
je to, da odhaja! je gorelo v meni: | kako | nesmiselno! |
Le | kako | , da je še ni: so jo zadržali zaradi |
več videl, sem si živo predstavljal, | kako | išče sedež, se nasmehne nekemu otroku |
sedež, se nasmehne nekemu otroku in | kako | jo, nosečo, drugi potniki premerjajo |
”... | kako | sem vede, korak za korakom bredel v |
Ne vem, | kako | naj rečem... onadva sta tako drugačna. |
Kako | to mislite, mojster? | |
nanjo jezen, rekel bi, šmentana frklja, | kako | trpinči mojega Janeza! |
prijelo, toda moral sem vam povedati, | kako | sem jo pospremil... |
Kako | sta prostor in čas povezana z gibanjem? | |
Poleg tega so spraševali platonike: | kako | naj merimo čas kot ”posnetek večnosti“? |
Očesu duha, toda zdaj se ne spominjam, | kako | gre. |
Mojster, samo to mi povejte, | kako | je sploh mogoča ”brezčasna teorija |
Kako | to misliš? | |
”Oh, | kako | minljiv je človek, da mora tudi tam, |
...In | kako | smo nesočasni v medsebojnem spominu! |
Kako | redko so naše poti sočasne! | |
Kako | neizmerna so prostorja in časovja spomina! | |
Mojster, | kako | sta povezana Einsteinovo in Aristotelovo |
Kako | naj jih pozabim? | |
Kako | rada imam takšne Benetke! | |
Bruno je seveda opazil, | kako | je Janez s pogledom pospremil Marijo. |
pravzaprav že baročne palače: glej, | kako | harmonično se dviga k balkonski balustradi |
Zanima me, | kako | bi si ga razložil ti sam? |
Harding, če se spomniva njegovega spisa | Kako | je, če nimaš glave, ali pa, kot bi |
drugačno kot v evklidski - koliko in | kako | bi bilo drugačno, pa je odvisno od |
drugačno, pa je odvisno od tega, koliko in | kako | se izbrana neevklidska geometrija razlikuje |
Kako | se vzporednice lahko sekajo? | |
Zdaj bi vas vprašal le še to, | kako | bi lahko vedeli za ukrivljenost našega |
Kako | da ne? | |
tretje dimenzije, da bi ugotovila, | kako | in koliko je ukrivljen najin dvodimenzionalni |
Kako | genialno in preprosto! | |
Spominja me na način, | kako | je, če se ne motim, že Tales izračunal |
v deželo faraonov naučil Egipčane, | kako | se izmeri višina piramide iz dolžine |
Le | kako | naj bo tisto naslikano mesto, ki ste |
Mojster, | kako | pa bi renesančni človek videl idealno |
Kako | to mislite, mojster? | |
Kako | krasne palače! ... | |
Kako | dobro poznate Benetke, gospa Marija! | |
nazaj po Vélikem kanalu, sva gledala, | kako | z rožnatih bokov niza palač, mimo katerih |
odsevata svetloba in dnevna ura in | kako | se palače z njima spreminjajo, pa ne |
kanalu na večerni sprehod, da bi videl, | kako | zahaja sonce. |
Kako | imenitni so! ... | |
premišljujeta, tako kot mnogi mladoporočenci, le | kako | je mogoče, da jima je od zdaj, namreč |
Vidita, | kako | čudovito je, da so Benetke zrasle iz |
Le | kako | je mogoče to verjeti? |
oprodami... in to samo zato, da bi videli, | kako | bo na križu umrl neki fantast! |
mati... te ženske so Jezusa ljubile, toda | kako | da tudi vsi drugi ljudje na sliki vidijo |
spredaj je mlada mati, ki doji otroka - | kako | lepa je! - pa še nekaj drugih ljudi |
Najprej poglejta, | kako | so postavljene slike v tej dvorani: |
bronaste kače s Kristusom najbolj čudno: | kako | je lahko Kristus na križu povezan s |
Prej nisem dobro razumel, | kako | je Tintoretto poudaril biblično povezavo |
medtem ko sem gledal Tintorettove slike: | kako | drugačne so od nje! |
Si opazil, | kako | so tudi nebesa polna človeških podob |
Kako | sta podobna Platonu in Aristotelu na | |
Kako | to mislite, mojster? | |
Ah, tako... prej sem pač pomislil, | kako | si ti različen od mene. |
O, | kako | sem že star! - |
Glej, | kako | lep je Satan, ki je prišel skušat Jezusa |
