//k (2758)

To je sodilo	k	ekonomski kampanji v pripravah za Teden
Celo po ulicah, ki so vodile	k	zunanjim pregradam, so se klatili črno
Toda	k	temu ga je bil napeljal tudi zvezek,
Parsons so živčno begale od Winstona	k	otrokoma in spet nazaj.
Poslovil se je od gospe Parsons in odšel	k	vratom.
Winston je odšel	k	oknu, s hrbtom obrnjen proti telekranu.
Odšel je nazaj	k	mizi, pomočil pero in napisal:
Obe sta gledali navzgor	k	njemu.
zraku, medtem ko je njiju sesalo navzdol	k	smrti in bili sta spodaj zato, ker
Tragedija, je spoznal, sodi	k	starim časom, k časom, ko so ljudje
Tragedija, je spoznal, sodi k starim časom,	k	časom, ko so ljudje še uživali zasebnost,
bližina telekrana, je Winston potegnil	k	sebi narekovalni stroj, odpihnil prah
ga je val toplega zraka odvrtinčil	k	velikanskim pečem, ki so bile skrite
zamislil, nato pa povlekel narekovalnik	k	sebi in začel narekovati v znanem slogu
Winston in Syme sta potisnila pladnja	k	ognjišču.
Na tihem je Partija celo spodbujala	k	prostituciji, ker jo je imela kot ventil
bilo to: tudi kadar ga je stiskala	k	sebi, je imel občutek, da ga obenem
ravninah Argentine, so se povrnili	k	tistemu slogu življenja, ki se jim
življenja, ki se jim je zdel naraven,	k	nekakemu pradavnemu vzoru.
je pojavil iz sosednje ulice, stekel	k	Winstonu in razburjeno kazal v nebo.
tarče ozrle na točilno mizo in z nje	k	vratom stranišča za moške, kot bi pričakoval,
Winston je odšel	k	pultu in se vrnil z novima pollitroma.
Potem je odšel	k	mizi v niši, sedel in vzel iz predala
Že je nagonsko stopil	k	njej, da bi ji pomagal.
očala in potegnil narekovalni stroj	k	sebi.
očala na nosu, vzdihnil in potegnil	k	sebi novo skladovnico dela, na vrhu
so ga prepoznali, se ni mogel usesti	k	mizi z dekletom brez spremstva.
Toda gotovo je videla, da prihaja	k	njej, in morda bo razumela namig.
nejasen način je Amplefortha vleklo	k	Winstonu in gotovo bi prisedel k njegovi
vleklo k Winstonu in gotovo bi prisedel	k	njegovi mizi, ko bi ga zagledal.
ni zagledal Winstona in je prisedel	k	drugi mizi.
okoliščinah tiste vrste človek, ki teži vedno	k	zunanjemu robu kakršnegakoli vrveža,
kamionih so čepeli, tesno stisnjeni drug	k	drugemu, majhni rumeni možje v razcapanih
roka je bila vse do komolca stisnjena	k	njemu .
se mu je, da se je primaknil bliže	k	njej.
Mlado telo je bilo prižeto	k	njegovemu, temni lasje so bili ob njegovem
Pokleknil je	k	njej in vzel njene roke v svoje.
Stisnil jo je	k	sebi in se zavedel, da poljublja živ,
Povlekel jo je bliže	k	sebi.
se je naokrog in se s prsmi stisnila	k	njemu.
tako, kot bi namenoma stopala bliže	k	svojemu grobu.
Stopil je	k	njej, da bi jo objel, pa se mu je precej
Winston je počenil	k	njej.
Stisnila se je	k	njemu in ovila okrog njega, kot bi
»Pa slika tamle čez -« je pokimala	k	litografiji na nasprotni steni, »je
Winston je kot dodatek	k	svojemu rednemu delu prebil vsak dan
evrazijskega vojaka so odtrgali in dodali	k	plamenom, veliko trgovin pa je bilo
občuti, da bi kratko in malo stopil	k	O'Brienu, naznanil, da je sovražnik
je nalahno zakašljal, očitno za uvod	k	pogovoru.
kadarkoli vam bi pač ustrezalo, prišli ponj	k	meni domov?«
Premaknil se je od misli	k	besedam in zdaj od besed k dejanjem.
od misli k besedam in zdaj od besed	k	dejanjem.
Julija se je zaspano prekotalila	k	njemu in zamrmrala nekaj, kar bi lahko
roke Winstona in ga stisnila za dolgo	k	sebi, ne da bi kaj rekla.
otroka in si pritisnila njegov obraz	k	prsim.
Misli so se mu povrnile	k	drugim sanjam pred dvema mesecema.
minuto, pa se še vedno ozirala navzgor	k	njemu skozi temnečo vodo.
Potem je povlekel	k	sebi narekovalni stroj in narekoval
»Takoj se bom povrnil	k	temu.«
nekoliko premaknil, tako da je bil obrnjen	k	Winstonu.
Obrnil se je	k	Juliji in dodal z glasom, v katerem
»Bolje bo, če se vrneš	k	svoji shrambi, Martin,« je rekel.
oboževanja, je zaplaval od Winstona	k	O'Brienu.
Winston se je ozrl navzgor	k	njemu.
dneh tega, ko je veliki orgazem trzal	k	svojemu vrhuncu in je splošno sovraštvo
sužnjev, prehajajo neprestano od osvajalca	k	osvajalcu in so v dirki izdelati več
Ničesar ne prispevajo	k	bogastvu sveta, kajti karkoli proizvedejo,
bi podžigali iluzijo, ki bi težila	k	oslabitvi vojaške učinkovitosti.
Ko se je vrnil nazaj	k	prvemu poglavju, je že zaslišal Julijin
	K	temu predmetu sta se vrnila šele potem,
seveda zrasla iz starih in so težila	k	temu, da obdržijo njihova stara imena
so bili manj lakomni, manj nagnjeni	k	razkošju, bolj lačni čiste oblasti
mogoče, da država prisili ljudi ne le	k	popolni poslušnosti, ampak tudi k popolni
le k popolni poslušnosti, ampak tudi	k	popolni enotnosti mnenja o vseh zadevah.
tako neuspešno, da to izzove množice	k	uporu, ali dovoli, da nastane močna
upor ali kakršnokoli predhodno gibanje	k	uporu danes nista mogoča.
nevprašljivi nagon, ki je prvi vodil	k	prevzemu oblasti in kasneje ustvaril
zapel pas na kombinezonu, se je napotil	k	oknu.
drži, z debelimi rokami, ki segajo	k	vrvi, s štrlečo mogočno zadnjico kobile,
pokonci in jih spremila ven s klicem »	K	- pankrti!«
ogromno roko okoli ramen in ga stisnila	k	sebi, sopeč mu pivo in bruhanje v obraz.
ženskah, ki sta se tesno tiščali druga	k	drugi na klopi, ujel med hrupom glasov
govoril in že naslednji dan pohitela	k	patrolam.«
bledosive oči so boječe švigale od obraza	k	obrazu ter se hitro obrnile drugam,
Oči moža brez brade so najprej begale	k	možu z obrazom lobanje, se nato s krivdo
»Obrni se	k	vratom.«
sive oči so še vedno begale od obraza	k	obrazu, z več krivde kot prej, kakor
Njegove oči so poletele	k	številčnici.
Odprl je oči in se hvaležno ozrl	k	O'Brienu.
O'Brien se je ustavil in se ozrl	k	Winstonu.
zdeli nekoliko mokri, sta se pritisnili	k	Winstonovim sencem.
O'Brien se je z nasmehom obrnil	k	Winstonu.
Dvignil je prst	k	možu v belem plašču.
»In zdaj se povrniva	k	vprašanju o kako« in »zakaj.«
»Napredek v našem svetu bo napredek	k	hujši bolečini.«
je spet poskušal še bolj prilepiti	k	postelji.
»Ali pa si se morda vrnil	k	svoji stari misli, da bodo raja in
Segel je	k	Winstonovi glavi in mu izpulil šop
»Koliko si jih imel, ko si prišel	k	nam?«
Ozrl se je navzgor	k	O'Brienu.
intelektualnega napora, zdaj, ko ga	k	temu ni več priganjala bolečina.
Koliko let je navrgel	k	svojemu suženjstvu s tem trenutkom
je rekel O'Brien, še vedno obrnjen	k	nevidnemu poslušalstvu, »sodi sicer
se bojevali; skušali sta priti druga	k	drugi skozi pregrado.
Obrnil se je nazaj	k	šahovnici in spet dvignil belega tekača.
je pomenilo zmago, kadar je za uvod	k	poročilu zagrmel glas trobente.
Natakarji so se vračali	k	delu.
stalno krepil in člani Partije so težili	k	vse večji rabi besed in slovničnih
jezika; in zapaženo je bilo, da so	k	rabi okrajšav te vrste najbolj težili
je bila skladna z duhom Angsoca, je	k	procesu še pripomogla.
sinom Glavkonom v Pirej, da bi pomolil	k	boginji, in si hotel hkrati ogledati
2. Odšli smo domov	k	Polemarhu; tam smo naleteli na Lizijo
Sedla sva	k	njemu ; bilo je na voljo več stolov.
»Sokrat, niti	k	nam v Pirej ne zahajaš več pogosto.
mesto, ti ne bi bilo treba prihajati	k	nam, temveč bi mi prihajali k tebi.
prihajati k nam, temveč bi mi prihajali	k	tebi.
pri teh mladih ljudeh tu in prihajaj	k	nam kot svojim vdanim prijateljem.«
slaven iz lastnih moči, temveč mu je	k	slavi pripomoglo njegovo mesto.
	K	temu pripominjam še tole: posest denarja
je smeje se odvrnil in hkrati odšel	k	svoji daritvi.
Namreč, da gredo v uk	k	tistim, ki so v stvari doma.
Vendar si	k	temu še dodal: kar koristi močnejšemu.«
je pravično nekaj koristnega, ti pa	k	temu še dodajaš, ’za močnejšega‘, pristavek,
poglej, dragi Trazimah (če se povrneva	k	prejšnjim premišljanjem): po svoji
prevzame javno službo in ne čaka, da bi ga	k	temu prisilili.
»	k	najlepši, ki jo mora vsakdo, če hoče
množice niso tega mnenja; zanje sodi	k	utrudljivi vrsti; gojijo pa jo ljudje
Snel mu ga je s prsta in se vrnil	k	čredi.
nepravičnost brez sleherne zožitve in	k	temu še dodati, da pri tem slovi kljub
preroki, kakor govorijo, prihajajo	k	vratom bogatih in jih prepričujejo,
tako na primer za lahko pot, ki vodi	k	slabemu: Zlahka, v velikem
njuno zunanjo veljavo; s tem pa pozivaš	k	skrivni nepravičnosti in soglašaš tudi
pa po tvoji trditvi sodi pravičnost	k	tistim največjim dobrinam, ki jih naj
	K	temu je pripomnil Glavkon:
»	K	muzični vzgoji prištevaš vsekakor tudi
»Kaj praviš	k	temule: če nekako spremeni svojo podobo,
»Kaj pa praviš	k	temu: Žleva pijana, z očmi
In	k	drugemu, ki tam sledi?
In	k	vsem neumnim besedam, ki jih državljani
mladi ljudje, gotovo to ne prispeva	k	njihovi preudarnosti.
pripovedmi, ki olajšujejo naši mladini pot	k	slabemu.«
»Nasprotje	k	temu pa je, če med govori izločimo
nog posnemajo take zglede, ki sodijo	k	njihovemu poklicu: pogumne, razumne,
To sodi seveda	k	isti umetnosti in izšolanosti?«
temveč se zavedamo, da vse to sodi	k	isti umetnosti in izšolanosti.
način prinaša zaspanost in nagnjenost	k	boleznim; ali ne vidiš, kako ti atleti
najbolje videti in ne smejo biti nagnjeni	k	boleznim, kadar na vojnih pohodih pogosto
tem se poslovi od zdravnika, se vrne	k	načinu življenja, ki ga je vajen, in,
»Toda kaj praviš	k	temu, Sokrat: ali ni potrebno, da imamo
in srebro, skratka vse to, kar sodi	k	domnevni sreči; tvoji čuvarji živijo
Zamisli si, da nekdo pride	k	nam, ko ravno barvamo kip, in nas graja,
drugega, potem se bomo znova vrnili	k	državi in jo še enkrat raziskali.
	K	cilju namreč vodi druga večja in daljša
hotenje in želje vsekakor prištevaš	k	pravkar imenovanim duševnim dejavnostim?
sebi nikoli ne želi drugega kakor to,	k	čemur je naravnano njeno bistvo, namreč
nanaša na drugega, sodi kot tak samo	k	drugemu takemu, določena stvar na njem
drugemu takemu, določena stvar na njem pa	k	določeni stvari na drugem.
Žeja jo čisto po živalsko sili samo	k	pitju.
v duši mora biti nekaj, kar ga sili	k	pitju, in nekaj, kar ga od tega odvrača.
izvira vsekakor iz razuma; sila, ki ga	k	temu naganja, pa ima svoj izvir v sli
Na široko je odprl oči, stekel	k	truplom in vzkliknil: Naužijte se zdaj,
razum - kakor pastir psa - ne pokliče	k	sebi in ga pomiri.«
označuje tisto mnenje, ki napeljuje	k	nepravičnemu dejanju.«
prijel za plašč na ramenih, ga potegnil	k	sebi, se sklonil in mu nekaj zašepetal,
Pomolil bom	k	Adrasteji, Glavkon, in jo poprosil
zdravnik in tisti, čigar duša je nagnjena	k	zdravljenju, sta iste narave.
»Tako se v krogu vračamo	k	naši prejšnji trditvi in smo si edini
»da se vrnemo	k	svoji državi in pogledamo, ali morebiti
državljanov že na ušesa otrok in jih navajati	k	pravilnemu ravnanju z očeti, ki jim
da se bomo ob priložnosti povrnili	k	temu očitku; takrat smo namreč hoteli
	K	tej zakonski določbi bi še dodal: dokler
obstajala, vse dobro, sem prepričan;	k	temu še dodajam, česar ti nisi rekel,
potrebi same posegle v boj, bi prispevalo	k	njeni nepremagljivosti.
idealno lepega človeka z vsem, kar	k	temu sodi, ne more pa dokazati, da
»Zdaj prihajam	k	tistemu velikanskemu valu, o katerem
je namreč uvideti, da ni druge poti	k	sreči, ne k sreči za posameznika in
uvideti, da ni druge poti k sreči, ne	k	sreči za posameznika in ne k sreči
sreči, ne k sreči za posameznika in ne	k	sreči za skupnost.«
slediti, če mu kdo skuša pokazati pot	k	njenemu spoznanju, živi v sanjskem
21. »	K	temu, kar obstaja, sodijo vsekakor
zdaj, ali ne sodi tudi tale lastnost	k	naravi teh ljudi, če naj ustrezajo
bo brez truda sama od sebe našla pot	k	temu, kar je, in k njegovi pravi podobi.«
od sebe našla pot k temu, kar je, in	k	njegovi pravi podobi.«
da bi ga kdo vodil, se mora napotiti	k	vratom tistega, ki se razume na vodstvo;
vsak pritrditi, če pa pogleda od njih	k	ljudem, katerim so kreposti namenjene,
»In ko bi zdaj nekdo pristopil	k	takemu človeku in mu mirno povedal
omenjenih naporih, strahovih in nasladah;	k	temu dodajamo še to, kar smo prej izpustili:
Če se obrača	k	stvarem, ki jim je primešan mrak, ki
izhajajoč iz golih domnev, ne vrača	k	začetku, temveč se usmerja h končnemu
pododdelku pa poskuša priti od domnev	k	nehipotetičnemu začetku, pri čemer
Pri tem se ne vrača	k	prazvoku, ker ne more prek svojih hipotez,
vidi, ker je njegov pogled obrnjen	k	resničnim stvarem?
Zato bi se hitro obrnil spet	k	stvarem, ki jih lahko gleda, in bil
ko bi ga kdo od tod s silo odvlekel	k	težko pristopnemu izhodu in ga ne bi
oči same ne morejo obrniti iz teme	k	svetlobi, temveč se mora hkrati obrniti
kaže najlažjo in najuspešnejšo pot	k	tej obrnitvi in odvrnitvi.
	K	temu ga navede šele vzgojna umetnost.«
podobne naslade in užitke, vlečejo	k	tlom, če se torej tega reši in obrne
tlom, če se torej tega reši in obrne	k	resnici, potem njena spoznavna moč
gledati dobro in krenejo po oni poti	k	svetlobi.
»Da ostanejo tam in se več ne vrnejo	k	onim jetnikom ter si ne delijo z njimi
kar hoče, temveč zato, da pomagajo	k	enotnosti v državi.«
»Po svojem bistvu sodi, kakor se zdi,	k	tistim znanostim, ki jih iščemo.
Vodi nas	k	spoznanju, le da je nihče prav ne uporablja,
uporablja, namreč kot sredstva, ki vodi	k	resnici.«
Jaz razločujem med stvarmi, ki vodijo	k	našemu cilju, in stvarmi, ki zanje
predmetov: med predmeti, ki ne pobudijo duha	k	razmišljanju, ko jih zaznamo, zato
samo zaznamo, in predmeti, ki silijo	k	razmišljanju, ker sama zaznava ne zadostuje.«
»Z zaznavami, ki ne spodbujajo	k	razmišljanju, mislim tiste, ki ne izzovejo
Toliko sodi nauk o enici	k	znanostim, ki nas vodijo in usmerjajo
znanostim, ki nas vodijo in usmerjajo	k	preučevanju resničnega sveta.«
»Ti znanosti vodita potemtakem	k	resnici?«
»Torej sodita	k	znanostim, ki jih iščemo.
tako laže odvrnejo od sveta nastajanja	k	resnici in bitnosti.«
geometrija koristna, če nas navaja	k	spoznavanju resničnega sveta, neprimerna
resničnega sveta, neprimerna pa, če nas sili	k	opazovanju tega, kar nastaja.«
»Potemtakem vodi dušo	k	resnici in zbuja filozofsko mišljenje,
njegovo duhovno oko in mu ga obujajo	k	življenju, če mu ga druge zaposlitve
okovov, odvrnitev od senc in obrnitev	k	samim predmetom in k svetlobi v votlini,
senc in obrnitev k samim predmetom in	k	svetlobi v votlini, nato vzpon iz votline
svetlobi v votlini, nato vzpon iz votline	k	soncu in tu začneta nesposobnost za
prej odpeljan najjasnejši del telesa	k	najsvetlejšemu delu vidnega in telesnega
naša sedanja snov, temveč se bo treba	k	njim tudi sicer pogosto vračati, naj
dele razpada in kakšne poti vodijo	k	njej !
pri delu in v znanostih, popeljati	k	cilju in jih prisiliti, da vperijo
ampak bogata, pa vleče h kreposti in	k	staremu redu.
v svojih značajih; zato se nagiblje	k	drznim in razmeroma preprostim ljudem,
vojaškimi dejanji in z vsem, kar sodi	k	njim.
nevoljne tožbe, ker njen mož ne spada	k	tistim, ki vladajo v državi, in se
»Vsaj razvije se iz človeka, ki sodi	k	tisti državni ureditvi, iz katere nastane
»Ali ni v bistvu to, kar vodi	k	preobrazbi iz oligarhije v demokratijo,
Nihče te ne sili	k	pokorščini, če jo odklanjaš.
»	K	temu ni kaj pripomniti.«
13. »Zdaj pa se povrnimo	k	obravnavanju preobrazbe oligarhičnega
»Tako se spet vrne	k	onim Lotofagom in pred očmi vseh ljudi
naročilo Krezu: ... ucvri jo	k	peščenemu Hermu, brž, ne obiraj
Povrnimo se spet	k	tisti lepi, veliki, pisani in zmeraj
Kaj praviš	k	temu?«
katerega naloga je mišljenje, zbudi	k	življenju.
kot samovladar državo in ga navaja	k	slehernemu drznemu dejanju, ki lahko
»Ali se strinjaš, da sebe prištejeva	k	tistim razsodnim možem, ki imajo skušnje
In zdaj	k	tretjemu dokazu, ki naj bo po olimpijski
naju bodo skupaj z odgovori popeljala	k	cilju.«
vsi in ravno najmočnejši med njimi	k	tej vrsti: vsi pomenijo nekakšno prenehanje
»Če se kdo premika od spodaj	k	sredini, potem je prepričan, da se
bolečino; če se premikajo od bolečine	k	sredini, potem so trdno prepričani,
živina zmeraj navzdol, se sklanjajo	k	tlom in mizam in se prepuščajo jedem
razpravi tako daleč, se zdaj povrnimo	k	trditvi, ki je bila postavljena takoj
ter po vrhu še leva in vse, kar sodi	k	njima, človek pa naj od gladu umre
	K	takim mojstrom sodi namreč tudi slikar.