Kako | je lahko Satan tako lep? | |
Kako | se prileže očesu in duši, da po vseh | |
Kako | lepe so te slike! | |
Si mislite, mojster, | kako | čuden bi bil naš svet, če bi na primer |
Kako | pa je Newton vedel, da težišče našega | |
predstave tudi Newton ni sprejemal... | kako | pa je potem sploh zagovarjal absolutni |
Kako | to? | |
Kako | da sva se tako zlahka znebila vrvi, | |
jasen, vendar nečesa še ne razumem: | kako | naj pri Kastorju in Poluksu v umišljeno |
si pri vedru nazorno predstavljamo, | kako | se pri vrtenju vodna gladina ukrivi |
prostora, saj nikakor ne moremo vedeti, | kako | bi se snov obnašala v umišljeni praznini, |
predvsem ni jasno, | kako | naj bi neke daljne zvezde vplivale |
Einsteinove relativnostne teorije - | kako | naj bi neke daljne zvezde vplivale |
pa obstane pod lestvijo, ne vedoč, | kako | naj mojstru pomaga... |
”Tako se torej pokaže, | kako | je treba razumeti, da je Bog ustvaril |
pa se mu je zdelo nepredstavljivo, | kako | naj bi stvari sploh bile v medsebojnih |
mehaniki ni nobenih ”naravnih“, niti | kako | drugače fizikalno privilegiranih mest |
Kako | pa si je Leibniz razlagal, da planeti | |
zaenkrat ne more racionalno pojasniti, | kako | je na primer mogoče, da neki delec, |
Kako | sem se znašel tu, tik pred njegovimi | |
Ne, ampak... | kako | naj vam povem... za hip se mi je zazdelo, |
O, | kako | sva takrat plesala! |
skakala čez ogenj kot čarovnica... in | kako | se je režala! |
Kako | je torej Newton pojmoval Boga? | |
Nisi še pozabil, | kako | se je treba znajti, ko te profesor |
Pri Newtonu me preseneča, | kako | tesno je bila njegova fizika prepletena |
Leibnizem in Clarku tudi svetoval, | kako | naj odgovarja - saj je šlo navsezadnje |
Kako | bi vi razsodili njun spor? | |
stališče, saj si ne morem predstavljati, | kako | naj bi Bog sploh imel s svetom kak |
Še vedno pa mi ni jasno, | kako | lahko v svetcu, v katerem obstaja ena |
Seveda, | kako | naj bo prostor kantovsko absoluten |
Kako | si je Kant smel vzeti pravico, da tako | |
Kako | lepa podobica! | |
Zbudim se sredi noči in čutim srce, | kako | bije: tup, tup, tup... čutim ga v prsih |
Zmede se in ne ve, | kako | bi nadaljeval. |
blizu ogleduje podobico in se čudi, | kako | umetelno sta narisani svetleči postavi |
Kako | mislite - na simbolen način? | |
To pa je tudi način, | kako | me je Gospod vodil v nebo in na druge |
Kako | zanimivo! | |
Kako | sama bi bila zvezdna dvojčka v tisti | |
Kajti sámozrenje duše traja... ali | kako | bi rekel... zavest traja v duši! |
Kako | se je Anželo spremenil v mojih sanjah! | |
Kako | lahko postane moj dvojnik, četudi v | |
le zato, ker prehaja v preteklost, | kako | moremo tedaj o njem govoriti, da je, |
Kako | tedaj, da ga ne zaobjame? | |
Kako | lepo! | |
Kako | da te lepote Avguštinovih besed nisem | |
primerjavi z Aristotelovo tiči v vprašanju, | kako | naj ta notranji, duševni čas merimo. |
odlomek - ob tem se bom spominjal, | kako | mi je v mladih letih stric Filip v |
kateri od dejanja do dejanja vidimo, | kako | se otročiček spremeni v mladeniča, |
Kako | naj vem! | |
Kako | naj torej verjamem Kantu, da je linearnost | |
Mojster, | kako | pa je pri Kantu s simetrijo prostora |
zdi ohranjati celovitost pri čustvih: | kako | naj ostanem celovit, ko pa je duša, |
Kako | zanimivo! | |
nastanejo težave, kajti ni povsem jasno, | kako | daleč se evidenca razprostira po ”polju“ |
Kako | naj bi bili potem apriorni? | |
Slišiš, | kako | v spominu še vedno zveni d, ko |
Ali zdaj slišiš, | kako | prvi ton ostaja prisoten, ”odsenčen“ |
Zdaj slišim... | kako | čudovita harmonija! |
predavanj Husserl obširno razlaga, | kako | z navedenimi tremi funkcijami poteka |
Mojster, | kako | morete reči kaj takega! |
Kako | naj ne bi bilo duše, ko pa je duša | |
Kako | ste uganili? | |
Kako | lepo in resnično! | |
Ton ostaja isti, toda ton ’v načinu | kako | ‘ se kaže kot vselej drug.“ [Husserl |
Kako | lahko potemtakem vi iz vaše ladje opazujete | |
Kako | to? | |
No, | kako | bova torej uskladila najini razlagi |
zapleteni ”princip splošne kovariance“ ali | kako | že...? |
Kako | zanimivo! | |
pravzaprav pomeni absolutna sočasnost in | kako | jo relativnostna teorija zanika? |
(reciva jim ”opazovalci“) nahajajo, | kako | hitro se gibljejo, kolikšna je njihova |
Kako | so diagrami lahko štirirazsežni? | |
No, ne vem, | kako | bi bilo treba to zapisati, jaz nisem |
ni takšno, v njem je gravitacija še | kako | pomembna! |
No, in | kako | bi ”paradoks dvojčkov“ povezal z najinim |
bratu S) - in potem se vprašamo: | kako | je možno, da bi bil S obenem starejši |
In | kako | se glasi posplošitev ”osnovnega principa |
Mojster, ampak | kako | lahko prostor in čas ukrivimo? |
imaginarne ukrivljene prostore - toda | kako | naj bi bil ukrivljen realni prostor |
gravitacije - to razumem; ne razumem pa, | kako | naj bi bil prostor zaradi gravitacije |
zaradi gravitacije ukrivljen oziroma | kako | naj bi gravitacija delovala na svetlobne |
Toda | kako | da se potem vrtijo planeti okrog Sonca |
In | kako | je čas ukrivljen? |
Zadnjič si sam rekel, da se spominjaš, | kako | Stephen Hawking ponazori gravitacijsko |
Kako | lepo! | |
O, | kako | se mi je zavrtelo! |
Kako | odrešujoče so besede! | |
Kako | fizika pravzaprav definira pojem polja? | |
Kako | sama sta zgoraj v višavah! | |
Kako | pa se to stališče sklada z Einsteinovimi | |
slednjem primeru nam je namreč jasno, | kako | smer težnosti določa vertikalno smer |
sploh ne vemo, še predstavljamo si ne, | kako | rast entropije določa smer časa, niti |
katerem bi se na primer spominjali, | kako | se je razbita skodelica z razlito kavo |
učinki in učinki postanejo vzroki - | kako | je to mogoče? |
Pa | kako | je mogoče potovati v preteklost? |
Kako | ? | |
Kako | se lahko praznina vrti? | |
Paradoks seveda vznikne ob vprašanju, | kako | se je potemtakem časoplovec sploh rodil, |
Kako | naj bi bilo zdaj, ko smo že v 21. stoletju, | |
morda predvsem temu, da se zavemo, | kako | dragocen in neponovljiv je čas, ki |
čas ustvarjen obenem s svetom - saj | kako | bi bil svet sploh ustvarjen, če pred |
Kako | naj se jaz, vajenec, borim z vami, | |
Kako | krasen metulj! | |
Kako | ste uganili? | |
Kako | ste me spregledali! | |
Kako | ? | |
Kako | , prosim? | |
Vidiš, | kako | vse drži! |
Kako | je mogoče, da bi bilo vesolje neskončno?“ | |
Kako | je mogoče, da bi bilo vesolje končno?“ | |
Kako | nas čuti na zemlji goljufajo? | |
pa je predvsem v tem, da so čuti še | kako | pomembni ne samo pri iskanju resnice, |
zanašati na svoje čute - kar pomislite, | kako | hitro bi izumrli naši predniki, če |
Saj | kako | bi bilo sploh neskončno? |
vidimo, čeprav je zelo daleč - torej, | kako | naj bo vesolje neskončno? |
Kako | ? | |
Kako | pa? | |
iz kabale in ima neko smešno ime... | kako | že? |
mesto vseh stvari, boš hudo v zadregi, | kako | bi nam razložil, da je lahko nekaj |
Bog ni od tega sveta, Bog je duh - le | kako | naj bo duh razsežen? |
Kako | domišljavo! | |
Postojne do Sežane v mislih pripravljal, | kako | mu bom povedal ta dokaz! |
Kako | gre Aristotelov dokaz končnosti kozmosa? | |
Rekel bom dá, čeprav ne vidim, | kako | lahko pri niču in praznem govorimo, |
samo če se spomnim Tintorettovih slik, | kako | je na njih nebo napolnjeno z angeli! |