»In njegovo nasprotje sodi	k	slabemu delu v naši duši?«
ali česa drugega, kar mu je priraslo	k	srcu.«
predal oblast, poštene pa potisnil	k	tlom, tako ustvarja posnemajoči pesnik
prišli tja, so morali takoj stopiti	k	Lahesi.
vrsti, kakor so izbirale, odhajale	k	Lahesi; ta je vsaki dala daimona, ki
Nato je z dušo odšel	k	Atropi, ki je predla; s tem je postala
krenila, ne da bi se bila obrnila,	k	prestolu Nujnosti in šla pod njim na
Jožef vzame Marijo	k	sebi
»Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti	k	sebi Marijo, svojo ženo; kar je spočela,
Vzel je svojo ženo	k	sebi.
spanju opomnjeni, naj ne hodijo nazaj	k	Heródu, so se po drugi poti vrnili
Tedaj so prihajali	k	njemu ljudje iz Jeruzalema in vse Judeje
Ko je videl, da prihaja	k	njegovemu krstu precéj farizejev in
Tedaj pride Jezus iz Galileje	k	Jórdanu do Janeza, da bi se mu dal
ti moral dati krstiti, pa ti hodiš	k	meni.«
dežela in Néftalijeva dežela, ob poti	k	morju, onkraj Jórdana, poganska Galileja!
Prinašali so	k	njemu vse bolnike, ki so jih mučile
Sédel je in njegovi učenci so prišli	k	njemu.
Če torej prineseš svoj dar	k	oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj
pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli	k	svojemu Očetu, ki je na skritem.
»Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo	k	vam v ovčji obleki, znotraj pa so grabežljivi
Tedaj je stopil	k	njemu gobavec, se poklonil pred njim
Ko je prišel v Kafarnáum, je stopil	k	njemu stotnik in ga prosil:
Stopili so	k	njemu, ga zbudili in rekli:
Že so nesli	k	njemu hromega, ki je ležal na nosilih.
Tedaj stopijo	k	njemu Janezovi učenci in ga vprašajo:
je stopil v hišo, sta slepa prišla	k	njemu.
Ko sta odhajala, so privedli	k	njemu nemega človeka, ki je bil obseden.
Poklical je	k	sebi svojih dvanajst učencev in jim
»	K	poganom ne hodíte in v samaríjska mesta
Pojdite rajši	k	izgubljenim ovcam Izraelove hiše.
ne bo vredna, naj se vaš mir povrne	k	vam.
po svojih učencih, ki jih je poslal	k	njemu:
Pridite	k	meni in se odpočijte
Pridite	k	meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi,
Duhom izganjam hude duhove, je res	k	vam prišlo božje kraljestvo.
	K	vsakemu, ki posluša besedo o kraljestvu
Proti večeru so stopili	k	njemu učenci in rekli:
četrti nočni straži je prišel Jezus	k	njim.
si ti, mi zapovej, da pridem po vodi	k	tebi.«
Peter je stopil iz čolna in šel po vodi	k	Jezusu.
Tedaj pridejo	k	Jezusu farizeji in pismouki iz Jeruzalema
Takrat je poklical	k	sebi množico in rekel:
	K	temu se je oglasil Peter in mu rekel:
»Poslan sem le	k	izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«
Tedaj so prišle	k	njemu velike množice, ki so imele s
Jezus je poklical	k	sebi svoje učence in rekel:
Tedaj so prišli	k	njemu farizeji in saduceji.
Jezus pa je stopil	k	njim, se jih dotaknil in rekel:
Ko so prišli	k	množici, je nekdo stopil k njemu, se
so prišli k množici, je nekdo stopil	k	njemu, se vrgel pred njim na kolena
Privedel sem ga že	k	tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.«
so prispeli v Kafarnáum, so prišli	k	Petru pobiralci tempeljskega davka
Vendar da jih ne pohujšamo, pojdi	k	jezeru, vrzi trnek in potegni ven prvo
Tisti čas so učenci stopili	k	Jezusu in ga vprašali:
Tedaj pokliče	k	sebi otroka, ga postavi mednje in
»Če tvoj brat greši zoper tebe, pojdi	k	njemu in ga posvári na štiri oči.
Tedaj ga je gospodar poklical	k	sebi in mu rekel: ‘
Tedaj so prišli	k	njemu farizeji in ga skušali.
»Pustite otročičke in ne branite jim priti	k	meni, ker takih je nebeško kraljestvo.«
Nekdo je stopil	k	njemu in rekel:
Tedaj je stopila	k	njemu mati Zebedéjevih sinov s svojima
Jezus pa jih je poklical	k	sebi in jim rekel:
Odvežita jo in ju pripeljita	k	meni.
síonski hčeri: tvoj kralj prihaja	k	tebi, krotak in sedeč na oslici in
poti je zagledal smokvino drevo in šel	k	njemu, toda na njem ni našel drugega
tempelj, in medtem ko je učil, so stopili	k	njemu véliki duhovniki in starešine
Stopil je	k	prvemu in rekel: ‘
Stopil je	k	drugemu in rekel isto.
Prišel je namreč Janez	k	vam in vam kazal pot pravičnosti in
trgatve, je poslal svoje služabnike	k	viničarjem, da bi dobili njegov pridelek.
Nazadnje je poslal	k	njim svojega sina, češ: ‘
	K	njemu pošljejo svoje somišljenike skupaj
Tisti dan so prišli	k	njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja,
so zvedeli, da je saduceje prisilil	k	molku in so se zbrali na istem kraju.
Zato, poglejte, pošiljam	k	vam preroke, modrijane in pismouke,
moriš preroke in kamnáš tiste, ki so	k	tebi poslani!
Ko je odhajal, so stopili	k	njemu njegovi učenci in mu pogled obrnili
je sedèl na Oljski gori, so stopili	k	njemu učenci in ga na samem vprašali:
Da ne poide nam in vam, pojdite raje	k	prodajalcem in si ga kupite!’
oskrbeli, v ječi sem bil in ste prišli	k	meni.’
videli bolnega ali v ječi in smo prišli	k	tebi?’
dvanajsterih, po imenu Juda Iškarijót,	k	vélikim duhovnikom in rekel:
Prvi dan opresnikov so prišli	k	Jezusu učenci in ga vprašali:
»Pojdite v mesto	k	temu in temu in mu recite: ‘
Vrne se	k	učencem in vidi, da spijo.
Nato pride	k	učencem in jim reče:
Takoj je stopil	k	Jezusu in rekel:
ki so Jezusa prijeli, so ga odvedli	k	vélikemu duhovniku Kajfu, kjer so se
so tisti, ki so stali tam, stopili	k	Petru in mu rekli:
Stopil je	k	Pilatu in prosil za Jezusovo telo.
Ko je zavalil velik kamen	k	vhodu v grob, je odšel.
	K	njemu so prihajali iz vse Judeje in
zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali	k	njemu vse bolnike in obsedence.
	K	njemu pride gobavec in ga na kolenih
vendar so od vseh strani prihajali	k	njemu.
Kar na lepem so prišli	k	njemu s hromim, ki so ga štirje nosili.
Spet je odšel	k	jezeru.
Vse ljudstvo je prihajalo	k	njemu in jih je učil.
farizeji postili, so prišli nekateri	k	Jezusu in ga vprašali:
Jezus se je s svojimi učenci umaknil	k	jezeru in veliko ljudi iz Galileje
iz okolice Tira in Sídona so prišli	k	njemu; velika množica teh, ki so slišali,
Nato je šel na goro in poklical	k	sebi, katere je sam hotel.
In prišli so	k	njemu.
Tedaj jih je poklical	k	sebi in jim v prispodobah dejal:
»Pošlji nas	k	svinjam, da gremo vanje!«
Ko pridejo	k	Jezusu in zagledajo tega, ki je bil
»Pojdi domov	k	svojim ljudem in jim sporoči, kolikšne
Ko ga zagleda, pade	k	njegovim nogam in ga zelo prosi:
Poklical je	k	sebi dvanajstere in jih začel pošiljati
In šli so ter ljudi klicali	k	spreobrnjenju.
ker je bila ura že pozna, so stopili	k	njemu njegovi učenci in mu rekli:
Okrog četrte nočne straže je šel	k	njim, tako, da je hodil po jezeru.
Nato je stopil	k	njim v čoln in veter je ponehal; bili
Tedaj je spet poklical ljudi	k	sebi in jim govoril:
Poklical je	k	sebi učence in jim rekel:
Tedaj je poklical	k	sebi množico z učenci vred in jim rekel:
Ko so se vrnili	k	učencem, so zagledali veliko množico
Jezusa opazili, so ostrmeli, odhiteli so	k	njemu in ga pozdravljali.
»Učitelj,	k	tebi sem pripeljal svojega sina.
Pripeljite ga	k	meni!«
In privedli so ga	k	njemu.
»Pustite otroke, naj prihajajo	k	meni, in jim ne branite, kajti takšnim
Kar stopita	k	njemu Zebedéjeva sinova Jakob in Janez
Jezus jih je poklical	k	sebi in jim rekel:
plašč proč, skočil pokonci in pohitel	k	Jezusu.
Osliča pripeljeta	k	Jezusu, vržeta na živinče svoji suknji
In kadar vstanete	k	molitvi, odpustite, če imate kaj proti
Medtem ko je hodil po templju, so prišli	k	njemu véliki duhovniki, pismouki in
V primernem času je poslal	k	viničarjem služabnika, da bi prejel
Nato je poslal	k	njim drugega služabnika.
Nazadnje je poslal tega	k	njim in si mislil: ‘
Tedaj pošljejo	k	njemu nekaj farizejev in heródovcev,
	K	njemu pridejo saduceji, ki pravijo,
Stopil je	k	njemu in ga vprašal:
Tedaj je poklical	k	sebi svoje učence in jim rekel:
Iškarijót, eden izmed dvanajsterih, šel	k	vélikim duhovnikom, da bi jim ga izdal.
Ko je prišel, je takoj stopil	k	njemu in rekel:
Jezusa so odpeljali	k	vélikemu duhovniku, tam so se zbrali
pričakoval božje kraljestvo, pogumno stopil	k	Pilatu in prosil za Jezusovo telo.
Poklical je	k	sebi stotnika in ga vprašal, ali je
duhom in močjo, da obrne srca očetov	k	sinovom, nepokorne k modrosti pravičnih
obrne srca očetov k sinovom, nepokorne	k	modrosti pravičnih in naredi ljudstvo
Gabriela v galilejsko mesto Nazaret	k	devici, zaročeni z možem, ki mu je
Odkod meni to, da prihaja	k	meni mati mojega Gospoda?
Gospodov angel je stopil	k	njim in Gospodova svetloba jih je obsijala,
Množicam, ki so prihajale	k	njemu, da bi jih krstil, je torej govoril:
vsej deželi, toda Elíja ni bil poslan	k	nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarépto
bil poslan k nobeni izmed njih razen	k	vdovi v Sarépto na Sídonskem.
kakršnekoli bolnike, te pripeljali	k	njemu.
molit in vso noč je prečul v molitvi	k	Bogu.
Ko se je zdanilo, je poklical	k	sebi svoje učence in si jih je izmed
bom, komu je podoben človek, ki pride	k	meni in posluša moje besede ter jih
Ko je slišal za Jezusa, je poslal	k	njemu judovske starešine s prošnjo,
Prišli so	k	Jezusu in ga vneto prosili:
nisem čutil vrednega, da bi prišel	k	tebi, vendar reci le besedo in moj
Obrnil se je	k	množici, ki ga je spremljala, in rekel:
Janez je poklical	k	sebi dva izmed njih in ju poslal h
Ko sta moža prišla	k	Jezusu, sta rekla:
»Janez Krstnik naju je poslal	k	tebi vprašat: ‘
Vsa objokana je od zadaj stopila	k	njegovim nogam in mu jih začela močiti
Tedaj se je obrnil	k	ženi in rekel Simonu:
in so ljudje iz vseh mest prihajali	k	njemu, je spregovoril v priliki:
Prišli pa so	k	njemu njegova mati in njegovi bratje,
Ko so prišli	k	Jezusu, so našli človeka, iz katerega
Padel je	k	Jezusovim nogam in ga prosil, da bi
Poklical je	k	sebi dvanajstere, jim dal oblast nad
Jezus se je obrnil	k	njima in ju posvaril.
počival vaš mir; če pa ne, se povrne	k	vam.
Tedaj se je obrnil	k	učencem in jim na samem rekel:
Stopil je	k	njemu, zlil olja in vina na njegove
ima prijatelja, in bo prišel opolnoči	k	njemu ter ga prosil:
Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti	k	meni je prišel prijatelj s potovanja
izganjam hude duhove, potem je res prišlo	k	vam božje kraljestvo.
Poslal bom	k	njim preroke in apostole.
Kadar greš s svojim nasprotnikom	k	oblastniku, že med potjo stôri vse,
jo je Jezus opazil, jo je poklical	k	sebi in ji rekel:
moriš in kamnáš tiste, ki so poslani	k	tebi!
»Če kdo pride	k	meni in daje prednost svojemu očetu
Vrnil se bom	k	očetu in mu rekel:
Vstal je in šel	k	očetu.
da tisti, ki bi hoteli od tod priti	k	vam ne morejo, pa tudi od tam se ne
morejo, pa tudi od tam se ne dá priti	k	nam.’
Abraham, temveč če pojde kateri od mrtvih	k	njim, se bodo spreobrnili.’
zoper tebe in se sedemkrat na dan obrne	k	tebi ter reče: ‘
živela tudi vdova, ki je prihajala	k	njemu in ga prosila: ‘
svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo	k	njemu, in bo z uslišanjem odlašal?
Jezus pa jih je poklical	k	sebi in rekel:
»Pustite otroke, naj prihajajo	k	meni, in ne branite jim, kajti takih
ustavil in ukazal, naj ga pripeljejo	k	njemu.
In odvedla sta ga	k	Jezusu, vrgla vrhnji obleki na osliča
Ko je prišel čas, je poslal	k	viničarjem služabnika, da bi mu dali
	K	njemu so poslali vohune, ki so se delali
Spodbuda	k	čuječnosti
In vse ljudstvo je zgodaj prihajalo	k	njemu v tempelj, da bi ga poslušalo.
Odšel je	k	vélikim duhovnikom in poveljnikom tempeljske
je prišla ura, je z apostoli sédel	k	mizi.
Ko boš po vsem tem prišel	k	sebi, opogumi svoje brate.«
Ko je vstal od molitve, se je vrnil	k	učencem in videl, da so od žalosti
Stopil je	k	Jezusu, da bi ga poljubil.
Vzdignila se je vsa množica in ga peljala	k	Pilatu.
izpod Heródove oblasti, ga je poslal	k	Heródu, ki se je tiste dni tudi mudil
ogrnil z belo haljo in poslal nazaj	k	Pilatu.
jè ni našel, ker ga je poslal nazaj	k	nam.
Jezus pa se je obrnil	k	njim in rekel:
Stopil je	k	Pilatu in prosil za Jezusovo telo.
bile zaradi tega zbegane, sta stopila	k	njim moža v bleščečih oblekah.
Ustrašile so se in povesile obraz	k	tlom.
Ko so Judje poslali	k	njemu iz Jeruzalema duhovnike in levíte,
Naslednji dan zagleda Jezusa, da prihaja	k	njemu, in reče:
Privedel ga je	k	Jezusu.
je Jezus videl, da Natánael prihaja	k	njemu, reče o njem:
Ponoči je prišel	k	Jezusu in mu rekel:
dela húdo, sovraži luč in ne pride	k	luči, da se ne bi pokazala njegova
Kdor se ravna po resnici, pride	k	luči, da se pokažejo njegova dela,
Šli so torej	k	Janezu in mu rekli:
katerem si pričeval, krščuje in vse hodi	k	njemu.«
bil utrujen od poti in je sédel kar	k	studencu.
Odšli so iz mesta in se napotili	k	njemu.
Ko so Samarijani prišli	k	njemu, so ga prosili, naj bi ostal
iz Judeje v Galilejo, se je odpravil	k	njemu in ga prosil, naj pride in mu
tisti, ki so delali dobro, bodo vstali	k	življenju, tisti pa, ki so delali húdo,
pa, ki so delali húdo, bodo vstali	k	obsodbi.
Vi ste napotili poslance	k	Janezu in pričeval je za resnico.
Toda vi nočete priti	k	meni, da bi imeli življenje.
povzdignil oči in videl, da prihaja	k	njemu velika množica, je vprašal Filipa:
zvečerilo, so šli njegovi učenci dol	k	jezeru.
že tema, vendar Jezus še ni prišel	k	njim.
Kdor pride	k	meni, gotovo ne bo lačen, in kdor veruje
Vse, kar mi dá Oče, bo prišlo	k	meni; in kdor pride k meni, ga nikoli
Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride	k	meni, ga nikoli ne bom zavrgel, ker
Nihče ne more priti	k	meni, če ga ne pritegne Oče, ki me
posluša Očeta in se mu dá poučiti, pride	k	meni.
sem vam rekel: nihče ne more priti	k	meni, če mu ni dano od Očeta.«
malo časa sem med vami nato pojdem	k	njemu, ki me je poslal.
Pojde mar	k	razkropljenim med Grke in bo učil Grke?
»Če je kdo žejen, naj pride	k	meni in naj pije.
Ko so se služabniki vrnili	k	vélikim duhovnikom in farizejem, so
eden izmed njih in je bil prej prišel	k	Jezusu, pa jim je rekel:
Vse ljudstvo je prihajalo	k	njemu, on pa je sédel in jih učil.
ljubili, ker sem iz Boga izšel in prišel	k	vam
Človeka, ki je bil prej slep, so odvedli	k	farizejem.
»Resnično resnično vam povem: jaz sem vrata	k	ovcam.
Veliko jih je prišlo	k	njemu in so govorili:
Vendar le pojdimo	k	njemu!«
Veliko Judov je prišlo	k	Marti in Mariji, da bi ju tolažili
Ko ga je zagledala, mu je padla	k	nogam in mu rekla:
Veliko Judov, ki so prišli	k	Mariji in videli, kaj je Jezus storil,
Nekateri izmed njih so šli	k	farizejem in jim povedali, kaj je storil.
Stopili so	k	Filipu, ki je bil iz Betsájde v Galileji,
povedat Andreju, Andrej in Filip stopita	k	Jezusu in mu to povesta.
povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil	k	sebi.«
njegova ura, ko pojde s tega sveta	k	Očetu.
in da je prišel od Boga in se vrača	k	Bogu, je vstal od večerje, odložil
Ko pride	k	Simonu Petru, mu ta reče:
Ta se obrne, tako da je sklonjen	k	Jezusovim prsim, in mu reče:
Jezus je pot	k	Očetu
prostor, bom spet prišel in vas vzel	k	sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem
Nihče ne pride	k	Očetu razen po meni.
večja kot ta bo opravljal, ker grem	k	Očetu.
bom vas zapustil sirot, prišel bom	k	vam.
Prišla bova	k	njemu in prebivala pri njem.
Odhajam in pridem	k	vam.’
me ljubili, bi se veselili, da grem	k	Očetu, ker je Oče večji od mene.
ker sem bil pri vas zdaj pa odhajam	k	njemu, ki me je poslal, in nobeden
če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel	k	vam, če pa odidem, vam ga bom poslal.
verujejo, glede pravičnosti, ker odhajam	k	Očetu in me ne boste več videli, glede
Grem	k	Očetu.’?«
na svet, spet zapuščam svet in grem	k	Očetu.«
svetu; oni so na svetu, a jaz odhajam	k	tebi.
Zdaj odhajam	k	tebi, vendar to govorim na svetu, da
Peljali so ga najprej	k	Hanu; bil je namreč tast Kajfu, ki
Nato ga je Hana zvezanega poslal	k	vélikemu duhovniku Kajfu.
Pilat je prišel ven	k	njim in vprašal:
Ko je to izgovoril, je šel spet ven	k	Judom in jim rekel:
Stopali so	k	njemu in govorili:
In od tiste ure jo je učenec vzel	k	sebi.
na hizópovo stebelce in mu jo podali	k	ustnicam.
Nikodém, tisti, ki je prvič ponoči prišel	k	Jezusu, in prinesel okrog sto funtov
Tedaj steče in pride	k	Simonu Petru in k drugemu učencu, ki
Tedaj steče in pride k Simonu Petru in	k	drugemu učencu, ki ga je imel Jezus
Nisem še namreč šel	k	Očetu; stopi pa k mojim bratom in jim
Nisem še namreč šel k Očetu; stopi pa	k	mojim bratom in jim povej: ‘
Grem	k	svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu
Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu,	k	svojemu Bogu in vašemu Bogu.’«
Marija Magdalena je šla	k	učencem in jim oznanila:
vsem, ki so daleč, in kolikor jih bo	k	sebi poklical Gospod, naš Bog.«
Medtem ko sta govorila ljudstvu, so	k	njima pristopili duhovniki in poveljnik
Ko so ju izpustili, sta se vrnila	k	svojim in jim povedala vse, kar so
so verniki enodušno povzdignili glas	k	Bogu in molili:
prinašali izkupiček ter ga polagali	k	nogam apostolov; in sleherni je od
njivo in prinesel denar ter ga položil	k	nogam apostolov.
drugi del pa je prinesel in položil	k	nogam apostolov.
In pri priči se je zgrudila	k	njegovim nogam in izdihnila.
starešine in pismouke, da so pristopili	k	njemu, ga zgrabili in odvlekli pred
očeta Jakoba in ga povabil, naj pride	k	njemu z vsem sorodstvom, ki je štelo
In priče so položile svoja oblačila	k	nogam mladeniča, ki mu je bilo ime
»Vstani in odpotuj proti jugu,	k	cesti, ki pelje iz Jeruzalema v Gazo!«
Šel je	k	vélikemu duhovniku in si izprosil
slišali, da se tam mudi Peter, so poslali	k	njemu dva moža s prošnjo:
»Brez odlašanja pridi	k	nam!«
Nato se je obrnil	k	truplu in rekel:
obilno miloščino ljudem in vedno molil	k	Bogu.
prikazni razločno videl, kako prihaja	k	njemu božji angel, ki ga je ogovoril:
molitve in tvoje miloščine so prišle	k	Bogu in spomnil se je nate.
Peter je stopil	k	njima in rekel:
je že čakal Kornelij, ki je povabil	k	sebi svoje sorodnike in bližnje prijatelje.
kateri smo se mudili; bili so poslani	k	meni iz Cezaréje.
ječi, Cerkev pa je zanj goreče molila	k	Bogu.
In glej, Gospodov angel je stopil	k	njemu in svetloba je oblila celico.
Ti so napotili	k	njemu skupno poslanstvo, si pridobili
Poklical je Bárnaba in Savla	k	sebi, ker je želel slišati božjo besedo.
preroke, so se načelniki shodnice obrnili	k	njima in rekli:
tem načrtu; umrl je in bil pokopan	k	očetom in spoznal je trohnobo.
večnega življenja, glejte, se obračava	k	poganom.
morate obrniti proč od teh ničevih reči	k	živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in
Bárnaba in še nekateri drugi odpotujejo	k	apostolom in starešinam v Jeruzalem,
ljudem, ki se od poganstva spreobračajo	k	Bogu.
soglasno sklenili, da izberemo in pošljemo	k	vam dva moža skupaj z našima dragima
miru poslovila od njih in se vrnila	k	tistim, ki so ju bili odposlali.
Nekega dne smo šli	k	molitvi.
Peljal ju je na svoj dom in ju povabil	k	mizi; in veselje je navdalo njega in
Prišla sta	k	njima in se opravičila, ju odpeljala
postavljajo na glavo, so zdaj prišli tudi	k	nam in Jázon jih gosti.
Umaknil se je od tam in šel	k	bogaboječemu možu, ki mu je bilo ime
»Še se vrnem	k	vam, če Bog dá.«
Akvila sta ga slišala, ga povabila	k	sebi in mu še podrobneje razložila
odpluli iz Filípov in čez pet dni prišli	k	njim v Troádo.
Ko smo se prvi dan v tednu zbrali	k	lomljenju kruha, jim je Pavel govoril.
poslal sporočilo v Efez in poklical	k	sebi cerkvene starešine.
Grke sem rotil, naj se spreobrnejo	k	Bogu in naj verujejo v našega Gospoda
Stopil je	k	nam, vzel Pavlov pas, si z njim zvezal
Peljali so nas	k	nekemu Mnázonu, pri katerem naj bi
Naslednji dan je šel Pavel z nami	k	Jakobu; tam so so zbrali tudi vsi starešine.
Naslednjega dne je šel z njimi v tempelj	k	očiščevanju.
Prišel je	k	meni, se ustavil pred mano in rekel:
Stotnik je odhitel	k	poveljniku in mu sporočil, kaj je slišal,
Poveljnik je prišel	k	Pavlu in ga vprašal:
Naslednjo noč je Gospod stopil	k	Pavlu in mu rekel:
Odšli so	k	vélikim duhovnikom in starešinam in
sporočite poveljniku, naj ga privede	k	vam, češ da bi radi njegov primer podrobneje
»Odpelji tega fanta	k	poveljniku!
Stotnik ga je vzel s sabo, ga peljal	k	poveljniku in rekel:
in prosil, naj tega fanta odpeljem	k	tebi, ker bi ti rad nekaj povedal.«
strežejo po življenju, sem ga takoj poslal	k	tebi, hkrati pa sem tožnikom sporočil,
Bereníka v Cezaréjo na vljudnostni obisk	k	Festu.
pogosto znašal nad njimi in jih silil	k	bogokletstvu.
odpreš oči, da bi se odvrnili od temé	k	luči in od satanove oblasti k Bogu
temé k luči in od satanove oblasti	k	Bogu in da bi po veri vame prejeli
oznanjal, naj se spokorijo in spreobrnejo	k	Bogu in naj opravljajo dela, ki so
Zakaj nocoj je stopil	k	meni angel Boga, ki mu pripadam in
Ker se je napravljalo	k	dežju in nas je zeblo, so zakurili
Pavel je prišel	k	njemu in molil, položil nanj roke in
se za dan, ko jih je še več prišlo	k	njemu v stanovanje.
‘Pojdi	k	temu ljudstvu in mu reci:
najel, in sprejemal vse, ki so prihajali	k	njemu.
njegovega imena privedli vse narode	k	poslušnosti vere.
Rimu božji ljubljenci in poklicani	k	svetosti, milost vam in mir od Boga,
da sem se že večkrat namenil priti	k	vam, da bi tudi med vami dosegel kaj
vedel, da te Bog s svojo dobroto navaja	k	spreobrnjenju?
njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore	k	dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani
Kaj bomo torej rekli	k	vsemu temu?
hrepenenje mojega srca in moja prošnja	k	Bogu veljata njim, da bi se zveličali.
zaradi njihovega padca odrešenje prešlo	k	poganom, da bi zbudilo njihovo ljubosumnost.
Mar ne prehod od smrti	k	življenju?
se je zakrknil, dokler ne pristopijo	k	veri množice poganov.
bilo večkrat preprečeno, da bi prišel	k	vam.
dela in si že nekaj let želim priti	k	vam, ko bom potoval v Španijo.
In ko bom prišel	k	vam, vem, da bom prišel v polnosti
podporo, tako da bi veselo prišel	k	vam in se odpočil med vami, če bo Bog
posvečeni v Kristusu Jezusu in poklicani	k	svetosti z vsemi, ki kličejo ime našega
Bratje, tudi ko sem jaz prišel	k	vam, nisem prišel zato, da bi vam z
	K	vam sem prišel slaboten, v strahu in
Ker pa so nekateri mislili, da me	k	vam ne bo, so postali prevzetni.
Naj pridem	k	vam s palico ali z ljubeznijo in krotkim
Zdaj pa	k	vprašanjem iz vašega pisma.
Bog vas je namreč poklical	k	miru.
Kadar se shajate	k	jedi, počakajte drug drugega!
bili zapeljani in ste se dali voditi	k	nemim malikom, ko ste bili še pogani.
»Ker nisem roka, ne spadam	k	telesu,« vendarle spada k telesu.
ne spadam k telesu,« vendarle spada	k	telesu.
»Ker nisem oko, ne spadam	k	telesu,« vendarle spada k telesu.
ne spadam k telesu,« vendarle spada	k	telesu.
vam koristil, bratje, če bi prišel	k	vam in govoril z darom jezikov, pa
	K	vam bom prišel, ko bom končal pot po
V miru ga opremite za pot, da pride	k	meni, ker ga pričakujem z brati.
silno sem ga prosil, da bi šel z brati	k	vam, pa ga nikakor ni bila volja, da
prepričanju sem hotel najprej priti	k	vam, da bi vi v drugo prejeli milost.
v Makedonijo in iz Makedonije zopet	k	vam, da bi me vi preskrbeli za potovanje
Zato se po njem dviga	k	Bogu v slavo tudi naš »amen«.
Vendar sem sklenil sam pri sebi: v drugo	k	vam ne bom hodil, da bi vas žalostil.
Kristusova ljubezen nas sili	k	temu spoznanju, da je eden umrl za
zelo vnet, je po svojem nagibu prišel	k	vam.
prositi brate, naj gredo pred nami	k	vam in vnaprej zberejo vaš obljubljeni
Kristusovim evangelijem dospeli tudi	k	vam.
Glejte, zdaj se že v tretje odpravljam	k	vam, vendar vam ne bom v breme, ker
po kom od tistih, ki sem jih poslal	k	vam.
V tretje zdaj prihajam	k	vam.
Kristusovi milosti, tako hitro obračate	k	nekemu drugemu evangeliju.
človekom, pa tudi v Jeruzalem nisem šel	k	tistim, ki so bili apostoli pred mano,
blagoslov prešel po Kristusu Jezusu	k	poganom in da bi mi po veri prejeli
Kako se torej morete obračati nazaj	k	tistim slabotnim in bednim prvinam,
Vi ste namreč poklicani	k	svobodi, bratje.
ki se delajo lepe v mesu, vas silijo	k	temu, da bi se dali obrezati, in to
Od smrti	k	življenju
Zakaj po njem imamo oboji dostop	k	Očetu v enem Duhu.
Opomin	k	edinosti
duh, kakor ste tudi bili poklicani	k	enemu upanju svojega poklica.
	K	vam ga pošiljam prav zato, da bi zvedeli,
je zgodilo z mano, veliko prispeval	k	razmahu evangelija: v vsem pretoriju
Jezusu zaradi mene, ko spet pridem	k	vam.
se mi je zdelo potrebno, da pošljem	k	vam brata Epafrodíta, svojega sodelavca
Ničesar si ne ženite	k	srcu, ampak ob vsaki priložnosti izražajte
Zatorej omrtvite v sebi to, kar teži	k	zemlji: nečistost, nesramnost, strastnost,
Pošiljam ga	k	vam prav zato, da bi bili poučeni,
ste prejeli navodila: če bo prišel	k	vam ga lepo sprejmite, in Jezus,
sprejeli in kako ste se spreobrnili	k	Bogu: odvrnili ste se od malikov, da
Zato smo hoteli priti	k	vam, jaz, Pavel, enkrat, celo dvakrat,
smo sklenili ostati v Atenah sami,	k	vam pa smo poslali Timóteja, našega
naš Gospod Jezus naj usmeri našo pot	k	vam.
Saj nas vendar Bog ni poklical	k	nečistosti, marveč k svetosti.
Bog ni poklical k nečistosti, marveč	k	svetosti.
drug drugega in navajajte drug drugega	k	dobremu, kakor to že delate.
čeprav upam, da bom prav kmalu prišel	k	tebi.
Potrudi se in hitro pridi	k	meni!
	K	meni pa je stopil Gospod in mi dal
Ko bom poslal	k	tebi Artemája ali Tíhika, skušaj čimprej
Artemája ali Tíhika, skušaj čimprej priti	k	meni v Nikópolo.
Pošiljam ga nazaj	k	tebi, svojega srčnega ljubljenca.
osnovni pouk o Kristusu in se povzpnimo	k	popolnosti!
silno tolažita, nas, ki smo se zatekli	k	njemu, da bi dosegli dano upanje.
odrešiti tiste, ki po njem prihajajo	k	Bogu.
da bodo njegovi sovražniki položeni	k	njegovim nogam za podnožnik.
Mislimo drug na drugega in se spodbujajmo	k	ljubezni in dobrim delom.
Kdor hoče priti	k	Bogu, mora namreč verovati, da jè in
Denimo, da pride	k	vašemu bogoslužju mož z zlatim prstanom
»Sédi	k	mojim nogam;« mar niste delali razlike
	K	njemu stopíte, k živemu kamnu, ki so
K njemu stopíte,	k	živemu kamnu, ki so ga sicer ljudje
namreč blodili, zdaj pa ste se vrnili	k	pastirju in varuhu svojih duš.
obrnjene v pravične in njegova ušesa	k	njihovim prošnjam,
pravični za krivične, da bi vas pripeljal	k	Bogu.
Mislim pač, da je prav, da vas opominjam	k	čuječnosti, dokler še živim v tem šotoru,
»Pes se vrne	k	lastnemu izbljuvku,« in še:
Če kdo pride	k	vam pa ne prinese tega nauka, ga nikar
Upam pa, da pridem	k	vam in se pogovorim iz oči v oči, da
Ko sem ga zagledal, sem se zgrudil	k	njegovim nogam kakor mrtev.
Če pa se ne spreobrneš, bom prišel	k	tebi in odstranil tvoj svečnik z njegovega
se pa ne boš, bom prišel prav kmalu	k	tebi in se bojeval proti njim z mečem
nič ne boš vedel, katero uro pridem	k	tebi.
moj glas in odpre vrata, bom stopil	k	njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.
prestolom, jih bo paslo in jih vodilo	k	izvirkom živih vodá; in Bog bo obrisal
Stopil sem	k	angelu in mu rekel, naj mi dá knjižico.
Njen otrok je bil odnesen	k	Bogu in k njegovemu prestolu.
Njen otrok je bil odnesen k Bogu in	k	njegovemu prestolu.
Tedaj sem padel	k	njegovim nogam, da bi ga molil.
V roki je držal ključ	k	breznu in težko verigo.
in pojasnil, da bi lahko prispevali	k	stabilnosti celotne jugovzhodne Evrope,
partnerje in vlado, naj prispevajo	k	nadaljnji stabilizaciji.
Med dodatnimi predlogi	k	zakonu o davku na dodano vrednost so
treba sporazum o pridružitvi Slovenije	k	EU čim prej ratificirati.
sporazuma in pridruževanje Slovenije	k	EU, je na konferenci za novinarje po
ljudmi in sredstvi dejavno prispevati	k	svetovni stabilnosti, varnosti in miru.
*Predsednik Kučan poziva*	k	ratifikaciji pridružitvenega sporazuma
Podobnik minuli teden gibanje tudi pozval	k	prilagoditvi referendumske pobude.
intenzivne pogovore o priključevanju	k	EU in Natu ter o vprašanjih zaščitne
sistem, so svetniki sprejeli mnenje	k	pridružitvenem sporazumu.
je ostalo celo, Božidar pa bo moral	k	sodniku za prekrške.
Prav zato so Kristino Lešnik privedli	k	preiskovalnemu sodniku, da jo je zaslišal.
Nov zairski voditelj je pozval	k	miru in zatrdil, da bo kaznoval vsak
CELJE, 18. maja -	K	veselju gledalcev na atletskem mitingu
svojimi izkušnjami in zvezami prispeval	k	uveljavljanju mitinga, si je v Celju
bilo med drugim sprejeto dopolnilo	k	7. členu, ki določa, da se posebni
bilo, če bi trdili, da je to korak	k	moderni avtomobilski zakonodaji.
Zunanji minister je stranke pozval	k	enotnosti, saj gre po njegovem zdaj
vladni odnos do sindikalnega poziva	k	pogajanjem na način: vzemi ali pusti.
je soglašala, da svet lahko prispeva	k	reševanju nastalih razmer na železnici.
sindikata Neodvisnost France Tomšič pa je	k	odstopu pozval tudi ministra za promet
pozirala naga in jo zatem prisilil še	k	spolnim odnosom.
letos, kar je morda tudi prispevalo	k	nekaterim ugodnim bruseljskim ocenam
stavkovnega odbora, vlado pa poziva	k	takojšnjemu nadaljevanju dialoga.
vzroka zapustiti službo in se vrniti	k	dobri in varni pokojnini.
stranka postavlja kot pogoj za soglasje	k	spremembi ustave.
SLS naj bi dala soglasje	k	spremembi ustave, ko gre za usklajevanje
Severne Amerike: Korak od kabineta čudes	k	moderni znanstvenoraziskovalni etnološki
	K	temu je vodja podružnice dodal, da
temperature v razstavnih prostorih,	k	čemur je svoje prispevalo tudi hladnejše
je bilo določeno s tarifno prilogo	k	splošni pogodbi, objavljeni v uradnem
navijajo za Slovenijo, prisiliti Clintona	k	umiku.
potrdila, državni zbor (DZ) pa dal soglasja	k	načrtu dela Darsa za letošnje leto,
-	K	polnočnici gremo potem.
na Sveto goro in vsako tretje leto	k	Mariji Pomagaj na Brezje.
spomlad, poletje in jesen, kakor prirasla	k	zemlji.
Če smo se prepirali, je stopila	k	nam in nas pretepla.
Ko je oče odhajal, je stopila	k	njemu in sta se poljubila.
bleda petrolejka bolj zasvetila, sedla	k	mizi, v težko delovno žuljavo roko
Ko sem prišel mimo, je stopila	k	meni in me poklicala, tako narahlo,
Pred tremi leti sem hodil tja	k	izpitom.
jutro, preden sem odhajal, sem stopil	k	njeni postelji.
Dva dni po izpitih me je oče poklical	k	njeni postelji.
Potem se je okrenil	k	Petru in dejal še enkrat:
hrasti in visoke smreke v glasni molitvi	k	neskončnemu Bogu.
Gleda in moli	k	neskončnemu bogu za vso to lepoto in
Neda se še tesneje privija	k	njemu in prsi napete, kakor dva trna,
eden izmed obsojencev na smrt obrnil	k	njemu in rekel:
borovci se bodo v vetru plazeče majali	k	tlom.
Nocoj zvoni vabijo	k	polnočnici.
zrastel na kraških gmajnah, nekaj pa so	k	njemu doprinesle istrske goličave.
Nihče ga od nikoder ne bo	k	nam poslal in mu naročil, naj za skozibog
Vsedel se bom lepo	k	mizi.
Stopim	k	steni in udarim po njej.
	K	vsem bo prišel, samo k meni ga ne bo.
K vsem bo prišel, samo	k	meni ga ne bo.
- Sveti večer, pridi, pridi	k	meni in k Liberu, ki je bolan.
Sveti večer, pridi, pridi k meni in	k	Liberu, ki je bolan.
Pridi, malo boš pri meni in malo pojdeš	k	Liberu, v celici poleg mene je on,
Hočem, pravim in stopim z njim iz celice	k	mizi.
zvečer, da bodo čedni, ko bodo šli	k	polnočnici.
- No, pravi in se obrne	k	meni.
Kaj mislite, da Krist	k	meni ne bo prišel?
Hočem skočiti	k	njemu.
Mirno lahko povemo, da njen doprinos	k	zakladu slovenske znanosti, književnosti
dekle iz predmestja, da te povedem	k	novi pomladi, ti kri naše krvi, ti
veliko nepremagljivo fronto na poti	k	Gornjemu mestu?
potrebni Marije, s katero se napotimo	k	rešitvi Jelke in Danice, v nove dni.
proti Rejcovim lazom, sam pa je šel	k	mlinu, ki je klopotal ob potoku Skopičniku.
Morda pa grem samo	k	sodniku in me potem izpustijo.
	K	sodniku ob tej uri, kam?
proti Zalogu, grem domov ali... ali pa	k	Sv. Luciji na vlak, se je takoj užalostil.
Nazadnje so ga pahnili čez široko dvorišče	k	sodniku.
V drugem nadstropju so ga stisnili	k	zidu.
Stopil je	k	vratom in je vprašal:
ob morju V Barbano vsi,	k	Mariji vsi, v svete kraje,
je borna, skoro praznih rok prihaja	k	njim.
	K	prijatelju na - žlikrofe.
Vrata in dalje pod Lokavcem in Lomom	k	Sv. Luciji, na Kosmerice, na Selo,
čez Predil v visoko Kanalsko dolino,	k	Materi na sv. Višarje.
bridkih grobovih spe, mrzle roke iztezajo	k	nam in šepečejo o božji in človeški
gorki tolminski peči in se stiskal	k	materi, ker me je bilo strah teme,
Počenila je	k	ognju na ognjišče in se zastrmela skozi
borovcev, brinjeve grmiče je privijala	k	tlom, iz kamnolomov je dvigala goste
mama, preskrbi si potni list in pridi	k	meni.
Privila se je	k	njemu, zakrila ga s svojim šibkim telesom
-	K	sinu grem!
- Da,	k	sinu.
Tesno je držala	k	prsim steklenico in cula jo je tlačila
prsim steklenico in cula jo je tlačila	k	tlom.
Majali so se bori, brinje se je hulilo	k	tlom.
Zleknila se je na tesno, stisnila	k	sebi steklenico.
deželo, borovce zvija, brinje pritiska	k	tlom, sneg meče človeku v oči.
pa še posebno rad zvonim, da vabim	k	vstajenju.
Vstajamo	k	delu in trpljenju in legamo mrki po
ko bomo vsak večer s pesmijo legali	k	počitku."
Martin bo zadel kramp na rame, šel	k	cerkvi in bo zvonil.
Stisnila je	k	sebi otroka, mu pokazala v prahu kapljo
Še tisto noč so Martina peljali	k	sodniku.
�Vi ste zvonili	k	uporu.
Preden se je vlak premaknil, je	k	Martinu še enkrat stopil orožniški
Obrnil se je	k	orožnikom in ukazal:
Peljali so ga	k	sodniku.
	K	polnočnici pojdejo.
zvoniku in zvonijo čez plan, o lepi poti	k	polnočnici, k cerkvi na grič, o orglah,
čez plan, o lepi poti k polnočnici,	k	cerkvi na grič, o orglah, ki donijo
večer ne bo spomnilo name in pristopilo	k	meni s svojo ljubeznijo.
kakor nekoč, v vasi stisnjene druga	k	drugi, po samotah stuljene same vase,
strašno na živce«, vsak hip bo skakal	k	Mihu v gostilno na kozarček žganja.
doma, komaj bo čakal noči, potem pojde	k	Štefanu in bo tam že najmanj stotič
gara od zore do mraka, hodi na dnino	k	temu in onemu, in kadar se zvečer vrne
vlekel pogovore na ušesa, se stiskal	k	oknu in prežal, kje bi kaj ujel, da
Tudi	k	polnočnici pojde.
Tudi	k	Čargovim mora pogledat; morda je France
Jutri pojde s tem pismom	k	Angeli in Angela ji bo morala vse to
spraševala mater in očeta, če pojdeta	k	polnočnici.
morda to noč počasi vstala, zavila	k	sebi svojo srečo in jo nesla na vas.
Naj gre	k	vragu, je dejal oče in šel pit.
svoje kljune in nič se ne pripogibajo	k	tlom.