je videti eno nebo, prepolno zvezd, | kako | se vrti okrog Zemlje, hkrati pa ni |
Pomisliti je treba, | kako | so bili šele drugi, vsi tisti večinsko |
Mojster, premišljujem, | kako | osebno ste se danes popoldne zavzeli |
Toda | kako | se to sklada z vašim naukom, da resnica |
Kako | naj bi se zvezde in galaksije raztezale | |
Kako | naj bo neskončen svet sploh smiseln... | |
Kako | naj sami sebe prepričamo, da je nekaj | |
Ampak | kako | naj se vera prilagodi razumu, če ta |
Toda razumeti morate, | kako | je vsaka stvar ena, vendar ne na en |
”Vidite skratka, | kako | so vse stvari v vesolju in kako je |
skratka, kako so vse stvari v vesolju in | kako | je vesolje v vseh stvareh; mi v njem, |
Bogu, naj božanstvo imenujemo ”Eno“ ali | kako | drugače. |
Kako | si uganil? | |
dobro namreč vesta in zlahka razumeta, | kako | moreta soobstajati nujnost in svoboda.“ |
Kako | to mislite, mojster? | |
Kako | lepo je to povedala gospa Marija! ... | |
stališča se postavlja tudi vprašanje, | kako | je mogoče, da je v vseh bitjih ista |
Le | kako | so mogli sedem let mučiti in živega |
Spinoza je verjel v Boga, še | kako | močno je verjel Vanj, gotovo bolj kot |
In če je resnično, | kako | je resnično? |
”Ne razumem, | kako | se je mogoče nevtralno vesti do zahteve |
Kako | Spinoza obravnava dve poročili o vstajenjih | |
Filozofiji razsvetljenstva lepo pokaže, | kako | je Spinozovo pojmovanje svetopisemske |
razumevanjem narave, s tem da bomo uvideli, | kako | je odvisna od svojega prvotnega vzroka |
odvisna od svojega prvotnega vzroka in | kako | deluje v skladu z večnim zakonom. |
O, le | kako | bi človek vedel, kje je meja med znanim |
Kako | lep je vrt po dežju! | |
aha, že vem, | kako | bom pritegnil njegovo pozornost: s |
substanco, atributi in modusi... šment, | kako | mi je v nekaj tednih ta fant zlezel |
Poleg tega ne razumem, | kako | je ta vaš popolni diamant sploh viden, |
faseti znotraj njegove neizmernosti, | kako | tedaj veva, kakšen je v celoti? |
In | kako | sploh veva, da je v celoti, prav ves, |
svojo prispodobo, vas vseeno vprašam: | kako | NATURADEUS prispodablja Spinozov filozofski |
Razložite mi, prosim, | kako | so značilnosti tega zamišljenega popolnega |
Namreč, | kako | bi bili logični zakoni nujni, ko ne |
In | kako | bi bili naravni zakoni nujni, ko ne |
Rečeno v prispodobi: le | kako | bi bivali posamezni žarki in posamezne |
Kako | pa naj bi jih ustvaril drugače - brez | |
Res, le | kako | naj vemo, da niso vse stvari nujne? |
In če mi vrneš vprašanje: le | kako | naj vemo, da so vse stvari nujne |
ravni večnosti dosegla tudi Boga, a | kako | naj bo Bog, če je Bog, ”slučajen“? |
Gre za vprašanje, | kako | so usklajene logične in vzročne verige |
Toda konkretno: | kako | je lahko neki določeni modus mišljenja |
odgovarjajočim modusom razsežnosti; | kako | naj bo npr. ideja te mize ista z mizo |
geometrije predvsem nazorno pokazati, | kako | je lahko neki modus, v najinem primeru |
Kako | pa bi Spinozovo tezo o istovetnosti | |
Kako | ? | |
Mojster, toda | kako | se lahko duh zave samega sebe - kako |
kako se lahko duh zave samega sebe - | kako | naj pride do tistega cogito ergo sum, |
Kako | je možno, sem se spraševal, da je obličje | |
Kako | sta materija in forma povezani? | |
Še poslušaš Janeza, | kako | lepo bere? |
”Kaj je človek? bi lahko začel; | kako | to, da je na svetu nekaj, kar vre kakor |
Kako | trpi narava tega martinščaka pri vseh | |
tam uganja svoje umetnije s seboj, | kako | bi mogel to, kar živi, potem ko je |
teoretična filozofija, ki se sprašuje, | kako | subjekt spoznava objekt, 2. praktična |
praktična filozofija, ki se sprašuje, | kako | subjekt deluje na objekt, in 3. teleološka |