članke, katere si moramo vsi vzeti	k	srcu.
kuhal čaj in ji pokladal razgreto opeko	k	premrlim nogam.
so pa kar naenkrat spet prihrumeli	k	njej ljudje s škripajočimi vozovi,
trebuhi; kolesa otroškega vozička, pribita	k	navadnemu zaboju s širokim napisom
bila zmešnjava še večja - in stopil	k	drugi sobi po cela; zamenjal je oknice
Ves vesel in zadovoljen sede	k	mizi in se zastrmi skozi okno na široko
Ha, - oddahne se, sede spet	k	mizi in se zastrmi daleč tja čez lisaste
kaj mi je dejal spovednik, ko sem šla	k	spovedi, potem ko me je gospodar kot
je neka Kristina Pettarin poklicala	k	sebi v posteljo, �da ga ogreje, ubogega
stiskajo v mrakobnih kotih, privijajo	k	sebi deklice svojih let, si delijo
se gnetejo po kuhinji, se stiskajo	k	maternim krilom ter hlipajo, smrkajo
velik pločevinast krožnik, se zleknejo	k	njemu in začnejo neusmiljeno razbijati
skupno ležišče, kjer se stisnejo drug	k	drugemu in pozabijo na vsa velika in
krivim pogledom in z glasnim �naj gre	k	vragu ves svet."
globoko potegnila sapo vase, se sklonila	k	moževim nogam in začela počasi razvozlavati
žena sezula čevlje, se je umaknila	k	postelji, prekrižala roke na trebuhu
Pa tudi Angela sama ni spadala	k	tistim otrokom, ki široko odpirajo
Stopil je	k	Angeli, se široko smejal in kazal svoje
pristanih," jo prijel za roko, jo stisnil	k	sebi, jo poljubil, ji razpletel dolge
še posebno razburjala in pritiskala	k	tlom.
Že dvakrat so poklicali	k	njej očeta Dona Armanda Caracallo;
obstal kar sredi sobe, ker si ni upal	k	postelji, da bi ne nalezel bolezni,
Dopoldne gre človek	k	maši, in čevlji mu škripljejo, kar
zvleče v grmovje ali pa se skobaca	k	njej skozi okno.
je v Giaccognija, vstopil v službo	k	policiji in je danes že detektivski
delavnici, kasneje pa je prestopil	k	železnici.
	K	takim �družinskim večerjam" - tako
Samo	k	Ferletisovi je stopila po ščepec soli,
In Augusta plane	k	Pettarosevim.
vsi prav dobro poznajo, zatekajo se	k	njej obtožniki in obtoženci, prvi jo
Augusta se vrne v svojo sobo, se zgrudi	k	svojemu otroku in vpraša:
zganejo se prvič in žena se pomakne	k	možu in zastoče:
znajo vsak čas potrkati in stopiti	k	njemu.
čakali na razsodbo, se je Marušič nagnil	k	meni in me poprosil za cigareto.
Vrnil sem se	k	oknu in prisluhnil.
Tesno sem stisnil roke	k	telesu in zaprosil:
Kadar se ona malo pomiri, stopi	k	njej, si odpne hlačni jermen in jo
tisto baletko in jo končno poklical	k	sebi.
kozarčkom, proti jutru pa je stopil	k	pultu in povprašal rejeno lastnico:
Davkov ne plačujejo več za cesarja,	k	vojakom
Tam je prvič spoznal žensko in legel	k	njej.
jeseni, pod jesen pa se je spravil	k	Marjeti, ki je imela svojo bajtarijo
je preselil na peč, s peči pa počasi	k	Marjeti v gorko posteljo.
gospod župnik je že poklical Bernarda	k	sebi ter mu kratko in jasno povedal:
Planil je nazaj	k	vratom in jih stresel, toda vrata se
Hotel je skočiti	k	njej, toda ni se mogel ganiti.
vsak način jo mora najti in spraviti	k	sebi, da bo na varnem.
In svoje otroke bo poklical	k	sebi, da se ne bodo brez kruha potepali
se je obrnil	k	ostalim jetnikom.
in stopil	k	zarjavelemu pločevinastemu koritu ter
Stopil je	k	njim in jih takoj zaslišal.
Martin je stopil	k	svoji postelji in ko je povezoval v
edino bogastvo, prazno ptičnico, - in	k	njemu je stopil star, debelušen detektiv
sta prišla do sadnega trga, je stopil	k	zavaljeni branjevki, kupil škrnicelj
»Vse gre	k	hudiču,« je rekel, »in da vam povem,
se lahko reklo, bi se lahko zatekel	k	njemu, saj je vendar moj sin.
moram reči, da ga nisem nikdar gonil	k	policiji.
je Martin Jakončič v mislih povrnil	k	svojemu mlinu.
lahko odpre tudi trgovino in pokliče	k	sebi vse svoje otroke.
Potem je stopil	k	ženici in ko ji je zadeval košaro,
Razveselil se je kakor otrok, stopil	k	peči in z rokami pogrebel po uvelih
Martin pa je vstal od mize in stopil	k	steni, na kateri je visela kitara.
Martin pa se je okrenil	k	njej in dejal:
Martin se je zlecnil, poskočil	k	mizi, prijel ptičnico in jo dvakrat
popoldan, je stopil po stezi, ki je peljala	k	reki, da bi se odpočil.
Preden sta šla dalje, sta stopila	k	tolmunu in se gledala kakor v zrcalu;
	K	sebi jih bo vabil in v mlinu bodo posedali
ob potoku, zdaj pa se je preselila	k	reki.
Ko se je Martin okrenil, je stopil	k	njemu miličnik, ga premeril in vprašal
je Martina za rokav ter ga potegnil	k	oknu »ali vidiš,«
Sedela sta na klopi, stiskal jo je	k	sebi - in njene prsi so takorekoč zrasle
Sklenil sem, da ga vzamem	k	sebi, da mu ne bo treba majati od številke
se je drugič obrnil	k	ženi, »glej, da boš zaklepala.«
je dejal Pologar, stopil	k	uri, jo navil, vzel v roke debeli rožni
se je obrnil	k	hlapcu.
svojo culo, pastir pa je veselo žvižgal	k	svoji gostaški materi v hribovsko vas.
	K	sreči se je oglasil Pologar, da ga
se je oglasil Pologar, da ga vzame	k	sebi.
je bil sam v mlinu, je Jera pritekla	k	njemu in mu s solzami povedala, da
bo kupil pohištvo in poklical Jero	k	sebi.
jo prislonil h kolenu, dvignil glavo	k	nebu in zamižal.
bil že prej poročil in se preselil	k	materi svoje žene, drugi sin Ernest
Ob večerih so prisedli	k	njemu tudi drugi starci in potem so
se je okrenil	k	Martinu, ko je videl, da se obotavlja.
povedal, naj se preobleče, da pojde	k	maši.
»	K	maši?«
se je začudil Martin, »kako,	k	maši?«
»	K	maši, saj - saj - jaz ne verjamem v
oblekel in s strahom krenil po stezi	k	cerkvi.
Ali naj stopim	k	njej in ji stisnem roko.
cerkvijo, ker se je bal, da bo stopila	k	njemu.
se je nekaj časa solzila in si gnala	k	srcu, potem je njeno srce prerasla
Stopil	k	njej, jo prosil odpuščanja in ji položil
je stopil za njo, tiščal fotografijo	k	sebi in iskal besed.
jo je prej vrgel na mizo, stopil je	k	oknu in v polmraku še enkrat premotril
Martin se je počasi sesedel	k	mizi in se zastrmel skozi okno.
Ozrl se je	k	otroku, ki je v spanju grizel svoje
potem je pa krčevito stisnil otroka	k	sebi
Skočil je	k	Ernestu, objela sta se in poljubila
se je Martin obrnil	k	Ernestu. »
se je obrnil	k	Cestarju, »skoraj lahko rečemo, da
domov začel delati, da ne bi prišel	k	Berti praznih rok, so ga že prijeli,
	K	meni na Polog že ne moreš.
Ne,	k	meni res ne moreva, če hočeva imeti
Stopila sta	k	reki, se potihoma plazila po stezi
kotu ob steni, ki je bila obrnjena	k	vodi, so rasle gobe; kamni so ležali
postajal hladen, stisnila sta se drug	k	drugemu in Ernest je razlagal o življenju,
General je stopil	k	blagajni in Ernest prav tako.
jemljem revežem, prav tako pomagam	k	tistemu dnevu, o katerem toliko govorijo,
Sedla sta	k	ognjišču, Jera je kuhala kavo, Martin
imel denarja, da bi te lahko poklical	k	sebi.
da tudi tatovi prinašajo svoj delež	k	zgradbi novega sveta - in ko je rekel,
razmišljal o tem, da bi se preselil	k	Jeri.
Ko je tisto popoldne šel	k	Jeri, mu je pokazala hrbet in mu ni
imajo denar, in pozimi se lahko vozijo	k	maši, saj imajo konje in voz.
berač, ves dan otepa svoj rožnivenec,	k	maši hodi in k spovedi in prosi Boga,
otepa svoj rožnivenec, k maši hodi in	k	spovedi in prosi Boga, da bi ga vzel
spovedi in prosi Boga, da bi ga vzel	k	sebi, pa nima kam položiti svoje stare
Ponoči sem hodil	k	njej.
zlezel do nje, ali pa je ona zlezla	k	meni.
je ogledala po vasi in potem stopila	k	pismonoši, ter ga vprašala, kje stanuje
obrnila se je	k	svojemu otroku in ga vzela v naročje.
Stopil je	k	Gildi jo božal po laseh in ji govoril,
govoril, naj si nikar tako ne žene	k	srcu.
	K	županu pojde in še kam drugam.
vrnila s polja in Gilda je stopila	k	njej.
se je obrnila	k	Martinu.
potegnila je zaspanega in lačnega otroka	k	sebi, mu položila glavo v naročje in
v izbi zagorela luč, ki je klicala	k	večerji.
Sodil je kratko rečeno	k	tistim ljudem, o katerih pravijo na
beli dan samo takrat, ko so jo gnali	k	biku.
	K	vojakom ga niso vzeli in tako si je
Oženil se je	k	Medvedu v dolino, ki je imel na ravnem
tako so govorili ljudje, »hitro skočiš	k	njej, jo potrepljaš po ramenu, pa ti
posvetna in duhovna gosposka: hodil je	k	maši in poslušal božjo besedo gospoda
Hodil je	k	spovedi, se odkrival pred kapelico
je bil v hiši, kadarkoli so jo gnali	k	biku, se mu je razlezel čez lice smeh.
naspal na trdem ležišču, se je zavlekel	k	vratom, snel kapo z glave, se popraskal
»Saj lahko sama skočim	k	Julki.«
Žef je skočil od okna, šel	k	vratom in jih skušal odpreti.
Nanca ni skočila	k	njemu in se mu ni vrgla okrog vratu;
je ležala na tleh in tiščala otroka	k	sebi.
ustavil očeta Jakoba, ko je gnal kravo	k	potoku.
Nanca je včasih stopila	k	Bosancem in se naslonila s prsmi na
Nekega dne je prišla	k	Obrekarjevim straža, nagnala vse v
Spet sta stopili	k	oknu.
Planil je	k	vratom, jih hitro odprl, obstal na
ali pa si je nažgal pipo in krenil	k	čebelnjaku.
Zakaj ga ni bilo	k	nam?
in se široko smejal, se je sklonila	k	Anci in rekla:
Anca bi rada stisnila otroka	k	sebi.
razmesarjenega, je Kristinca stekla	k	materi, jo s premrlimi ročicami zgrabila
ročicami zgrabila za krilo in vzdignila	k	njej svoje drobne črne oči, ki so zažarele
Kristinca je pograbila kruh, ga stisnila	k	sebi, se nasmehnila in zaprla oči.
Franček in Venček sta hodila	k	njim z velikim piskrom in se potepala
kučmo na plešo, odpel jermen in stopil	k	tepki.
Zavalil je	k	deblu težak štor, stopil nanj in zavihtel
Zavil je	k	Cestarju, sédel za mizo, potisnil kučmo
Potem je stopil	k	mizi, pogledal Žefa prav od blizu in
Najprej si malo	k	nam obrnil, kakopak!
Stopil je	k	žlebu, slekel srajco in se prhajoč
konji so bili še zmerom tam, privezani	k	orehu, kakor jih je privezal tisto
Najrajši bi poslal vse skupaj	k	hudiču:
Potem se je vrnil	k	vozu, zadel vrečo sladkorja in jo nesel
Žef je odprl vrata	k	stari in dejal:
je šel po vrečo moke in jo prislonil	k	ognjišču.
»Vi boste pa kuhali,« se je obrnil	k	Jakobu.
Vedel je, da se je zatekla	k	teti v hribovsko vas, toda teta je
prinesla mimo in tako je pogledala	k	Anci.
Veronika je planila	k	njej, fanta pa sta malo počakala, kajti
Brez besede je sedel	k	mizi.
In je sklenila, da ne pojde	k	njemu.
	K	njemu ne grem.«
Najprej je stopila	k	Anci, da bi jo očedila.
toliko ojunačila, da je poslala Venčka	k	teti po otroka, povrhu pa je še vprašala
Zato je sklenil, da bo stopil	k	Cestarju in popravil sramoto, ki jo
Zavil je	k	čebelnjaku, si nažgal pipo in molčal.
zdela tako dobra, da bi se sklonil	k	njej, odkrhal grudo in jo pokusil.
Sklonil se je	k	Nančinemu, ga vzel v naročje, ga poviškal
je Žefa tako razkačila, da je planil	k	Veroniki in jo z vso silo udaril.
Ko se je Žef vrnil	k	večerji, je rekel Venčku:
»Jutri zjutraj stopi	k	Brdarju po vse štiri fante.«
več odgovorila in Jakob je odkrevsal	k	čebelnjaku.
Prvi dan jo je nesel Žef	k	sosedu.
Ti pa glej,« se je obrnil	k	Nanci, »da boš odplačevala dolgove.
me je in odvedla	k	žlebu, kjer mi je skrbno izprala obraz.
vrste sreča pa je le poredkoma zašla	k	nam.
»Potrpi in nikar si tako ne ženi	k	srcu.
Spravila ga je	k	cestarju za pomočnika, da bi se delavci
njim romat na Sveto goro in ga vodila	k	maši kakor otroka - in Matija je ostal
odmoru pa sem že na stopnicah planil	k	Tinki.
oltarjem, pogled pa mi je venomer uhajal	k	obhajilni mizi, kjer so klečale deklice.
krepko in čutil sem, da se privija	k	meni toplo telo majhnega dekleta.
»Jaz moram tudi	k	mami, ker je sama doma,« sem dejal
prtili orožnikom, so se lahko šteli	k	dobrim in pametnim.
In da se vrnem	k	Sreči.
videle in so kar v procesijah prihajale	k	Strežkovim.
potrpi in naj si nikar tako ne žene	k	srcu svojih težav, zakaj prej ali slej
	K	prvi skupini smo šteli predvsem krave,
tudi ribe, toda rib nismo prištevali	k	živalim, ampak k ribam.
rib nismo prištevali k živalim, ampak	k	ribam.
še na pretek, sem si rekel in stopil	k	oknu.
V svoji rasti	k	soncu iz teme jetniških dvorišč je
Okrenili so se proti soncu kakor otrok	k	materi.
sem takoj planil na noge in skočil	k	oknu.
Pritisnil sem glavo tesno	k	mreži in še danes vem, da mi je glasno
odpravila po mladiki kakor po mostu	k	drugemu listu.
Vrnil sem se	k	oknu in se zastrmel v gosenico.
Drugi dan so me peljali	k	ravnatelju jetnišnice.
z njimi obšel sobo in se spet vrnil	k	načelniku, zmajal z glavo, dvignil
Stopil sem	k	njemu.
je odtrgal roko od sebe in jo dvigal	k	meni.
»Razumem,« sem rekel in se okrenil	k	vratom.
triindvajsetega maja - sem takoj planil	k	oknu.
Doma obujem copate, sedem takoj	k	mizi in z velikim zagonom natipkam
se je okrenil	k	meni in potresel precejšnjo vrečo,
je očitno ni našla, se je okrenila	k	meni, sklenila roke in skoraj proseče
Stopil je	k	mojemu oknu in me prosil za cigaretni
Stopila je	k	njemu, vrgla predenj vrv in osorno
prosil Petra, naj mu prišije dušico	k	srajci.
mačic, od mladik, ki so se vijugale	k	mlademu soncu in naglo poganjale očesca,
Potem pa je stopila	k	župniku, prekrižala roke na junaških
kar obrišiva pod nosom,« se je obrnil	k	otroku.
bilo napačno, zato se je zdaj obrnil	k	dekletcu, ga z dvema prstoma prijel
pograbil culo in dekletce ter se napotil	k	Zavoglarjevemu študentu, da bi mu raztolmačil
istem času, ko je v cerkvi zvonilo	k	povzdigovanju - tako je namreč predpisano
po dekletce, ki se je bilo pričaralo	k	polenti, ga odtrgal od sklede in postavil
lonca cvetočih nageljnov, jih postavili	k	hlevski luči, ki mu je svetila ob vzglavju,
vesti, če nista nemara s čim pripomogla	k	Vencovi smrti.
globlje zagrebla v slamo in pomaknila luč	k	sebi.
vodo, si obrisali solze in stopili	k	Mihu na žganje.
Izidor, Peter in Zinka so skupaj sedli	k	mizi in molčali.
Toda ljudje smo	k	slabemu nagnjeni in včasih celo usodi
Ko je babica stopila	k	njemu v izbo, kjer je s strogim obrazom
pokopal ženo, postavil hčerko Pavlo	k	ognjišču, teto Marjanco k otroku in
hčerko Pavlo k ognjišču, teto Marjanco	k	otroku in življenje je teklo dalje.
Fratnik si je privezal vrv	k	debelemu palcu na desni nogi in neutrudno
vprašala Zinka prikupno in se pritisnila	k	njemu.
položila roko okrog vratu in ga stisnila	k	sebi.
Vse težje pa je bilo Venčkovo romanje	k	cilju.
spravil rdeči robec v žep in sedel	k	veliki mizi.
Venček je s kolenom pritisnil suknjič	k	mizi in opravil delo brez večje nesreče,
Venček je sedal	k	mizi, toda oče ga ni ogovarjal.
lase in se prvič v življenju zatekel	k	svoji pameti po rešitev.
ledeno spreletelo, da se je stisnil	k	peči.
zdiča, pograbil poziv z mize in stopil	k	vratom.
Izidor in Peter pa sta se napotila	k	Mojemu Jezusu, da se pomenita z njim
škripajočih stopnicah napotil naravnost	k	teti Marjanci.
Marjanca je počasi prišla	k	sebi in doumela, o kakšni rešitvi Venc
Okrenila se je	k	fantoma in rekla, naj pri priči izgineta.
znašla na cesti, se je Izidor obrnil	k	Petru in rekel:
Zinko in Anko - se je Moj Jezus zatekel	k	njej in prav v kratkem času prišel
dalj časa doma, zato jo je poslala	k	Mojemu Jezusu za natakarico - in Zinka
Toda vse to je tako rekoč sodilo	k	sporedu.
mu je vino zlezlo v glavo, je sedel	k	Mojemu Jezusu
si jim pokazal, kaj?« se je okrenila	k	Vencu.
je napregel in zapeljal svoje pobe	k	»Trem kronam«.
kuhinjski lijak, ki se navadno odteka	k	njegovim koreninam.
deležno, pa tudi viharji ga ne bičajo	k	tlom; neopaženo živi svoje mirno tegobno
Venc pa je stopil	k	ograji in spustil cvetlice v vodo.
Potem je stopila	k	sosedi in tarnala, da je pob od dne
Zamrmral je nekaj, sedel	k	mizi in se zamaknil v knjigo, toda
Tudi	k	Vencu so prišle tiste ure, ki nikomur
pograbila Venca na cesti in ga vlekla	k	Mojemu Jezusu.
so prišli orožniki, je Zinka stopila	k	njemu in ga vprašala, če bo še kaj
izbi prijeten hlad, je Zinka stopila	k	Vencu, mu položila roko na rame in
dejala Zinka, se nasmehnila, stopila	k	avtomatu, ga navila in sprožila, da
Zinka je stopila	k	njemu, mu grebla z rokami po črnih
Stisnila se je še tesneje	k	njemu, tako da ga je skoraj zakrila
je ubral po visoki travi naravnost	k	reki, se pretikal skozi vrbovje, prebredel
	K	večerji ga seveda ni bilo, tako da
je drugi večer in se najprej napotil	k	Petru.
Stopila je	k	zrcalu, si popravila lase, se vrnila
Poviškajem,« je resno odvrnila Zinka, stopila	k	avtomatu in ga sprožila.
potolažil, je napregel Mico in se odpeljal	k	»Trem kronam«, da položi svojo razbeljeno
rekla, ga krepko stresla in okrenila	k	sebi.
Ko se je vrnila, je spet sedla	k	Vencu in ga vprašala, kdaj se bo ženil.
dalje je Venc Poviškaj pogosto zahajal	k	Mojemu Jezusu - in preden je poteklo
njene prošnje zaman, se je zatekla	k	župniku in ga s sklenjenimi rokami
sklenjenimi rokami prosila, naj spravi nečaka	k	pameti.
Mico, naložil »svojo staro«, sedel	k	njej in pognal.
Nekega večera je stopil v bajto	k	sestri Pavli in ji meni nič tebi nič
Petra in Izidorja, kako bodo skočili	k	njemu in ga s sklenjenimi rokami prosili,
vas in se mladostno spustil po stezi	k	svoji hiši.
kakor bi se bal, da bo Marjanca stopila	k	njemu in mu brala iz oči, kakšnega
Venc je stopil	k	mizi, vzel likalnik v roke, ga potežkal
Potem se je vrnil v izbo in sedel	k	mizi, zagrebel obraz v dlan in se zamislil.
je jezno zakričal Izidor in stopil	k	oknu.
očmi Venca Poviškaja, se je obrnil	k	mizi, sedel in se pogreznil v branje.
Spočetka so ga redno klicali	k	skledi, kasneje so večkrat pozabili
stopnicah, se šele pred hišo obul in šel	k	Petru.
	K	skledi so ga tako poredko klicali,
trepetajočimi rokami krčevito stisnil otroka	k	sebi.
	K	jedi so ga sicer redno klicali, toda
veter, zato se je Venc rad stisnil	k	topli peči.
ustnice, se potegnil s peči in skočil	k	mizi.
je likalnik, ga potežkal, se vrnil	k	peči, ga zavihtel in trdó položil na
čudno zgrabilo, da bi najrajši planila	k	njemu in ga stisnila k sebi.
najrajši planila k njemu in ga stisnila	k	sebi.
Potem se je dvignil, stopil	k	okencu in se s svojimi velikimi očmi
vtaknil glavo skozi okence in pogledal	k	tepkinim
Marjanca je včasih stopila	k	njemu in mu pod predpasnikom prinesla
Stopila je	k	njemu, vrgla predenj vrv in osorno
poprosil še za nit, da bi si prišil gumb	k	srajci.
izgubili iz spomina, se vsak dan vračajo	k	njim.
Obrnil sem se	k	steni, segel z roko pod zglavje in
iz postelje, postavil svoj okostnjak	k	umivalniku in ga nekoliko umil.
naglo poslovil in stopil čez cesto	k	Hildi.
»	K	zdravniku«, je zastokala in pokazala
ozdravi«, sem rekel Tinci in stopil	k	brivcu, kar se mi tudi ne pripeti vsak
Potem sem sedel	k	mizi, toda pisalni stroj sem pahnil
prvič posijalo toplo sonce, smo šli	k	Čonhu.
Tako smo prišli	k	Čonhu vsi razgreti in razigrani.
zahtevali od očeta, naj nas pelje še	k	Matevžu na Vrh.
Matevž z Vrha je nosil	k	nam v mlin in se je bil nam otrokom
»Kako pa ob nedeljah, ko greste	k	maši?« smo ga vprašali.
da hodi Matevž z Vrha popolnoma nag	k	maši, samo naramnice ima čez ramena.
komaj utegnil v temi postaviti lestvo	k	oknu svoje čeče.
Dala je za nekaj maš, šla	k	spovedi, se zjokala v cerkvi - in je
potem pa so se moški spravili vsak	k	svojemu oknu in se začeli briti.
čevlje, jih vrgla pod klop, stopila	k	peči in z vzvišenim mirom rekla:
Peskarjev Ludvik pa je stopil	k	njemu, ga cvenknil po ustih in mu rekel,
vsaj Kihova Jera, ki se je nagnila	k	Čarjevi in ji zašepetala:
Župnik je stopil	k	mladima in ju zvezal s štolo.
Zato je zaključil svoj govor, se vrnil	k	oltarju, še nekaj požebral, nato pa
proti stopnicam, je Kihova Jera skočila	k	Nanci, jo lovila za roko in žlobudrala:
Stopila je	k	Mici in rekla:
In stopili so	k	Modrijanu, ki jim je v gornji sobi
odkrehnili, nato pa so se spravili	k	uživanju božjih dobrot ali tako imenovanemu
Potem pa se je Štefuc nameril	k	Pečanu in začel obletavati Nanco, ampak
Stopil je	k	njej in dejal:
Nagibal se je	k	Ruparju, drobnemu možiclju, ki se je
iz žepa jabolko, dajal glas in silil	k	petju, in res so prepeli vso pesmarico
Ruparjev in jo pahnil, da je zletela	k	peči in se zgrudila na kolena.
Kobila je na drugi strani	k	sreči zavila na desno, kjer sta jo
petelina zadavila, če se še kdaj predrzne	k	njenim kokošim.
pri nas pravimo čukč, in posvetila	k	mizi.
bilo še šest let, pa je že stregel	k	maši.
štirimi dnevi napotil na drugi konec vasi	k	Trohovki, ki je že skoraj celo stoletje
No!" v Smuko ter se sklonila	k	Štefetu in Štefe je s tako silo iztulil
bistrosti, čeprav so mu uro obesili	k	peči in je bila rajska ptica lepa kakor
Štefe ni nikdar z gorečnostjo stregel	k	maši.
�Sin moj, kadar strežeš	k	maši, misli na boga, a ne na zajutrek!"
�Sanjalo se mi je, veš ..." se je okrenil	k	ženi.
svoje njive, na večer pa je stopil	k	Logarju in celo h Kacafuri ter s kmeti
zbodli na strnišču, in se molče stisnejo	k	zidu.
postavijo desno nogo predse, prislonijo	k	njej kramp in kmalu je okrog poštarja
Zato naglo stopi	k	Dragiču, ki mu je najbližji, in mu
Dragič prime kramp ter si ga prisloni	k	desni nogi.
nekaj časa mežika in nato besno plane	k	Dragiču.
Nato se naglo spusti	k	Idrijci.
volje; glava mu je lahka in ne kloni	k	tlom, oči so svetle, ker se ne bodo
domače bitje, da se kar s pobočja nagne	k	njemu.
obriše koso, jo obesi na vejo, sede	k	skledi, se pokriža in pograbi velike,
je pred leti, ko je po maši stopil	k	Modrijanu, da bi si privoščil četrt
denar in pogoltnost sta ga potegnila	k	hudiču.
rešena in pride agrarna reforma tudi	k	nam.
Vse tri so poklicali	k	vojakom takoj ob izbruhu vojne.
bila tam, sem šla, kakor bi rekla,	k	pogrebu.
jamo, ga pogladil ter se nato okrenil	k	Obrekarju.
dan se je Drejc ves poklapan pritepel	k	Obrekarju ter ga prosil, naj ga spravi
Obrekarju ter ga prosil, naj ga spravi	k	partizanom.
bo odkrižal, pa ga je lepo odvedel	k	Travnikarjevemu stricu, češ naj ga
znala govoriti,« je rekla, stopila	k	uri ter jo s previdnimi kretnjami navila.
pet minut naprej ter se spet vrnila	k	mizi.
Potem pa je prišel	k	nam.
Pa sem jo stisnil	k	sebi kakor pred leti, ko sva bila še
In vse je Obrekar odpeljal	k	Fra Diavolu, k Travnikarjevemu stricu.
je Obrekar odpeljal k Fra Diavolu,	k	Travnikarjevemu stricu.
Gore so silile	k	luči, toda bile so prenizke, da bi
Bichi se je uslužno okrenil	k	njemu, pokazal z revolverjem Obrekarja
Sam je stopil	k	Obrekarju, mu pritisnil revolver pod
Dva domobranca sta skočila	k	Obrekarju ter ga začela lomiti.
Potem pa je Obrekarica planila	k	njemu in zgrabila domobranca za roke.
Zgrudila se je Obrekarju	k	nogam.
popustila in Obrekar se je spustil	k	njej.
Kakor sem razumela, Drejca niso vzeli	k	sebi v četo.
Drejc ga je zagrabil, pritisnil	k	tlom in rekel:
sem se, pa sem naglo priletel nazaj	k	stricu in Drejcu.
krompir, ga oprala in pristavila pisker	k	ognju, si je obrisala roke ob predpasnik,
Hotel se je nagniti	k	psu, toda oficir je naglo skočil k
k psu, toda oficir je naglo skočil	k	njemu.
Naslednji dan sem po kosilu šel	k	Obrekarju.
strahopetca in priliznjenca: pomakne se	k	učiteljici.
danes, v tej pasji vročini, prilesti	k	cerkvi na hrib.
sama pripeljala iz daljne Kalabrije	k	svojemu izgubljenemu sinu.
Nato se nagonsko stisne	k	svojemu sinu in trepeče zanj, kakor
pobesiti glave ter se premakniti na desno,	k	oblasti.
Vse glave se spet zasučejo	k	njemu.
odtihotapili iz hiše in jo pobrisali	k	mostu na kopanje.
so se umaknila v svoje sobe in sedla	k	jurčkom, da bi klekljala.
počasi krenejo na polico nad hišo,	k	vrtičku, ki se v njem rdeče georgine
položila nanjo otroka in se zleknila	k	njemu.
Kadar popiva, se na koncu zmeraj zateče	k	Barbari, k stari Trohovki.
se na koncu zmeraj zateče k Barbari,	k	stari Trohovki.
pri pošti ter se iz Kalabrije vrnil	k	očetu za zidarja.
Toda da bi šel	k	fašistom za malega hlapčka?
Ženske se začno pritiskati	k	njej s sočutnimi pogledi in kretnjami.
	K	svetemu Andreju.
maše v dober namen, naj se še zateka	k	takim svetnikom!«
žensko in jo odpahne ter se nato skloni	k	svojemu gospodarju, da bi ga pobral.
možje izroče ženskam in se obrnejo	k	Cenetu, če bi bilo treba kaj pomagati.
Počasi se približa	k	svojemu sinu, ki leži na postelji in
prečni tram, se z vzdihom sklanjajo	k	mrtvi kravi,
zmeraj z istimi vprašanji obračajo	k	Žuželjču, ki se je tako globoko pogreznil
pihnejo kmetje skozi nos in se obrnejo	k	Žuželjčevki, ki se je že nekoliko pomirila.
zmignejo kmetje in se začno odmikati	k	steni.
od tega?« se Žuželjčevka spet obrne	k	svojemu možu.
Tukaj je!« ponavlja in ga potiska	k	tlom.
pograbita kramp in lopato ter kreneta	k	bregu Idrijce, da bi na robu Rejčeve
V kotu sedi in tišči	k	sebi hlipajočega Tinča, ki se obrača
potegnil iz korita, ga stresel in postavil	k	vratom, češ da nesreča ne
zato jih počasi položijo na hrbet,	k	počitku; v njihovih srcih pa, ki so
reči ženskam, naj večkrat pogledajo	k	njej.
priprla vežna vrata in se napotila	k	maši.
odprla kure, vzela vedro in krenila	k	reki.
takoj priskakljala v dan, se pognala	k	vrtu, poiskala vrzel v trhlem plotu
Ko so se ji sile vrnile, je stopila	k	vratom.
Matere božje, pomaknila edino stolico	k	postelji in položila kozarec nanjo.
Nato je stopila	k	črvivi, črno prepleskani skrinji.
Stopila je	k	postelji in se stoje pokrižala.
Čar se pomakne	k	postelji, obstane in jo globoko motri.
Plesalci se začno umikati	k	steni, Prikrajarica pa gre po podu
počasni Temnikarjev Nac, ki stiska	k	sebi res čokato Pavlo.
spet zasmeje Prikrajarica in se obrne	k	Venčku.
in zanesejo pred hišo in prislonijo	k	orehu.
»	K	njemu grem,« se takoj odloči in še
se takoj odloči in še enkrat pogleda	k	otrokom.
zdi, da je bila njena dolžnost priti	k	možu, da preživita skupaj ta čudni
Poslali so	k	Ustinarju po petrolej.
zaletel v izbina vrata, ki so prislonjena	k	orehu pred hišo, in je grdo zarobantil.
zakrohota iz trebuha, nato pa se okrene	k	začudeni Plešarici in zaropota:
Nato se stisne	k	peči.
kuhinjskih vratih se stiska stara glava	k	stari glavi.
»Kaj pa vse dere	k	nam?
Pojdimo še	k	Mojemu Jezusu!«
»	K	Mojemu Jezusu, da bo ravnotežje!«
»	K	Mojemu Jezusu!
	K	Mojemu Jezusu, človek moj!«
kmetje, ki iz kuhinje pritiskajo v izbo	k	mladini ter se začudeno spogledujejo,
	K	Mojemu Jezusu!« začne nestrpno priganjati.
Gregorčič se okrene	k	Stanetu in s svinčnikom pokaže vas:
torbe starinski daljnogled in se okrene	k	Stanetu.
Dragarica kriči za Drejcem, ki se vleče	k	Mojemu Jezusu.
Nato se skloni	k	Nančiki in jo zaskrbljeno vpraša:
Angelca dvigne roke	k	škafu in vzravnana krene proti domu.
Tildica skoči	k	materi, da bi ji pomagala vzeti škaf
glavo, sklene roke na hrbtu in se nagne	k	Drejcu, ki že čuti, da je poražen.
»	K	vašima dvema!«
»	K	našima dvema?« vpraša Angelca z mehkim
»	K	obema, da!« reče skoraj z naslado.
Moj Jezus se pobere in se stisne	k	njemu.
in se zarije v gručo, da bi planil	k	njemu.
Boris plane	k	njemu in se takoj polasti brzostrelke.
naveličanim pogledom, nato se okrene	k	Dragiču in se obregne:
Moj Jezus se obrne	k	fašistu in v strahu zajeclja:
Nato se okrene	k	fašistu, proseče sklene roke in zajavka:
oddahne, že spet sklene roke in plane	k	Bichiju.
Bichi stopi	k	strojnici in od daleč pokaže fotografijo
Dragarica plane	k	Bichiju in seže po fotografiji; obraz
trzne, da z roko znak za odhod, steče	k	avtomobilu, skoči vanj in odbrzi.
nekaj korakov od gruče, naglo stopi	k	Drejcu, ki ga Tildica še vedno drži
visi v zraku, nato se počasi spušča	k	revolverju, a se umakne, še preden
Nato skoči	k	omari, potegne iz spodnjega predala
Stopi	k	umivalniku in si jih začne umivati.
Bichi se medtem približa	k	mizi in plašno stegne roko.
vrže fotografijo na mizo in se okrene	k	Bichiju. »
Odpahne ga s kazalcem, stegne roko	k	zemljevidu in potegne s prstom po železniški
enkrat plašno pogleda, nato vdano stopi	k	vratom in jih odpre, toda Kutschera
vrže klobuk na okno in počasi sede	k	mizi.
Vsa zaprepaščena plane	k	sinu in ga zgrabi za rokav suknjiča.
Ata pravi, da bo šla Italija	k	hudiču!«
»	K	hudiču!« glasno ponovi, ker je ponosen,
Dragarica priteče in se stisne	k	njemu.
Bichi in Kutschera stopita	k	bajti.
Dragarica se preplašeno stisne	k	svojemu sinu in začne nekaj jecljati.
Bichi se okrene	k	Dragarici in zamahne proti njeni hiši:
naprej, da bi Nančiki zakrila pogled	k	vratom, in jo rahlo potiska nazaj na
Boris po prstih stopi	k	mizi in se spogleda z očkom Orlom;
Očka Orel se spet skloni	k	pisanju, Boris pa stegne roko, vzame
Slovenskega poročevalca, gre po prstih	k	peči, sede na klop in začne rahlo prelistavati
Skoči	k	vratom in potežka nahrbtnik.
Obrekarica vstane, počasi stopi	k	njemu in ga vprašujoče gleda.
Boris se ritenski umakne	k	vratom.
Obrekarica stegne roke, da bi ga stisnila	k	sebi.
»nekaj časa bom še doma, potem pa grem	k	partizanom!«
Krepko strese snop, ga trdo pritisne	k	tlom ter iz vso odločnostjo dvanajstletnega
In če ne pride	k	nam, bo izgubljen ... za nas, zase -
Rogovilasti belogardist počasi pogleda	k	vratom kakor zaboden vol, nato zaničljivo
Narte pa stopi	k	Mojemu Jezusu; vidno se trudi, da se
duše, figarske!« bevskne Narte in stopi	k	vratom.
Moj Jezus stopi	k	mizi, se z obema rokama nasloni na
Mojega Jezusa, ki mu ponuja roko, in takoj plane	k	topu.
svedrajo izpod triglavanke - in tudi plane	k	topu.
Moj Jezus plane	k	njemu in mu vrže roke okrog vratu.
»Italija je šla	k	hudiču!
roke njegov žareči obraz in ga stisne	k	sebi:
Plane	k	topu in začne priganjati tudi ostale:
jih zadovoljno motri, nato se okrene	k	Mojemu Jezusu in Okrogličarju, pokaže
Nato se vse zgrne	k	avtomobilu, začne mahati z rokami in
Boris se stisne	k	njemu ter ponosno krene z njim in s
Nato se okrene	k	Dragarici ter jo resno in mirno vpraša:
ga pogleda z grozo v očeh, se požene	k	Drejcu in se vstopi predenj, kakor
»Stane!« radostno klikne, plane	k	bratu, in izgine v njegovem širokem
Stane jo stiska	k	sebi, nato pa ji počasi z obema rokama
	K	visokemu Dragarjevemu hlevu so prislonjene
gleda v črke, nato se počasi okrene	k	Sovi in zaskrbljeno zajeclja:
Travnikarica se z otrokom v naročju preriva	k	njemu in mu karajoče žuga.
široko in veselo klikne Sova, plane	k	njej in hoče objeti kar vse štiri hkrati.
se dobrodušno začudi Sova, se skloni	k	njej in jo vščipne za okrogla lica.
Obrekarico, nato se sunkovito spet okrene	k	Orlu:
Stane pohiti	k	njemu; dolgo se gledata in si molče
Stane se skloni	k	njej, jo z obema rokama rahlo prime
nasmehne, prikima in se takoj umakne	k	množici.
ves čas napeto poslušal, se prerine	k	Stanetu, ga zgrabi s svojo koščeno
Drobni Lokar stopi	k	njemu in mu nalije kozarec žganja.
Obrekarica, Angelca, Boris spremljajo	k	tovornjaku Tildico in Nančiko, ki sta
Tildica se naglo poslovi, stopi	k	tovornjaku in dvigne roke.
Stane potegne očka Orla	k	sebi, ga predirno pogleda in resno
Stane se okrene	k	materi, ki se je približala, jo prime
naglo naliva partizanom, ki molijo	k	njemu kozarce.
izgine v množici, Lokar pa naglo skoči	k	tovornjaku, pogleda Sovo in dvigne
tovornjaku, pogleda Sovo in dvigne roke	k	njemu.
Sova ga veselo potegne	k	sebi.
Tildica stisne Nančiko	k	sebi, pogleda proti Dragi in kljubovalno
Drejc leze vase, se skrušeno vleče	k	mizi in se sesede na stol.
Travnikarica stopi v kuhinjo in takoj skoči	k	otrokom.
Otroci se stisnejo	k	njej in strme v vrata.
Otroci se zdrznejo, se stisnejo	k	materi in strmijo v vojake.
rraus!« se zadere prvi vojak, stopi	k	Travnikarici, jo zgrabi za roko, jo
Kutschera stopi	k	strojnici, prekriža roke na hrbtu in
votlo ozre v Angelco, a vojak že stopi	k	njej in jo potegne iz množice.
zlobno nasmehne Kutschera in ji pokaže	k	Travnikarici.
Dva vojaka skočita	k	njej, da bi jo zgrabila, toda Angelca
jo zgrabila, toda Angelca sama stopi	k	Travnikarici, med puške.
Noch zwei!« reče trdo, se spet okrene	k	vrsti in išče.
drugega, toda dva vojaka takoj stopita	k	njemu in ga potegneta iz množice.
Kutschera plane	k	njej kot ris in se zadere:
Stane se okrene, počasi stopi	k	njej, ji položi obe roki na rame in
poti in se začneta naglo vzpenjati	k	skali, kjer je videti v zaklonu Sovo
Se počasi okrene	k	Petru in vpraša z istim šepetajočim,
Tone plane	k	njemu in mu zamaši usta.
Nagonsko se stisnejo drug	k	drugemu in s široko odprtimi očmi strmijo
Vsi se pritiskajo	k	tlom, držijo orožje pripravljeno na
Malega, ki se je naravnost prirasel	k	svoji lahki strojnici.
Oba se še bolj prihulita	k	tlom in napeto gledata po čistini.
Počasi se okrene	k	Sovi; se giblje in govori kakor v groznih
zgrabi Nančiko in jo sunkovito pritisne	k	tlom.
Pograbi šaržer in plane	k	strojnici.
Stane se priplazi in skoči	k	Sovi.
Stane plane	k	njej, jo zgrabi in jo naglo odvleče
Nato naglo poklekne	k	strojnici, jo krčevito zgrabi in se
strojnico na desno in na levo, v tla in	k	nebu ter strelja, strelja, strelja
Stane se spomni Sove, se naglo nagne	k	njemu in ga začne zaskrbljeno stresati:
Stane se okrene	k	Tonetu, ki se je prikazal izza skale.
čaka, da Tone izgine, nato se pomakne	k	Stanetu, ga proseče gleda in v zadregi
pohlevno odgovori Sova in se spet pomakne	k	strojnici.
Sova jo pritisne	k	sebi, ji popravi titovko in ji začne
žalostno spogleda s Sovo, nato se skloni	k	Nančiki ter ji toplo reče:
Sova se globoko zresni, počepne	k	njej in ji začne očetovsko prigovarjati:
pogleda po partizanih, nato se nagne	k	Malemu, ki stoji tik pred njim.
s Sovo in s Tildico, ki je skočila	k	njemu.