Kako | pravi, kaj je umetniško delo - neka | |
nastajajočo sliko: četudi ni ne vem | kako | umetniška, se mi vseeno zdi, da je |
Le | kako | naj bo narisan cvet - živ? |
O, | kako | lepo bi bilo meni, ko bi bila tu moja |
Da - le | kako | naj volja, ki ničesar noče, ubesedi |
ki je zunaj sveta in nad njim; kajti | kako | bi sicer mogel edini med vsemi bitji |
sedanjosti do najtrše noči preteklosti, | kako | bi se edini mogel povzpeti do začetka |
kako | sploh lahko obstaja ”volja, ki ničesar | |
”Toda | kako | lahko rečemo karkoli o tistem, kar |
filozofija zelo daleč narazen, toda - | kako | že pravi tisti pregovor - ”vodnjaki |
Kako | se lahko veseli svoje nebiti? | |
Sova! ... in to podnevi ... | kako | nenavadno! |
Le | kako | naj to vemo! |
izbrala tudi zlo, ne morem pa razumeti, | kako | je lahko volja ”moč za vse“, če sama |
Toda | kako | pride volja iz možnosti v dejanskost? |
ravno največja zagonetka vseh časov: | kako | lahko nekaj izhaja iz tistega, kar |
Resnično - | kako | je to mogoče? |
takšne trenutke in poskusi se spomniti, | kako | se prav v njih, ne da bi se tega zavedal, |
naravo, od najnižje stopnje navzgor, | kako | v svojem najbolj notranjem in najbolj |
ko Janez bere in Bruno premišljuje, | kako | bi mu utrl pot skozi pragozd Vekov sveta |
Mojster, | kako | naj razumem ta odlomek? |
straneh Vekov sveta beremo o tem, | kako | ”se življenje poraja v noči“... |
Zagrinjalo je sprva skrivalo, | kako | je Bog upravljal stvarstvo, toda ko |
Kako | naj bi se prebudil v snu? | |
nerešljiv se mi zdi problem prehoda: le | kako | večnost, tista tiha ”volja, ki ničesar |
Le | kako | naj bo pradejanje stvarjenja kontingentno? |
Tvoja volja pa je zame nujnost - le | kako | naj bi bila nekaj ”poljubnega“? |
Toda | kako | smo prišli do te drzne predpostavke? |
”onstranske“ prisotnosti... a vendar, | kako | naj vemo, da jih sploh ni, nikjer v |
Kako | naj bomo gotovi, da je vesolje v celoti | |
’eksploziji‘ - teorija prapoka opisuje, | kako | se vesolje razvija, ne pa, kako se |
opisuje, kako se vesolje razvija, ne pa, | kako | se je začelo“ [Peebles, v Scientific American, |
prostorsko‐časovne relativistične geometrije, in 2) | kako | to, da znotraj našega zaznavnega horizonta |
Simplicij se sprašuje, | kako | je lahko neskončnost oz. končnost vesolja |
Kako | je mogoče, da je vesolje tako dobro | |
Na neko drugo vprašanje, namreč | kako | da so vzročno nepovezane regije na |
razložiti, se soočimo z vprašanjem, | kako | to, da so bili začetni pogoji, za katere |
lahko opazujemo vesolje in se čudimo, | kako | to, da je tako dobro ubrano, da smo |
zdaj tu in da se lahko sprašujemo, | kako | to, da je vesolje tako dobro ubrano |
Kako | naj vemo, ali sploh obstajajo? | |
konstrukcije, opisi različnih možnosti, | kako | bi svet lahko bil drugačen (pa ni) |
»Možni svetovi« so celota »načinov, | kako | bi svet lahko bil«, namreč stanj ali |
toliko različnih načinov <ways>, | kako | bi svet lahko bil; in eden od teh mnogih |
eden od teh mnogih načinov je način, | kako | ta svet je. - |
svetov, da je absolutno vsak način, | kako | bi svet lahko bil, tudi način, kako |
kako bi svet lahko bil, tudi način, | kako | kak drug svet je. ... |
svetov, da je absolutno vsak način, | kako | bi svet lahko bil, [obenem] tudi način, |
svet lahko bil, [obenem] tudi način, | kako | kak drug svet je“ - povsem fantastična, |
razlagi samo prenese na višjo raven: | kako | je možen sam Bog? |
”višjo“ raven - predvsem k vprašanju, | kako | je možno Božanstvo v svetu - vendar |
demistifikaciji, kajti znanost nam razkriva, | kako | resnično čudovito je fizično vesolje. |