Ti,« reče Tildici, »greš v grapo	k	očku Orlu.«
Jera seže za solnico, stopi	k	Malemu, mu skrivaj stisne cigareto
skrivaj stisne cigareto in se vrne	k	ognjišču.
Sova vzdihne, oblizne cigareto, stopi	k	ognjišču, pogleda Jero in spet vpraša:
»Čakali ga ne bomo!« reče odločno, plane	k	oknu in pograbi brzostrelko.
oborožen,« se oglasi očka Orel in stopi	k	mizi.
Tildica, a hkrati dvigne skodelico	k	ustom in pije.
Tildica stopi	k	vratom.
z votlim glasom in dviga predpasnik	k	solznim očem.
Sova zamahne z roko, plane	k	oknu, pograbi nahrbtnik in brzostrelko
Ponjo!« odločno odvrne Sova in plane	k	vratom.
Skloni se	k	Borisu in naglo vpraša:
»Bombe?« se zavzame Sova in se skloni	k	njemu.
Nato gre	k	mizi, pomaha domobrancu, ki je na straži
položi brzostrelko na klop, jo prisloni	k	steni in stopi v hišo.
komaj tri korake od njega prislonjena	k	steni.
pogleda, zmaje z glavo in se spet skloni	k	jedi.
Plane	k	vratom in prileti naravnost pred Drejca
potegne Tildico od njega, jo pritisne	k	sebi ter jo ves srečen stresa in otipava:
Tildica, ki še ni prišla	k	sebi, kaže Drejca ter presenečeno,
»In tebi tudi!« se okrene	k	Tildici.
Nato stopi	k	Drejcu in že z robato dobrodušnostjo
Tildica se stiska	k	njemu in mu drži roko
se nasmehne, zmaje z glavo in stopi	k	mizi.
Se okrene	k	Stanetu in najbrž že desetič ponosno
Sova se scela okrene	k	mizi in začne s širokimi kretnjami
poveša glavo, Tildica se nagonsko stisne	k	njemu, očitajoče pogleda Staneta in
vstopi s čevlji v rokah in gre po prstih	k	peči.
»	K	minerjem pojdem!« resno in odločno
Ura škrtne in se škripaje pripravlja	k	bitju.
glasom in se z mladostnim ognjem pomakne	k	Sovi.
pokima Tildici, ki je naglo prihitela	k	nosilom.
telefonistu in se z žarečim obrazom okrene	k	Stanetu.
pomirljivo reče Stane in dvigne daljnogled	k	očem.
Oba se naglo pritisneta	k	tlom in si z rokami zaščitita glave.
motijo pri razmišljanju, in se pritisne	k	tlom.
Stisnil bi jo	k	sebi, da bi kar zacvilila!«
»Čenče!« v zadregi revsne Sova, skoči	k	njemu in mu pomaga upreti v steber
Drejc skoči	k	Sovi.
Drejc se skloni	k	njemu, ga zgrabi in ga hoče odnesti.
Drejca kar vrže	k	stebru.
Drejc plane	k	Sovi, ga zgrabi in ga z Borisovo pomočjo
Tam se pritisnejo	k	tlom, si z rokami pokrijejo glave -
Giusto se dvigne, da bi skočil	k	partizanom, ki že streljajo.
Zavoglar se pomakne	k	njemu in ga strese.
obraz, vzame njegovo puško in zleze	k	Tonetu.
Tone se skloni	k	njemu in ga začne stresati.
Bolničarke se sklanjajo	k	njim, jih previjajo in jim strežejo.
Dva bolničarja stopita	k	Sovi in ga položita na nosilnico.
Nato se prvi skloni	k	njemu, da bi mu z robcem zavezal oči.
priteče, ga pogleda, trzne, naglo poklekne	k	njemu, mu odveže oči in skoraj radostno
zadovoljno hahlja in počasi odšepa	k	Nančiki, ki sedi pri oknu in šiva zvezdo
Ali si slišala?« se okrene	k	Nančiki.
nekam odsotno vpraša Drejc in seda	k	njej.
Drejc jo stisne	k	sebi, vzame njene premrle roke med
kretnjami pokriva z odejo in stiska	k	sebi.
Tildice in Drejca, stiskajo se drug	k	drugemu ter se pokrivajo s šotorskimi
Drejc stisne Tildico	k	sebi.
Stane zagazi	k	spečim partizanom in jih začne stresati.
Sova jo stisne	k	sebi in široko zamahne z roko nad dolino:
zažari Sova in se pomakne po klopi	k	njej.
Nato se počasi okrene	k	ženi in jo prime za roko:
mirno reče očka Orel in stopi z njim	k	drugim vratom.
zapre vrata za njim in se naglo vrača	k	mizi.
Zavaljeni domobranec plane	k	očku Orlu, ga zgrabi za tilnik in ga
zgrabi za tilnik in ga surovo pahne	k	peči.
Narte s puškinim kopitom pritisne	k	steni Borisa, se okrene k Obrekarici,
pritisne k steni Borisa, se okrene	k	Obrekarici, rine z naperjenim bajonetom
Nemški vojak takoj skoči	k	steni, zamahne s puškinim kopitom po
naperi revolver vanj; počasi ga bliža	k	njegovemu obrazu in ga hkrati motri
Kutschera pomigne Narteju, ki stopi	k	očku Orlu in se surovo zadere vanj:
Tedaj plane Obrekarica	k	svojemu možu.
Obrekarica dvigne glavo	k	možu in ga začudeno pogleda.
počasi spušča na tla, nato poklekne	k	njej in se sklanja nad njo.
Nato naglo stopi	k	Borisu, ga zgrabi za lase in ga potegne
Boris prileti	k	njemu.
Očka Orel ga za hip stisne	k	sebi in ga potreplja po glavi, nato
prinese iz hiše polno vrečo in stopi	k	očku Orlu.
zanje, kakor bi ga usoda prikovala	k	temu deblu, kjer se bo boril do zadnjega
vzklikne Drejc in ga silovito stisne	k	sebi.
Sova pridrvi, poklekne	k	Drejcu in ga strese.
»Ata!« zahlipa Boris in poklekne	k	njemu.
Sova ga počasi dvigne in ga pritisne	k	sebi.
vzame Drejčevo brzostrelko in stopi	k	Sovi.
»Bomo, bomo,« pokima Sova in ga pritisne	k	sebi.
Se skloni	k	njemu in ga dvigne kvišku.
zdramila iz težkih sanj, in živahno skoči	k	njemu, a ko je pred njim, ga dolgo
Kurir plane iz hiše in stopi	k	Stanetu:
trenutkov molče strmi vanj, nato se okrene	k	mizi in spregovori z žolčem v glasu:
Komisar stopi	k	mizi, sede, jih s kretnjo roke povabi
mizi, sede, jih s kretnjo roke povabi	k	mizi in spregovori mirno, stvarno,
Tone se takoj splazi	k	njemu, ga pogleda, stisne ustnice,
Petrom plazi ob položaju, kar plane	k	Tonetu, ga odpahne, zgrabi za strojnico
Tildica se privleče	k	Tonetu in ga strese:
Se okrene	k	Sovi:
Stane plane	k	njima in se prihuli.
Sova in Boris hitita	k	tanku.
sebe zavpije Sova, ga objame in stisne	k	sebi. »
Sova se stiska	k	Borisu in strmi proti morju.
zlobno majal z glavo, a ko je prišel	k	sebi, je že s prvim požirkom zraka,
Na to je potegnil roko	k	ustom, pihnil po široki, trdi dlani
Tedaj se je obrnil	k	meni, se zvito nasmehnil in rekel,
Omelčarjev Justin se je takoj vrnil	k	vozu, da bi zaklinil hlod, Venček pa
zaklinil hlod, Venček pa je stopil	k	Travnikarjevemu stricu, mu položil
noge so mi zvezali ter me postavili	k	steni, da me je sonce žgalo vse popoldne.
Venček je skočil	k	Justinu in mu pomagal odvreči novo
stresel Venček ter se nagonsko stisnil	k	Travnikarjevemu stricu, ki je bil takrat
postavili v vrsto, se vsi hkrati obrnili	k	množici, se zravnali, dvignili desnico
usnjenega pasa kratek, okovan kij in stopil	k	Petru.
Stali so kakor prikovani	k	tlom - okrog njih pa je
In tudi Peter se ne bo več nagnil	k	njemu s svetlimi očmi, si potisnil
Ženske so jeknile in stisnile	k	sebi trepetajoče otroke, dedci so se
plašno pobiral, se je caposquadra obrnil	k	vratom in dal z roko znak.
Caposquadra se je obrnil	k	fašistom, ki so naglo poskočili ter
Caposquadra se je zasukal na peti, planil	k	Petru in zakričal vanj:
zaničljivo pogledal, počasi dvignil maseljc	k	razbolenim ustnicam in izpil.
zarežal caposquadra; nato se je obrnil	k	množici, razširil roke, s samokresom
alala! ...« Venček se je stiskal	k	Travnikarjevemu stricu in trepetal,
Počasi se je obrnil	k	Travnikarjevemu stricu in ga tiho vprašal:
Tudi Milana je kmalu poklical	k	sebi.
seveda niso več marali, zato je šel	k	drvarjem.
korenino, pognala žago in se vrnila	k	Travnikarjevemu stricu, ki je bil še
zato je skočil na noge in naglo stopil	k	žagi.
klopi, če mati ne bi takoj skočila	k	njej in jo prestregla.
zakaj, videla jezo, je pritisnila hčer	k	svojemu obilnemu telesu in odločno
Prižela je Zmago še tesneje	k	sebi in po dolgem premolku dodala z
‚O Gospod, vzemi ga	k	sebi!
Svoji	k	svojim.
ga neso, kajti žalost je že stopila	k	njemu, ga prijela pod pazduho ter ga
pod pazduho ter ga odvedla naravnost	k	Mojemu Jezusu.
samo včasih, kadar je bil hudo jezen,	k	svojemu običajnemu vzdihu dodal še
Stisnili so se	k	razjedeni mizi in pohlevno čakali,
vedel ni, kdaj so ga noge prinesle	k	Mojemu Jezusu.
Okrogličar razširil roke in se zasukal	k	pismonoši.
pustil tam! je stokal in se oziral	k	nam.«
zaplesal s kakim Kalabrežem,« se je obrnil	k	pismonoši.
Moj Jezus je vrgel roke kvišku in planil	k	njemu.
roko, preložil liter in počasi povlekel	k	sebi krčmarjev klobuk.
Nato se je zasukal	k	pismonoši, mu položil težko roko na
Hotejec se je obrnil, da bi spet stopil	k	Maticu, a prav tedaj je tiho zatarnala
zbodle tudi te besede, zato je stopil	k	Temnikarici in ji položil roko na rame.
je odkimala Temnikarica in dvignila	k	njemu svoje mokre oči.
skočili v kuhinjo in pritisnili nosove	k	oknu, da bi ga še enkrat videli, ko
roke na prsih, kakor bi se pripravila	k	daljšemu pogovoru, in nato vprašala:
»Ampak najprej stopi	k	Loputniku, da te obrije!«
»Najprej	k	Loputniku, da te obrije!« je ponovil
»Tako, zdaj pa kar	k	počitku!« je odločno rekla Temnikarica.
legla, še enkrat vzdihnila in zamrmrala	k	Bogu, naj ji dá mirno noč, nato pa
ko se je ta nekega večera prizibala	k	bajti.
nato molče pomaknila s srede praga	k	podboju in stisnila kolena k sebi.
praga k podboju in stisnila kolena	k	sebi.
Nato se je obrnil	k	Lužnici in ostro odsekal:
zelo velike, zato so se ženske obrnile	k	Lužnici in glasno izjavile:
Matic se je nagonsko stisnil	k	Hotejcu in se tresel kakor šiba na
Hotejec je vrgel kol v grmovje, se obrnil	k	Ustinarju in vprašal:
Hotejec ga je skušal privaditi	k	delu, toda njegov trud je bil zaman;
Matic je še isti večer pritekel	k	Hotejcu, toda ne s pravo palico, temveč
nikar ne repenči in naju ne prištevaj	k	norcem.
	K	Loputniku pojdi in ga prosi, naj te
»	K	Loputniku, da te ostrže!« je ponovil
Matic, dvignil prst in se takoj odpravil	k	Loputniku, ki je bil čevljar, a je
Pijani velikan se je res prizibal	k	potovki, ta pa je planila na cesto
Najprej je šel	k	Robarju in tam vse ozmerjal kakor se
Včasih je šel	k	ljubici, da mu je dala rožo, enkrat
mogel doseči srbečega mesta, je stopil	k	jablani, se s petami uprl v zemljo
»Zjutraj pojdi	k	Loputniku, da te obrije!« je strogo
»	K	Loputniku, da te obrije,« je ponovil
»Potem šele greš	k	Tilčki po sončnico!«
»Potem	k	Tilčki po sončnico ...« je ponovil in
kakor v kamen vklesan ukaz, da mora	k	Loputniku, da mora k Tilčki, da mora
ukaz, da mora k Loputniku, da mora	k	Tilčki, da mora na Lazna in nato na
»	K	Loputniku grem, da me obrije,« je počasi
in se počasi odzibala okrog vogala	k	svojim kuram.
prikimal Loputnik, ki se je obrnil	k	Maticu.
hitro pograbil čevljarski nož, skočil	k	peči in odmaknil pečnico ter pogledal,
Oddahnil se je in se vrnil	k	Maticu.
»Ti pojdi kar naravnost	k	Tilčki!«
»Naravnost	k	Tilčki!« je ponovil Matic, spet dvignil
potegnil okrog vogala ter se spustil	k	Žuželjčevi bajti.
»	K	Tilčki grem.
Kokošarkino jezno regljanje, zato se ni upal	k	hiši, temveč se je v stogu skril za
Stopila je	k	vrtu, kjer je ob plotu raslo tudi nekaj
pokadila bom, da hudiči ne bi prišli	k	hiši.«
sončnice pod vratom ni mogel nagniti	k	skledi.
»	K	Hotejcu ...« ga je prešinilo.
Matic mora	k	Hotejcu, da mu pokaže rano, zakaj kaj
»Matic!« je vzkliknil v tišino, planil	k	njemu ter ga zgrabil z obema rokama,
»Mleko!« je zašepetala in se obrnila	k	vratom.
Hotejec se je pomaknil	k	možem in zašepetal:
Hotejec je naglo stopil	k	Maticu, mu položil levico na čelo,
je hiša vrh klanca in je bilo treba	k	njej vse pripeljati samotež ...
lagal pob, ki bi očeta rad spravil	k	pripovedovanju, ker se je bal, da bo
storil ne samo, kadar se je pripravil	k	petju, pač pa tudi, kadar se je pripravil
pač pa tudi, kadar se je pripravil	k	pripovedovanju.
ko nisi več človek, vlečeš in vlečeš	k	sebi, dokler te lastno bogastvo ne
Vrniva se raje	k	Ravničarju in reciva, da je bil čudak.
Ravničar si tiste pridige ni bil vzel	k	srcu.
greh, ker bosta lačna, ki je poklicala	k	sebi Čelarjevega Venčka, ko je ta pobral
seveda v smeh, Ravničar pa v ogenj in	k	vratom, češ:
Žena je v sami srajci pritekla	k	vodi in ga s sklenjenimi rokami rotila,
‘Hudič ga je potegnil	k	sebi!’ so trdili pobožnjaki.
Da, v Trst je bila zbežala,	k	teti, ki je bila tam za deklo v nekakšnem
Župnik jo je poklical	k	sebi in jo trdo prijel.
naslednje jutro vstal, je šel naravnost	k	Idrijci, se slekel, zabredel v vodo
Zamorka se je zagnala	k	vodi in ga začela milo klicati.
niti slišati, je kar oblečena zabredla	k	njemu.
Vsi so šli	k	pogrebu, peli so mu.«
se zrinili skozi križe in prihiteli	k	cerkvi.
Prišli pa so	k	pokopališču, splezali na obzidje pri
bil takrat občinski mož, je stopil	k	Janezu, ki je še stal pri grobu, in
svislih, kjer se je skrivaj pripravljal	k	počitku, in je vse videl...
naslonila na snope in potegnila kolena	k	sebi.
svinčeno, ki ga je prej tako tlačilo	k	tlom.
In tam se je oče spet obrnil	k	pobu, kakor bi bil pomislil, da mu
»Če bo vse prav, boš v juniju že šel	k	mali maturi, kakor se reče.«
Brenkal sem in čakal, da pojdem	k	vojakom.
mostu se je oče odkrehnil in se obrnil	k	pobu ter nato skoraj sramežljivo zaupno
Spoznala me je in skočila	k	meni s tako srečnim vzklikom, kakršnega
večer, ko so očeta odgnali, prizibal	k	hiši Zajezarjev Martin ter med dvema
je zamahnila z roko in stopila	k	obleki.
Saj veš, da bo takoj sedel	k	njemu in poskusil, kako mu kaj poje.
Pomaknil sem se	k	harmoniju, potegnil s prsti po mrzlih
Sirota se je hripavo pripravljala	k	bitju.
- Čas ... - sem zamrmral in stopil	k	njej.
pospravila mizo in se začela pripravljati	k	likanju.
obstane na robu gozda in se počasi obrne	k	meni.
- pravi oče in se s hrbtom pritisne	k	ukrivljenemu deblu starega bora, da
Nagonsko se stisneva	k	deblu, čeprav sva v gozdu tostran reke
vrtoglavico, zato sem vstal in stopil	k	okencu.
vajeti, je iz mesečne noči priplaval	k	njemu obrazek v objemu pšeničnih las.
utripanjem svojih črnih kril klicala	k	sebi.
zvrnil v vodo in se začel potapljati	k	zvezdam.
zgrabi za srce in nagonsko se pritisne	k	steni, da ga zvezdnata globina res
Samo Šmonov Izidor se je spustil	k	vodi in je sprožil plaz obvodnega grušča,
rahlo potrkala na strop in ga poklicala	k	sebi, kakor ga je poklicala še
Spustil se bo	k	njej in tam bo ves skrušen obstal pred
Prislonil se je	k	okencu, previdno odmaknil sajasto steklenico
Zrinila se je	k	njemu, pokazala s prstom skozi zakajeno
niso mogli prispevati niti drobtinice	k	njegovemu bogastvu.
- Torej si bil le namenjen	k	meni ?
zasekal sekiro v tnalo in šel v sobo	k	mami.
Še isti večer je oče poba poklical	k	materini postelji ter ga vprašal brez
učil doma in naj bi hodil v Tolmin	k	izpitom.
je položil roko na rame in ga obrnil	k	sebi.
- Zakaj mama ne hodi več	k	zdravniku?
Mama ne hodi več	k	zdravniku tudi zaradi tebe.
‘Hodila boš	k	zdravniku,’ sem ji rekel, ‘pa čeprav
besedo, posebno kadar se je obračal	k	očetu.
koncih, jo z lahkoto vzdignil in postavil	k	oknu.
Zaprl je vrata za njim in se obrnil	k	pobu.
bilo očitno nerodno, zato je stopil	k	njim v kuhinjo.
v izbo, odložil nahrbtnik in sedel	k	peči.
je bila slišala in ga je poklicala	k	sebi.
vse pripravljeno, je zadovoljno sedel	k	mizi in odprl knjigo, da bi videl,
Nato je stopila	k	pobu in ljubeznivo rekla:
Kadetka je počasi stopila	k	vratom, jih odprla in tiho rekla:
se je stric obrnil	k	pobu.
Drugi teden pojde	k	izpitom.
imaš res rad, se boš učil in pojdeš	k	izpitom ...
se je Brika obrnila	k	Podzemljiču.
in ki je bila prav tiste dni prišla	k	mami na obisk, je bila res živa pratika.
peterokrakimi kleščami, jo zavrtel	k	sebi in vprašal:
Pritisnil sem čelo	k	mreži in svetlo pogledal v noč, da
sem se bil vrnil iz Tolmina, stopil	k	njej ter ji povedal, da sem srečno
trije otroci že obuti prišli v sobo	k	mami, ji glasno obljubili, da bodo
	K	stricu ...
Slišal sem, da se je vrnil v sobo	k	mami.
rekla Brika in bliskovito pokleknila	k	svoji košari.
Slišal sem, da je oče stopil v sobo	k	mami, da se je kmalu spet vrnil v izbo
Oče se je vrnil	k	mami.
Stisnil jih je	k	sebi in zdelo se mi je, da so dolgo
trenutkov nepremično, se nato pomaknili	k	vzglavju, z dvema prstoma vzdignili
	K	pogrebu nisem šel, ker sem bil precej
Zajezarjev Martin je trdo zakorakal	k	maminemu vzglavju, se ozrl po moških
razumel njegov pogled in hitro stopil	k	vznožju.
Sestra je položila	k	njeni glavi šopke najmlajših treh,
nimam lepe obleke, da bi bila lahko šla	k	pogrebu ...
pokaral in hkrati pritisnil njeno glavo	k	sebi.
jaz sem delal ... in kadar sem sedel	k	njej, mi je jezik otrpnil, ker mi je
so že kar dobre, - je rekla, stopila	k	meni in mi potiskala košarico v naročje.
Očitno je premišljevala, ali naj se vrne	k	Trnarju ali naj ostane pri meni.
Kar	k	srcu mi je prirasla.