gravitacijskega pospeška silno čudil, | kako | to, da je sila težnosti na zemlji tako |
tako pa si je težko predstavljati, | kako | naj bi prihodnji razvoj znanosti pojasnil |
panteističnem ali panenteističnem pomenu ali | kako | drugače, medtem ko je sodobni ”multiverzum“ |
Kako | naj ti jaz rečem, da ne hodi? | |
Premisliti moram, | kako | bo v knjigi s kraji in časi: ali naj |
Kako | je nor nanjo, ubogi fant! | |
Glej, | kako | je podoben našemu Anželu! |
Ko smo jih vprašali, | kako | naj to pokompenziramo, sta nam dejala |
predlagali oziroma svetovali nekomu, | kako | izigrati sklep, ki ste ga sami sprejeli. |
delovnih mest, in tudi njim povedali, | kako | naj se znajdejo? |
odgovornost je, da nadzorujemo, kaj in | kako | dela vlada. |
Še | kako | bomo potrebovali močne univerze tudi |
je tudi od njihove vsebine odvisno, | kako | bodo urejeni vzvodi za izobraževanje |
minimalni vsebinski del, ki govori, | kako | se lahko šteje tudi praksa med študijem. |
Slovenije, mene zanima, ne toliko, | kako | bomo naredili pokrajine, ampak kako |
kako bomo naredili pokrajine, ampak | kako | bomo na slovenskem etničnem prostoru, |
mislim, da je bil to Barovič - opozoril, | kako | to izgleda v praksi na občinah, ko |
Glede na to, | kako | se "požvižgate" na nekatere referendumske |
ljudi, ki živijo v parku, in tudi, | kako | se je prvi zakon 1981. leta sprejel |
je prvi zakon 1981. leta sprejel in | kako | se ni sprejel zakon, ki bi moral biti |
16., 17. in 18. členu, ki govorijo, | kako | bomo omogočili ljudem, ki živijo v |
predvsem se ta oblast ukvarja s tem, | kako | bi te upore preprečila, kako bi jih |
s tem, kako bi te upore preprečila, | kako | bi jih omejila in vsi ti upori so naperjeni |
besedo predlagatelju, da bi pojasnil, | kako | so izvršene zahteve državnega zbora |
Ne da se to območje, ne vem | kako | , pač, se ne sme spreminjati, ampak |
bi se tudi tisti, ki pojma nimamo, | kako | to izgleda, vsaj kdaj v življenju še |
Kako | sedaj liberalno dopuščamo še razširitev | |
JOŽEF JEROVŠEK: Kolikor vem, je še | kako | pri zavesti kolega Rupar. |
O tem, | kako | se ustanovi širše zavarovano območje, |
Sedaj pa poglejmo, | kako | je z javno predstavitvijo. |
spremembami prostorskega akta - saj ne vem, | kako | daleč so te stvari v resnici, tega |
prevozimo, najdemo obilo primerov, | kako | slabo vzdrževani - da ne rečem - opuščeni |
Bi | kako | v uvodu pisalo? |
varstva konkretizirajo in določijo, | kako | bo upravljavec Javni zavod Triglavski narodni park |
Javni zavod Triglavski narodni park temu cilju sledil in | kako | bo z vrednoto - ne vem - z določenim |
Ja, | kako | bo referendum spoštovan?! |
Kako | naj bo referendumska volja spoštovana? | |
Ja, ne vem, | kako | lahko minister Kopač govori kaj takega, |
gledajo ljudje in danes bodo videli, | kako | so, ko so na delu finančni interesi |
O | kako | pomembni tematiki govorimo danes, govori |
vse polno ust o decentralizaciji, o tem | kako | je potrebno vse dele Slovenije razvijati |
regionalnem razvoju in tik pred volitvami, | kako | je potrebno posamezna ministrstva prenesti |
vas bom naslednjič slišal govoriti, | kako | ste za skladni regionalni razvoj, |
ste za skladni regionalni razvoj, | kako | se vam smilijo območja, kjer je velika |
zadolžile določene organe v državi, | kako | naj urejajo določena vprašanja. |
rešitvah, o stvareh, ki so predvidene, in | kako | naj bi bile te dejansko urejene na |
rdeča nit tega zakona je predvsem to, | kako | zagotavljati Ljubljani privilegiran |
Nade Klemenčič in so se dogovorili, | kako | kupiti SIB banko. |
moral biti člen, ki bi kazal na to, | kako | uporabiti kulturno dediščino Ljubljane |
Kako | bo v ta skupni interes mesta Ljubljane | |
Tu mora biti zapisano, | kako | bosta Ljubljana in država zagotovili |
V nadaljevanju ne vem | kako | . |
Se spomnim, | kako | sem otroke učil o glavnem mestu. |
zelo vredno premisleka tudi dejstvo, | kako | in na kakšen način in če sploh se sredstva, |
Resnično bo potrebno podrobno analizirati, | kako | to zagato rešiti. |
in nacije v širšem, tudi prek meja, | kako | si to zamišljamo. |
Kako | si država to zamišlja? | |
Mislim, da je o tem še | kako | treba opraviti primerno razpravo in |
minister Dimovski in ko so se zavzemali, | kako | bodo rešili ta problem, ki je večplasten, |
ministrstvo uvaja izjeme glede na to, | kako | je zakon napisan s pravilnikom in še |
pa se ne morem strinjati z načinom, | kako | je to storjeno. |
Kako | bo to storila, je drugo vprašanje - | |
odločanja na sodišča se sprašujem, | kako | bodo sodišča to zmogla ob znanih zaostankih. |
K odgovorom na vprašanje, | kako | anketirani živijo danes, ni česa dodati, |
in si zaradi boljšega lobiranja ali | kako | drugače izborila večji kolač. |
dobili stališče evropske komisije, | kako | rešiti to vprašanje v vmesnem času |
v zadnjem času čudne zgodbe o tem, | kako | so državni uradniki določili lokacije |
lokacije za mejne prehode in predvsem | kako | po svoje urejajo dokumentacijo - ali |
zagotovo bodo že čez čas izpovedovali, | kako | nekateri sploh niso bili obveščeni, |
ponavljamo zadnje poldrugo desetletje, | kako | smo zreli za v Evropo, pa smo ljubezen |
nedavno nas je Banka Slovenije učila, | kako | pomembno bo natančno vedeti, kolikšna |
Pisma Galačanom in Apostolskih del razvidno, | kako | pomemben je bil Jakob. |
Ključno vprašanje je: | kako | naj verniki živijo kot Judje in nejudje |
Toda | kako | se bodo potem uresničile prerokbe o |
(PZS) pripravljene načrte in zamisli, | kako | bodo svojo organizacijo še okrepili, |
Zanimivo je, | kako | velik preskok je v številkah od leta |
Vprašanje samo je, | kako | bi elektrika iz BiH sploh lahko prišla |
»neizvedljive« stvari postanejo še | kako | izvedljive, logične in muzikalne, poslušanje |
drugače, zdaj ne bi znal povedati, | kako | drugače, kajti tudi če pogledam nazaj, |
mi pa bodo še te »ure«, pa vendar, | kako | naj rečem, ker ob njih ne moreš glasno |
Slovenci na treningu pred Kostelićem, | kako | bo na tekmi? |
za preživetje slovenske smučarije, | kako | realna pa je ta želja, bo pokazala |
izpada pa je toliko bolj vprašljivo, | kako | se bo pretolkel skozi januar. |
odprave je, da bi raziskovalci razumeli, | kako | se ljudje odzivajo na naraščanje tlaka |
Najprej se zastavlja naslednje vprašanje: | kako | je Vujanović sploh dobil Titovo uniformo, |
Kako | kaže | |
ki nas prav filozofsko prepričuje, | kako | je postanek pomembnejši od poti ... |
Kako | pameten in izobražen je, kakšna je | |
kakšna je njegova čustvena inteligenca, | kako | zna komunicirati in se obnašati v družbi |
ne bodo obremenjevali z vprašanji, | kako | pametni, razgledani in omikani so njihovi |
njihovi kandidati, temveč predvsem s tem, | kako | izvoljivi so. |
neposrednih tv prenosih iz parlamenta vidite, | kako | s težavo prebirajo vnaprej napisane |
V potezah, | kako | se izogniti kontroli in transparentnosti, |
Spoznala sem in zavedam se, | kako | čudovit občutek je živeti (čeprav skozi |
Ganilo me je, | kako | je ob slovesnosti prišel, na verjetno |
»nekaj« spremeniti in ljudi osvestiti: | kako | dragoceni smo; darovalci in sprejemniki. |
Kako | pa je to sistemsko urejeno? | |
šla v akcijo pri nas, ker sem videla, | kako | vsakega pacienta spoštujejo, zanj živijo |