	K	mesarju pojdeš...
ki sem jo kupil tisto pomlad, je šla	k	mesarju še tisto jesen.
S Trnarjem sva odnesla žimnico	k	reki in jo pogrnila po produ, da bi
Kadetki pa sem rekel, naj gre	k	potoku po nekaj listov črnega lapuha,
sem se obrnil	k	brigadirju.
najmlajši trije so se preplašeno stisnili	k	očetu.
je vztrepetala in se pritisnila	k	meni.
Stopila je	k	meni, se spet obrnila h grobu in vprašala:
ponovil njene besede in se spustil	k	hiši.
veje, jim dovaja hrano in jih dviga	k	soncu ...
Šla sta na Vrtačo ali na Polog,	k	Skopičniku ali celo v Vrbje ...«
obrnilo od okna in po prstih stopilo	k	vratom.
zažvižgal je, kakor bi me klical	k	sebi.
petinosemdesetletni ded, ki je po očetovem odhodu	k	vojakom spet vzel gospodarstvo v roke,
steklenici, ki jo je nameraval potegniti	k	sebi, samo Julček je neprizadeto gladil
povedal Julček in se začel pripravljati	k	svojemu velepodpisu: pogledal je pero
Oklenili smo se mame, se pomaknili	k	oknu in čakali.
Vsi smo skočili	k	oknu.
vrečo, je že pritekla mama in planila	k	njemu:
je nasmehnila, mi pa smo se spravili	k	lepemu, pobožnemu delu.
In res je začel kar redno zahajati	k	nam.
Kadet je še zahajal	k	nam, a ne več sleherni dan.
Zemlja se je vrtela bliže in bliže	k	soncu, segrela se je in uporno poganjala
Najsi so jo vsi prištevali	k	ubogim na duhu, je bila babnica po
Katra se je spet obrnila	k	mami in zaprosila:
zataknil v rogovilo stare jablane in šel	k	mami na njivo.
in resna Bosanca sta večkrat prišla	k	dedu in z njim zamenjala tobak za žganje.
Takoj sem sklenil, da ga zvečer ne bo	k	nam.
pobrala in ga pridržala, da je stopil	k	njemu vojni kurat.
-	K	Vojnačevim letim! -
čudovito naglico in prožnostjo pognala	k	njej.
v žepu, - se je z nasmehom obrnila	k	mami in vtaknila roko do komolca v
zmenil za njenega otroka, je stopil	k	njej.
In valovi te reke so pljuskali tudi	k	nam.
Vsi otroci smo zlezli v posteljo	k	mami in zadrževali dih ter hkrati ponosno
Mama je spet legla, nas stisnila	k	sebi in nam zabičala, naj molčimo.
Telefon ... - se je sestrica stisnila	k	mami.
zarežal in nas začel vabiti, naj pridemo	k	njemu.
precepu smo otroci, zato se je nagnil	k	dedu in mu pokazal pecivo.
Vojnačeve ženske v hudih trenutkih umikale	k	nekim starim, daljnim tetam, ki so
Kar jih pusti	k	sebi, jih pusti skozi vrata usmiljenja
Vsi smo se plašno stiskali	k	mami, kakor bi po vsem ozračju plavalo
se je Testen obrnil	k	njemu.
Orožnika sta kar planila	k	svojima puškama, jih naglo oprtala
zdravnika in jo po stopnicah ubrali	k	mami, ki nas je takoj slekla in spravila
S starejšo sestro sva takoj skočila	k	oknu.
je vzkliknila mama in se pritisnila	k	njemu.
Oče naju je dvignil	k	sebi in potresel, naju poščegetal s
postavil na tla in stopil proti ognjišču,	k	najmlajšima dvema.
se je kmalu sprijaznila s tem in šla	k	njemu, bratca pa ni bilo mogoče iztrgati
je mama ob šestih vstala, je stopila	k	njemu.
dolge, razpuščene lase in jo tiščal	k	sebi, Zana pa je divje stresala glavo,
Sedel je	k	mizi, pojedel dve ocvrti jajci, edini,
Mama in oče pa sta stopila	k	dedu in ga začela spraševati, če bi
roko je počasi dvigal leseno žlico	k	ustom.
Iz župnišča sem jo ubral naravnost	k	tesarju Podzemljiču, da bi dedu zbil
moral oče še isto noč odpotovati nazaj	k	vojakom.
seveda ni bilo domačinov, da bi ga nesli	k	zadnjemu počitku.
je, čeprav je bil Žid, »usodil nesti	k	počitku dedka‐prijateljčka«, in temnopolti
je zaprla vrata za njimi in stopila	k	oknu.
Stisnili smo se	k	njej in dolgo molče ždeli v temi.
je čutil počaščenega, da ga kličemo	k	hiši »za odraslega človeka, za varuha.«
vresja, spletla venec ter ji ga položila	k	nogam.
sva zibelko izpod strehe, jo prinesla	k	žlebu in jo začela umivati.
Prišla je tudi	k	Justini v senik in tam »iz srca pomolila
»Ali je namreč res, da so jo nesli	k	pogrebu na nosilih in ne v krsti?
imajo toliko listja, da se pripravljajo	k	trepetanju, v Volčji grapi kuka kukavica
- Nekdo se pelje	k	nam! -
- Jezus,	k	nam gre! -
sva se s sestro zagnala	k	mami, ki je že v sveži ruti in čistem
prekinila mama in stisnila Kadetko	k	sebi.
- Saj gre	k	svojim! -
srčno dobrih in toplih rok, stiskamo se	k	njej in jo branimo že tisoč let, branimo
se je obrnila	k	meni, »prav kar se države in domovine
vrgel oklešček po vodi, stisnil puško	k	sebi in strumno salutiral:
se je obrnil	k	meni, »postaral sem se, spametoval
se je obrnil	k	meni, »malce se mu je zmešalo, češ
Kadar koli sem bil v Gorici, sem stopil tudi	k	njemu.
Šla sva v kuhinjo in sedla	k	mizi.
Stric je takoj potegnil	k	sebi zelenko in začel nalivati.
se je obrnil	k	meni, »kdaj si bil v Leobnu?«
Torej,« se je obrnil	k	meni,
Najprej se je zatekla	k	nam, a ker bi se rada postavila na
postavila na noge, se je preselila v bajto	k	Vešpaju in Poloni.
	K	nam je prišla in se razjokala.
Božena ti pride	k	Modrijanu, da bi se malce zavrtela
je takrat, s semnja, spet prijokala	k	nam.
Zrušila se je pod tepko	k	očetu in rekla, da ji v vasi ni več
Tedaj se Gino zgane in stopi	k	Obrekarjevemu Borisu, k Orliču, ki
zgane in stopi k Obrekarjevemu Borisu,	k	Orliču, ki mu je bil najbližji.
takoj planil nadenj, sklenil roke kakor	k	molitvi in proseče vzkliknil:
»Lepega dne ti pride Gino	k	nam in vpraša po očetu.
Oče je stopil	k	njemu, obstala sta na tnalu ter se
Ko se je znočilo, je oče spet stopil	k	njemu ter mu začel prigovarjati, naj
- Ali si ga ti poslala	k	nam? -
Pogosto je prihajala	k	nam in vsakemu kurirju je naročala,
»Pa še	k	nam kaj pokukaj.
Kadetka jo je privila	k	sebi, srečna in ponosna.
Tudi mi smo se napotili naravnost	k	njej.
pomislil ter se nagonsko pritisnil	k	zemlji.
se je Kadetka proseče obrnila	k	meni.
vrgla kvišku, jo še enkrat stisnila	k	sebi in jo poljubila ter mi jo spet
Obrnila se je	k	teti in ji prav tako hudomušno pomežiknila.
Stisnil sem Silvijo	k	sebi, da je veje ne bi oplazile.
se odmevi polegli, nato sem dal roke	k	ustom in odgovoril:
Dal sem roke	k	ustom in poklical iz vseh pljuč:
Planila je	k	otroku, ga stisnila k sebi in sproščeno
Planila je k otroku, ga stisnila	k	sebi in sproščeno zahlipala.
tešiti otroka, sva se s teto obrnila	k	njej.
Položila je Silvijo predse, počepnila	k	njej, ji s prstom kazala izprana, peščena
Kadetka jo je naglo potegnila	k	sebi, ji vzela kamenčke iz rok in jo
začudeno ponovil otrok in se stisnil	k	materi.
Teta je sedla	k	meni.
se je Kadetka obrnila	k	meni.
Sedel sem	k	teti, se zleknil v vresje in se zamaknil
Poleg tega pa zahaja	k	njemu dveletna Usadarjeva Tinka, ki
varnem, in zato jo brez skrbi pobriše	k	mostu, kjer ga ob vodi že čakajo nagi
nenadoma zasmili, tako zasmili, da leže	k	njemu, položi svojo glavico nanj ter
zajavka Modrijan ter se naglo odmakne	k	vratom svoje hiše, kakor da bi tam
stresel Venček ter se nagonsko stisnil	k	Travnikarjevemu stricu, ki je bil takrat
postavili v vrsto, se vsi hkrati obrnili	k	množici, se zravnali, dvignili desnico
usnjenega pasa kratek, okovan kij in stopil	k	Petru.
Stali so kakor prikovani	k	tlom - okrog njih pa je valovala gosta,
In tudi Peter se ne bo več nagnil	k	njemu s svetlimi očmi, si potisnil
Ženske so jeknile in stisnile	k	sebi trepetajoče otroke, dedci so se
plašno pobiral, se je caposquadra obrnil	k	vratom in dal z roko znak.
Caposquadra se je obrnil	k	fašistom, ki so naglo poskočili ter
Caposquadra se je zasukal na peti, planil	k	Petru in zakričal vanj: »
zaničljivo pogledal, počasi dvignil maseljc	k	razbolenim ustnicam in izpil.
zarežal caposquadra; nato se je obrnil	k	množici, razširil roke, s samokresom
alala! ...« Venček se je stiskal	k	Travnikarjevemu stricu in trepetal,
sončnega morja, da bi čez gore prijadral	k	nam, pa se je med mrzlimi vrhovi ujel
stekla	k	dekletom, Venček pa je zardel do ušes
»	K	Rejcu sem šla po semenski krompir,«
plano, je Venček z roko pritisnil Milico	k	robu gozda.
Milica je ubogljivo počepnila	k	deblu.
naletel in se segrel, se je postavil	k	staremu orehu ter se s hrbtom začel
žerjavici, preden mu je rekla, naj stopi	k	Modrijanu po nekaj kvasa.
Mamička!« je vzkliknil Modrijan in skočil	k	njej.
preplašeno zakričal Arnac in stisnil	k	sebi svoj frakelj.
	K	nam je goriški nadpastir pošiljal samo
zmignil z rameni in se brez besede vrnil	k	svojemu delu.
Ko je podrl ograjo, je šel	k	žagi in od tam prinesel tako dolg in
Stopil je	k	župniku ter se prav po domače in kar
z njim, potem pa se takoj pomaknil	k	tramu, ga vzdignil visoko nad glavo,
veselo poskočil kovač, se hitro sklonil	k	drugemu tramu in ga vzdignil.
Župnik pa je naposled sam prišel	k	njemu po razno orodje, toda o kovačevem
beseda!« je prikimal župnik, stopil	k	mizi, stegnil roko in slovesno rekel:
ušel, če bi se bil spustil v grmovje	k	reki.
»Kovač, ko bo zazvonilo	k	zornicam, nehava.
Zazvonilo je	k	zornicam in še sta bila oba na nogah.
»Nesi jih domov in jih obesi	k	srnjakovim.«
Učiteljica je široko odprla okno, stopila	k	tabli in vzela kredo, da bi začela
učiteljica in jo tudi z roko klicala	k	sebi.
Nato je stopila	k	učiteljici in ji ponudila cvetje.
to tudi jasno razložila, je skočila	k	stenskemu koledarju, odtrgala listek
Potem je stopila	k	nesrečni Jerici, ki je s svojim šopkom
drobno kito in jo tako naglo potegnila	k	odprtemu oknu, da je dekletce z bosimi
Jerico pograbila za uho in jo potisnila	k	tlom.
spet zgrabila za uho in jo potisnila	k	tlom.
Potem se je obrnila, stekla	k	tabli, vzela kredo in začela pisati.
ostanek krede zagnala po razredu, stopila	k	oknu in globoko zajela zrak.
se prav počasi začeli pripravljati	k	pisanju.
Otožno je zmajal z glavo in stopil	k	Jerici.
Učitelj se je obrnil	k	tabli.
italijanske besede, se spet obrnil	k	nam ter rekel mirno kakor prej:
izgubljen, da ga niso pustili niti	k	pogrebu.
grem kar naprej, ter se spet obrnil	k	Ravničarju.
naše tri kravice ter jih gnal na pašo	k	potoku Skopičniku.
Stekel sem	k	Skopičniku in po stari navadi hitro
potem pa je vzdignil glavo, se obrnil	k	potoku in vzdihnil:
bodo!« je odkimal Ravničar in se napotil	k	zadnjemu topolu.
stali na cesti, nato se je spet obrnil	k	Modrijanu, s kazalcem ustrelil vanj
Modrijan je skočil	k	njima in spregovoril.
sta prikimavala, potem pa sta stopila	k	Ravničarju, ga potrepljala po rami
kakor bi me neka neznana moč tiščala	k	tlom.
Obrnil se je	k	starejšemu in strupeno rekel:
izročil moje papirje, mlajši pa je stopil	k	meni, da bi mi odklenil lisice.
Stopil sem	k	polici, nalil vode v skledo in začel
Vzel sem skledo in stopil	k	lini.
Nekaj dni kasneje so me peljali	k	zaslišanju.
tepko!« sem poskočil in se takoj pognal	k	raskavemu deblu.
pustim!« sem se zasmejal tudi sam in sedel	k	njej.
Zadovoljno sem se nasmehnil in se obrnil	k	steni.
in žalosti sem vstal, da bi stekel	k	mami, a tedaj sem kar odrevenel; prešinila
A vendar se sploščim	k	steni in se brez diha pomikam naprej.
vem, da moram samo bliskovito skočiti	k	tepki in se pognati do prve veje, pa
Samo prosil sem ga, če grem lahko	k	njemu spat.
grenkosladko tesnobo, ki me začne potiskati	k	pisanju.
naj ve, zakaj sem vzdignil desnico	k	sencu, po vojaško pozdravil okrušeno
neprijetna: bil sem orel, z verigo priklenjen	k	jamboru.
Potem pa hitro	k	župniku!«
Potem pa	k	župniku!«
Tantadruj se je obrnil	k	njemu, ker bi mu rad povedal, da je
Tantadruj je skočil	k	njemu in mu ves srečen povedal:
Ko je Matic nekega dne pritaval	k	njemu, izgubljeno gledal okrog sebe,
palec debelo leskovo palico, sedel	k	Maticu, palico najprej z nožem olupil,
prestrašeno ponovil Enaka Palica in se obrnil	k	njemu.
moji!« je prikimal Hotejec, se obrnil	k	Lokovčenu, ki je prodajal zvonce, in
Spet se je prijazno obrnil	k	nesrečnikom in jim ljubeznivo požugal:
Vsi	k	meni spat!
Tantadruj pa je skočil	k	njemu in ga milo zaprosil:
»Tantadruj, zdaj grem pa	k	župniku!«
Stopil je	k	debeli murvi pri cerkvenem obzidju
je mudilo na semenj, v gostilno in	k	skledi.
»No, Tantaradra?« se je domači obrnil	k	norčku.
svojega norčka, nato pa se je spet obrnil	k	njemu in mu rekel:
previdno bližali in ga z rokami vabili	k	sebi.
veliko kostjo, ki si jo je pritisnil	k	desnemu sencu.
Tantadruj se je molče spustil	k	njim na klop, stisnil svojo paličico
umrl!« je odkimal norček in obrnil	k	njemu svoj žalostni, nagubani obrazek.
obema rokama, se od strahu sploščil	k	steni ter ves okamenel buljil v Pepo
odkimal Matic in se tako pritisnil	k	steni, kakor bi se hotel skriti v zid.
v predpasnik, nato pa se je obrnila	k	Luki ter ga nemara prav zaradi svoje
»Fantje, ko se znoči, gremo	k	Hotejcu spat!« je rekel ukazujoče.
naravnost v veliko sobo in ga tam posadil	k	visoki peči.
bil že primerno okajen, in se obrnil	k	stražmojstru, ki je sedel pri posebni
Nato je stopil	k	Tantadruju in ga prosil, naj mu posodi
»Boš šel	k	hudiču!« je zarohnel Okrogličar, stegnil
»	K	hudiču!« je potrdil stražmojster.
Tantadruja, da bi se skupaj odpravili	k	Hotejcu spat.
Tantadruj je stopil	k	Peregrinu in ga prosil, naj mu vrne
»Zdaj pa	k	Hotejcu in božorno‐boserna!« je ukazujoče
naveličano zakričal Okrogličar in stopil	k	njemu s kozarcem vina.
Okrogličar je planil	k	Janezu, da bi ga utišal:
preden jo mahnejo čez odprta polja	k	Hotejcu.
»Tantadruj,	k	jami!« je srečno odgovoril.
Zdaj gremo	k	Hotejcu spat!«
bilo predolgo tiho, se je Luka obrnil	k	Tantadruju:
»Kar zdaj gremo	k	župniku, pa božorno‐boserna!«
nori!« je rekel Luka in ga potegnil	k	sebi.
preplašeno potrdil Matic in se stisnil	k	Luki.
»Tantadruj,« se je obrnil	k	Luki, »ali boš povedal Jelčici, da
Obrnil se je	k	Maticu in ukazal:
se pri priči obrnil, skoraj stekel	k	cerkvici, pograbil za vrvi in s svojimi
je potrdil stražmojster, se obrnil	k	Maticu in strogo zarohnel:
pribil stražmojster, ki je že prišel	k	sebi.
Nato se je obrnil	k	jami in uradno pozval Tantadruja:
Župnik ga je odpahnil, se obrnil	k	jami in strogo vprašal:
»Vrnimo se zdaj	k	cerkvi!«
»Boš šel pa ti navzgor,« se je obrnil	k	Furlanu.
»Ti pa,« se je obrnil	k	norčku, »ob Idrijci in tudi domov!«
razidite se tudi vi « se je obrnil	k	svojim faranom, »in hvalite boga, da
Peter Majcen, ki je takoj stopil	k	mizi, je mimogrede blisknil po njem.
dialoga, čeprav ga ne moremo prištevati	k	čistim realistom; da je v njegovih
ko si bo skuhal turško kavo, sedel	k	mizi, si prižgal cigareto in se naposled
stopil s praga na dvorišče, stisnil	k	sebi sekiro in potipal samokres.
dvorišče, je bilo videti, kakor bi bila	k	oknu prislonjena stara gotska soha
Dokler je hodil še	k	spovedi, je vsa vas poznala njegove
Temnikar je stopil	k	sajastemu skledniku, snel z žeblja
in nato prav tako bliskovito skočil	k	njej kakor razdražen paglavec; ona
se je strogo in zaskrbljeno obrnila	k	njemu.
Ne nori! - je stopila	k	njemu.
	K	Jezuščku v hlevček, he‐he!
Mož, ki se priženi	k	hiši, po navadi ostane hlapec.«
Počasi se je vrnil	k	njej.
je potisnil razmajano nočno omarico	k	steni, kjer je bilo stikalo, ter jo
čakala odgovora, se je takoj zasukala	k	možu in poklicala:
In nato se je spet obrnila	k	Petru Majcnu:
Majcen, pograbil lonec z vodo in stopil	k	nočni omarici.
»In no, vidiš?« se je žena obrnila	k	možu.
veselo na delo!« je vzkliknil in sedel	k	mizi.
Prižgal si je cigareto in potegnil	k	sebi mapo.
Stopil je	k	oknu.
prižgal cigareto in se odločno vrnil	k	mizi.
Potegnil je	k	sebi pisalni stroj in vdel papir.
In nato se je spet obrnila	k	Petru Majcnu:
se je oddahnila žena, ki je že sedla	k	možu na tla, potegnila k sebi kolena
je že sedla k možu na tla, potegnila	k	sebi kolena in jih objela.
je ponovila žena ter se spet obrnila	k	Petru Majcnu.
In saj!« se je obrnila	k	možu in ga s komolcem krepko sunila
	K	vragu še Tihi dol!
	K	soncu raste in prav gotovo ne razmišlja
Vzdignila je bele roke	k	vreči in jo počasi odložila na parobek.
Počasi je stopila	k	njemu in se ozrla v njegovo krošnjo.
se z vsem telesom tesno pritisnila	k	njemu.
Počasi je stopil	k	javoru.
Obrnil se je in spet stopil	k	Ciki.
hudičevimi krotami, je še enkrat stopil	k	njej.
Samo zato, da bi zbudil	k	življenju svojega sina, ki je prava
in če se zdaj nisi ubrejila, boš šla	k	partizanom.
potoku, da se bom nazaj grede spustil	k	njej.
zasanjaril, je rajši spet vstal, stopil	k	hrastovemu
in jasno videla, kako se hiša stiska	k	strmemu pobočju kakor gnezdo k skali,
stiska k strmemu pobočju kakor gnezdo	k	skali, pod
drobu, je začutila, da bi morala takoj	k	sinu in hčeri, pa se ni niti premaknila.
rahla, da se je s koleni pritisnila	k	ognjišču, ker se je bala, da se bo
vdano razširila roke in počasi stopila	k	peči.