Kako | pa je v Sloveniji? | |
boleznijo boste umrli, samo ne ve se, | kako | dolgo bo to trajalo: traja lahko od |
spregovorili tudi v parlamentu, namreč | kako | organizirano, sistemsko lahko zdravi |
Kako | pa je v Nemčiji, ste že govorili s | |
Osreči me gledati, | kako | se študenti razvijajo, jaz pa jih ob |
Povejte mi, | kako | reagirajo ob vaši bolezni? |
lahko slišim, da vidim pri študentih, | kako | jo odkrivajo, čutijo, vanjo zaupajo. |
Kako | ? | |
okusnejše - to vidim, kadar opazujem, | kako | se dela dober domač kruh. |
Danes se sprašujem, | kako | je bilo mogoče, da sem kljub vsem tem |
tako kot nekoč, zato se vsega tega, | kako | je bilo, več ne spominjam. |
V umetnosti lahko vidimo, | kako | naravno je ukvarjati se s smrtjo in |
spreminja, kdor mu ne sledi, ne opazi, | kako | hitro se izraža tragika v enem ali |
Prvega decembra sem v Münchnu videla, | kako | praznujejo zdravniki in preživeli pacienti, |
Vsi vemo, | kako | zna biti to težko. |
Čutim jo, čutim, | kako | mi ljudje želijo dobrote in upanje |
in seveda želim, da se vsi zavedo, | kako | lepo je živeti ... se veseliti ... |
Kako | ne bi imela rada svoje družine in svojega | |
Če sodimo po tem, | kako | težko gre to s policijo, ki ima od |
Kako | bomo preživeli Evropo | |
Chirac), bo izziv čisto preprosto v tem, | kako | Zahodnoevropejce sploh pripraviti do |
kot gospodarja, je seveda vprašanje, | kako | se bodo temu plesu prilagodile vzhodnoevropske |
od njih bi prišla ločitev od doma še | kako | prav, radikalnejše pretrganje vezi |
tranzistor in poslušali radio, kaj in | kako | se odvijajo zadeve pri nas. |
kje sem se srečal z njim (na veceju), | kako | na veceju (parole po vratih in zidu), |
Kako | naj bi poročnik vedel, če bi se začelo | |
In | kako | je z obravnavanjem najemnega in lastniškega |
» | Kako | , trebušnik, te zdeluje viroza?« ga |
Moral bom razmisliti, | kako | naprej. |
zdaj Miklavž, »pogovoriti se moramo, | kako | naprej. |
Ne vem, | kako | bi mu ustregel,« se ozira Miklavž po |
»Moramo se dogovoriti, | kako | si bomo razdelili politike, ki nam |
Pomislita, | kako | bi bilo, ko bi se njegova visokost |
Ob letu pa bomo že vedeli, | kako | so si razdelili delo. |
Kako | pa bo ta država popravljala ogromne | |
znova me čudi, koliko vem o Evropi in | kako | malo Evropa ve o nas |
Gledal sem, | kako | ljudje rešujejo spore z uporabo besed. |
Videl sem, | kako | je mogoče človeka presekati z besedo. |
znova me čudi, koliko vem o Evropi in | kako | malo Evropa ve o nas. |
Poglejte, | kako | velike zahodne sile govorijo danes. |
Način | kako | ju ponudimo, lahko zbudi odpor in sproži |
Kako | to, da takrat svet ni govoril o demokraciji? | |
Enkrat ste se začudili, | kako | je mogoče, da se afriški revolucionarji, |
Kako | je sploh prišlo do osvoboditve, je | |
Način | kako | se bolezni lotimo, določi, ali bomo |
masti, noč in dan išče in hlepi za tem, | kako | se bo preživela in dobila veliko sinekur.« |
opozorilo, iz katerega se vsak nauči, | kako | ostro Bog kaznuje neposlušnost in upor |
V tem pamfletu reformator svetuje, | kako | naj bi gosposka ravnala »s tem zavrženim, |
poslej knez tisti, ki določa, kaj in | kako | verjamejo njegovi. |
Ljudstvo je usmerjal v kino, naj vidi, | kako | drzen je lahko kapital, in ukazal vladi, |
Ta film v celoti kaže, | kako | se ljudje soočajo z odnosom med denarjem |
Premišljam, | kako | naj končam, da tole pismo ne bo pustilo |
ni vedela, mogla ali znala odločiti, | kako | naprej. |
nas; saj nam vsak dan perejo glavo, | kako | je treba vse plačati. |
konstrukcijsko‐razvojne dejavnosti lahko razberemo, | kako | se vključuje znanost v nov izdelek |