»	K	partizanom,« je rekla Justina.
»	K	partizanom?« je zategnil Tone.
večkrat prešinilo, da je nemara res odšel	k	partizanom, a že naslednji hip je to
odbila tri udarce, nato je stopila	k	njej, stegnila koščeno roko in ustavila
premislila, ker je vedela, da je šel	k	Ciki, pa je zato sklenila, da ga bo
črna krogla z nevidno vrvjo privezana	k	njenemu srcu in jo zdaj, ko je padla
ni začela zvijati rok in ni se vrgla	k	njemu, čeprav bi bila to rada storila
praga, da je kakor peresce odletela	k	stopnišču in se zrušila.
pokazala zlate zobe in se počasi obrnila	k	svojemu laškemu pribočniku.
ponovila nemška smrt, prikimala in sedla	k	mizi.
stopil v izbo in se zbegano oziral zdaj	k	peči, zdaj k mizi.
se zbegano oziral zdaj k peči, zdaj	k	mizi.
je spet nataknila zlata očala, sedla	k	mizi, si prižgala drugo cigareto, zdolgočaseno
noter! - se je Prekleta strešnica obrnil	k	njej.
sama vstala in se zadenjsko umaknila	k	uri, ne da bi odtrgala pogled od Jerneja.
trznil Prekleta strešnica in se obrnil	k	Temnikarici.
Mati jo je potegnila	k	sebi.
Tone! - se je Temnikarica spustila	k	njemu.
kopitom odpahnil, da je odletela nazaj	k	peči in se tam zrušila na tla.
živa ptičica, nato pa je odskakljala	k	Temnikarjevi glavi in tam še dolgo
Skočila je	k	Jerneju in pokleknila k njemu.
Skočila je k Jerneju in pokleknila	k	njemu.
Potem je pokleknila	k	Tonetu in ga pobožala po laseh, skočila
toporišču sekire, je čez ramo pokazala	k	ograjenemu vrtičku.
z rameni, pribočnik pa se je obrnil	k	Mongolom ter jim z zgovornimi južnjaškimi
telo, ki se krčevito zvija in sili	k	tlom.
Prekleta strešnica, ki se je sklanjal	k	Temnikarici, da bi jo pobral.
Vrnila se je	k	vrtičku in se spet naslonila na ograjo
vsaka prava mati, ki zmeraj zadnja leže	k	počitku...
Nemška smrt, ki se je bila umaknila	k	skali v pobočju, se je z laškim pribočnikom
Nemška smrt je s kazalcem poklicala	k	sebi čokatega Mongola ter mu s kretnjami
Temnikarica vzdignila glavo, se obrnila	k	Prekleti strešnici in glasno rekla
Temnikarica se je zdaj obrnila	k	njej, s prstom pokazala v Prekleto strešnico,
Temnikarica se je počasi spet obrnila	k	tnalu.
Mongol je stopil	k	Prekleti strešnici in mu z obema rokama
Vojaka sta zdaj stopila	k	Temnikarici, da bi jo spravila na kolena.
»Ali greste	k	tolmunu?« je vprašal in s palico zamahnil
Stopil je	k	trti in odgrnil listje.
je objel okrog ramen, ga pritisnil	k	sebi, zaprl oči in se rahlo zazibal,
Sklonil se je	k	trti in začel z obema rokama odgrinjati
priganjala ga je naprej, priganjala ga je	k	odločitvi, k dejanju, k bolu - in k
naprej, priganjala ga je k odločitvi,	k	dejanju, k bolu - in k smrti.
priganjala ga je k odločitvi, k dejanju,	k	bolu - in k smrti.
k odločitvi, k dejanju, k bolu - in	k	smrti.
raztresem in pomirim, potem pa domov - in	k	mizi!«
	K	stricu smo jo poslali.
Jankec,« je rekel starec in ga pritisnil	k	sebi.
midva doma, tam,« se je starec obrnil	k	Petru Majcnu in s trobento pokazal
Obrnil se je	k	Petru Majcnu, s pogledom pokazal na
je vsa njegova pozornost prikovana	k	eni sami misli, ki ga ne spusti niti
V gozdu se je bila pritisnila	k	javoru in prej se ni marala pogovarjati.
Seveda, pravi mi, naj grem domov in sedem	k	mizi.
starec skoraj ukazujoče in kazal v kot	k	starinski stiskalnici, kjer sta bila
Jankec?« je ljubeznivo rekel, stopil	k	njemu in ga spet pobožal po kodrastih
obtolčeno majoliko in počasi stopil	k	sodom.
pa mu je?« se je Peter Majcen obrnil	k	starcu.
votlo zabobnelo, in se počasi vrnil	k	stiskalnici.
vedel, kaj naj reče, se je spet obrnil	k	otroku.
Nato se je nagnil	k	Petru Majcnu in komaj slišno zašepetal:
je majoliko in se odzibal v polmraku	k	sodom.
prestrašeno rekel starec in hitro stopil	k	njemu z majoliko.
mučno, da je takoj spet vstal in stopil	k	otroku.
»Od kod pa vi « se je obrnila	k	Petru Majcnu, ko je prišla bliže.
»Trije fantje so prišli domov	k	materi pa so jih obkolili, da so z
predpasnikom obrisala oči in počasi stopila	k	Petru Majcnu.
Teta je vzela putrih, stopila	k	sodu in potrkala po njem.
domov?« je toplo rekla teta, stopila	k	njemu in ga pobožala po glavi.
Nato je vzdihnil, počasi vstal, stopil	k	Jankcu in ga pobožal po laseh.
je hitro odkimal ded in spet stopil	k	njemu.
Stari Blažič se je počasi vrnil	k	stiskalnici in s pritajenim vzdihom
Nagnil se je	k	Petru Majcnu in pridušeno rekel:
In privlekla me je	k	sebi.
Otrok je stopil	k	njemu in mu počasi vzel trobento iz
odgovoril Temnikar in se še bolj pritisnil	k	skali.
Zajel je sapo, se stisnil	k	skali in čakal.
Tiščal se je	k	steni, se tresel po vsem telesu in
zašepetal starec in se še globlje nagnil	k	njemu.
Ded je hitro stopil	k	njemu, ga stisnil k sebi in mu začel
je hitro stopil k njemu, ga stisnil	k	sebi in mu začel s svojimi trdimi prsti
Ded ga je takoj spet pritisnil	k	sebi in mu začel spet grebsti po laseh.
Starec se je nagnil	k	njemu in komaj slišno zašepetal:
Ko je trobenta utihnila, je stopil	k	starcu ter ga molče zgrabil za roko.
Spustil se je	k	potoku, si slekel srajco in se umil.
Trdo je zaprl vrata svoje sobe, stopil	k	oknu in pogledal po drevoredu.
Sedel je	k	mizi in potegnil k sebi pisalni stroj.
Sedel je k mizi in potegnil	k	sebi pisalni stroj.
se mučil, dokler ga niso poklicali	k	večerji.
Žena se je obrnila	k	štedilniku.
Brž ko je stopil	k	mizi in se zamaknil v svoje papirje,
Po prstih je stopil	k	oknu in dolgo napenjal ušesa.
Moram!« si je rekel in sedel	k	mizi.
Nato je stopila	k	njemu in molče stegnila roko; bila
je vzela zvezek in svinčnik, sedla	k	mizi in začela zelo hitro pisati.
Stopila je	k	njemu, mu vzela zvezek iz roke in hitro
Stopil je	k	oknu in čakal.
je skoraj živčno zakričal, se obrnil	k	mizi, pograbil svoje papirje in jih
Peter Majcen je skočil	k	oknu.
Vzmet se je zakotalila	k	postelji in tam trepetala kakor grešna
Ne izdajte me!« je planila	k	njemu ter se ga oklenila z obema rokama.
morečo tesnobo, ki ga je ves dan tlačila	k	tlom.
Kmalu je žalost stopila	k	njemu in pregnala obup.
je hodil vsako jutro in vsak večer	k	Skopičniku, da se je napil čiste, mrzle
pogledal v modro nebo, nato pa stekel	k	Skopičniku in se skril v košato vrbo,
Temnikar stopil s kolnika in zavil	k	potoku.
jezno vrgel roke od sebe in se obrnil	k	potoku:
brado in se bolj prizanesljivo obrnil	k	potoku:
Oddahnil sem se in stopil	k	njemu na kamen.
Obrnil se je	k	meni, me spet predirno pogledal z modrino
Pustim jih pod češnjo in se spet vrnem	k	svoji pisalni mizi, kjer tudi mene
Lepega popoldneva prihrumita	k	meni moja in mi zmagoslavno pokažeta
srečna ter se kar zasučeta in planeta	k	vratom.
Hitro se vrnem	k	mizi in sedem k svojemu delu.
Hitro se vrnem k mizi in sedem	k	svojemu delu.
sem poskočil in se kar takoj pognal	k	raskavemu deblu.
kar koso pustim!« sem rekel in sedel	k	njej.
Zadovoljno sem se nasmehnil in se obrnil	k	steni.
in žalosti sem vstal, da bi stekel	k	mami in ji rekel, da ne sme umreti,
S hrbtom se pritisnem	k	steni in se počasi pomikam naprej.
Peljeta me	k	češnji.
Potem stopim	k	oknu, ga trdo zaprem in spet sedem
oknu, ga trdo zaprem in spet sedem	k	svoji mizi ...
Otroci so stekli	k	hrastu, spustili torbice v travo in
Tinko s pogledom in se nato obrnil	k	Matičku:
Čas je pošiljal	k	Rodici pomladi, poletja, jeseni in
vendar si je želel, da bi priletela	k	njemu in da bi potem skupaj odletela
»	K	njivi bi rad šel,« je rekel kamen.
»Pa zakaj bi šel rad	k	njivi?«
»In tudi boš lahko zdaj šel prej	k	njivi,« je rekla jelka.
seveda nepopisno vesel, ker je šel	k	svoji njivi.
Pa je nazadnje le stopil	k	otrokom.
»Ne stokaj!« so se obrnili otroci	k	njemu, potem pa takoj k staremu mornarju:
obrnili otroci k njemu, potem pa takoj	k	staremu mornarju:
zlatega jezera, je stric Andrej zavil	k	reki.
sončne žarke in metulje ter jih nosil	k	rešetkam, da bi jih spuščal jetnikom
Naposled so ga zaprli v grajske kleti	k	ostalim jetnikom.
vse zdržal, naposled se je le obrnil	k	valptu in rekel:
Pesnik je stopil	k	njivi in s pogledom iskal.
Veter je spet potegnil in zanesel čisto	k	tlom dim iz pipe, ki si jo je mornar
zdel zoprn in odpeljal je Bouvarda	k	Dumouchelu.
Poklical bi ga celo	k	sebi, če ne bi kuharica drugače vplivala
trdneje stal na tleh, ni in ni prišel	k	sebi.
Usedla sta se	k	mizi.
sta naletela na polža, sta stopila	k	njemu in ga zmečkala, pri tem pa se
drsali s coklami po kamnih, pozvonilo je	k	večerji.
vrsto del, s katerimi je pripomogel	k	temu, da je poljedelstvo postalo znanost.
je tako, da je človek, ko je prišel	k	njima, mislil, da ima pred seboj dele
utrechtskih naslanjačev je bilo postavljenih	k	steni, na okrogli mizi na sredini so
miru zaradi neuspeha malage, stopil je	k	omari, vzel iz nje pločevinaste škatle,
Ženska je z novico nemudoma odhitela	k	špeceristki in naposled so vsi v vasi
beračica in vsako jutro ga je pripeljala	k	njima.
Postavila se je	k	oknu, razpela zgornji del steznika,
Z zdravnikom sta hodila	k	ubogim, potem pa sta iskala po svojih
Odpeljala sta se	k	lekarnarju v Bayeux (tisti v Falaisu
žena najemnika Gouya je prišla jokat	k	njima.
Zdravnik je stopil	k	postelji, vrgel krožnik skozi okno
bilo vredno, da sta vsak dan hodila	k	njima iz Barnevala v Chavignolles.
Bouvard se je usedel	k	vodi, strmel v valove, na nič ni mislil,
parnika, sta vprašala za pot, ki pelje	k	svetilnikom.
Odšla sta	k	pečini in čez pet minut sta se že stiskala
in čez pet minut sta se že stiskala	k	njej, da bi se izognila veliki mlaki,
Bouvard se je nagibal	k	neptunizmu, medtem ko je bil Pécuchet
odprl vrata na dvorišče, vrgel desko	k	zidu in ju odpeljal v prostorno kuhinjo.
ukaz je šla ‘po pijačo’, se vrnila	k	mizi in postregla gospodoma.
‘kmečke fante’, potem je pokleknil	k	zaboju in gledal, kam sodi odlomljeni
mano,« je rekel in odpeljal Pécucheta	k	hiši, kjer je lastnica Castillonova
je bila všeč, da jo je hotel vzeti	k	sebi, da bi pomagala stari Germaini.
so bili naši predniki močno nagnjeni	k	razuzdanosti.
človeški pepel, in ponesel stekleničko tik	k	očem, da bi pokazal, na kakšen način
vitrajem, a zelo se jima je mudilo	k	novemu oddelku, posvečenemu Falusu.
fevdalizma, in leto 1789 je vrnitev	k	postavam naših prednikov.
Seveda	k	veliki Zgodovini revolucije Louisa
objavljeni v letih 1823‐1827, in ne še	k	Zgodovini konzulata in cesarstva, ki
Pécuchet, ki je bil jeznorit in nagnjen	k	ukazovanju, se je razglašal za sanskilota
in Bouvard in Pécuchet sta se vrnila	k	Franciji in se lotila Sismondija.*
če poleg narisanega hloda piše H =	K	in če je zraven del rekla »... in krik«,
brezbrižnosti za datume sta prešla	k	zaničevanju dejstev.
Takle fičfirič in babjek ti pride	k	našima gospodoma in se še norčuje iz
Vrnila sta se	k	predstavi.
Najdite tak zaplet, ki me pritegne	k	stvari, pravi Boileau.
je proti Franciji, veliko pripomogel	k	uporu domačinov zoper francosko nadvlado.
gospod de la Rochejacquelein pristopili	k	začasni vladi, so se hrbtenice zravnale.
Nagonsko se je obrnil	k	poljskemu čuvaju, ki se je s stotnikom
dobre znance pa je vodil na pijačo	k	Castillonovi.
spodbujali zdravnika, zato je odšel	k	Heurtauxu in mu razložil, kakšne možnosti
Brž ko je odšel, je Heurtaux odšel	k	Placqueventu.
prinesel rešitve, zato sta šla po nasvet	k	zdravniku.
de Faverges je nekega večera prišel	k	župniku in mu povedal, da bo v Normandijo
Tedaj se je Gorju obrnil	k	Pécuchetu:
na tri mesece ječe zaradi hujskanja	k	družbenemu preobratu.
Naslednji dan je prišel	k	njima.
živahno pozdravil družbo, se je obrnil	k	učitelju in skoraj čisto tiho rekel:
usedeta nazaj, potem pa se je obrnil	k	župniku:
boste dali zgled in z drugimi prišli	k	obhajilu.«
»Nikoli je ni	k	maši.
prefekta, saj so vsi do ministra kot členi	k	tlom tiščeče verige!
Prve so nagnjene	k	posamezniku, druge k skupinam, tretje
Prve so nagnjene k posamezniku, druge	k	skupinam, tretje k skupinam skupin
posamezniku, druge k skupinam, tretje	k	skupinam skupin ali serijam, katerih
ga ni bilo, zato je Pécuchet odšel	k	trgovcu.
Raje prodajva to bajto in pojdiva	k	divjakom, gromska strela!«
ljubezni, ko je vsako noč prihajala	k	njemu na skedenj, tako da je njen mož
Samo da se vrneš	k	meni.«
Nagnil se je	k	njenim ustom, držal jo je okoli pasu,
zamere in tri nedelje zapored prišla	k	njima.
Odšel je torej	k	njej, in ko se je spet namenil tja,
na Castillonovo, ko stiska Gorjuja	k	sebi.
Hotel jo je stisniti	k	sebi, a ga je odrinila.
bilo nečastnega početja in ni si upal	k	zdravniku.
brado, napenjal prsi in tiščal komolce	k	telesu.
vlogo členkov, torej se morata vrniti	k	začetku.
Marescotov pisar in še trije moški prinesli	k	Beljambu veliko orehovo mizo; ‘gospod’
se postavila eden pred roge in drugi	k	zadnjici in z velikim notranjim trudom
njihovo sapo, s čimer naj bi pritegnil	k	sebi elektriko.
magnetizerja zmagoslavno držala, se je vrnil	k	vratom in jima rekel:
so gorele na robu mize, potisnjene	k	zidu pod portret Bouvardovega očeta,
neka sila ali nekaj kot spona vleče	k	tlom, in Marcel je brž naredil zareze
Naslednjega dne so se vrnili	k	znamenjem na drevju.
Počasi so prišli	k	sebi, toda nihče ni vedel, kakšne bodo
Odpravila sta se	k	Marescotu.
Namenjen je bil	k	njima, da bi jima povedal za nesrečo.
Mož v sutani je sedel	k	njima in Pécuchet se je lotil krščanstva.
pridobljena spoznanja in nas usmerjajo	k	pojmom, ki so zelo sporni.«
Nikamor več nista šla, nihče ni prišel	k	njima.
Vsak	k	sebi sta vlekla škatlo, pladenj je
Stopila sta	k	lini, da bi zajela sapo.
zadonela vesela pesem, ki vabi ljudi	k	nogam kralja angelov.
nenavadne spokojnosti sta bila nagnjena	k	prizanesljivosti.
Nekega dne sta odšla	k	maši in potem sta se še vračala v cerkev.
Mesec dni je redno hodil	k	obredom, v primerjavi s Pécuchetom
Pécuchetom pa se ni hotel prisiliti	k	postu.
Nato se je odločil in ponesel grižljaj	k	ustom.
predana kot nespoštljiva, ko je prišla	k	hiši, je najprej dajala nasvete, potem
se je dal pregovoriti, da je hodil	k	šmarnicam.
stanovitnost in sklenil je, da bo romal	k	Mariji.
Naj roma	k	Naši ljubi Gospe v Fourvièru, Chartresu,
Bayeuxa je v saracenskem ujetništvu molil	k	njej: okovi so padli z njega in ušel
čaščenja, prispodobe so ga dvignile	k	njej, ki jo slavi toliko ljudi.
je opazoval, čez četrt ure pa stopil	k	njemu.
Potem se je vrnil	k	prvotnemu poklicu, potoval je za neko
Vrnil se je	k	računom.
Sam pri sebi se je nagibal	k	veri.
zdravja, drugi pa po temperamentu nagnjen	k	božjasti.
Župnik je pogostoma hodil	k	njemu.
Bouvard in kmalu privolil, da stopi	k	obhajilni mizi.
je čakala na kočijo, se je obrnila	k	Bouvardu in mu predstavila bodočega
Zatekel se je	k	mističnim avtorjem, sveti Tereziji,
Granade, Scupoliju in med modernimi	k	msgr. Chaillotu.
Kadar smo v zadregi, se zatečemo	k	Cerkvi.
»Koliko nesrečnikov se je zateklo	k	njemu?«
Nič več nista šla	k	abbéju.
Gospod de Mahurot je hodil	k	obhajilu, da bi bolje zapeljeval ‘dame’,
Nato se je obrnil	k	Foureauju:
in ganjenost se je dvignila od srca	k	ustnicam, mu zmočila veke, mu skoraj
vranami v brazdah, kdaj pa kdaj skočil	k	drevesu in si urezal palico.
Zakaj se reče	k	hribu in h kostanju, zakaj se večer
Vrnili so se	k	učenju in kroglicam, črtam in črkovnici,
Izkazalo se je, da je Bouvard nagnjen	k	dobrohotnosti, domišljiji, čaščenju
čaščenju in ljubezenski energiji: vulgo	k	erotizmu.
kot pri drugem razpoznala nagnjenost	k	prijateljstvu; odkritje ju je tako
ugovarjal, češ da je organ lahko nagnjen	k	nečemu, ne da bi vas moral prisiliti
nečemu, ne da bi vas moral prisiliti	k	temu.
Pomaknil se je	k	njej, ne da bi vstal.
Pécuchet, ki je prihitel	k	njim, je dodal, da imajo tudi živali
Ko je nekoč prišel	k	mizi z umazanimi rokami, se je Bouvard
tresoč od razburjenja šel pritožit	k	Bouvardu.
in tako sta sklenila poslati otroka	k	verouku.
Reine se je ponudila, da ju bo vodila	k	verskemu pouku.
Prihajala je namreč	k	njim in z ljubeznivim vedenjem se je
ostro kazen in da Victor ne hodi več	k	verouku, kajti le tako bo mogoče preprečiti
Victorine ni smela več hoditi	k	verouku zaradi svojih strasti.
»Kaj če bi ga raje peljala	k	puncam?«
rekel, naj se usede, potem se je obrnil	k	čuvaju:
Pécuchet se je obrnil	k	poslušalstvu.
hotela dati duška in zvečer sta šla	k	Beljambu.
kar bi njune sodržavljane prisililo	k	spoštovanju, osuplosti, občudovanju,
vodila po stari rutini v stranišče,	k	štedilniku, za mizo ... in potem - k
k štedilniku, za mizo ... in potem -	k	biciklu.
	K	sebi me je spravilo šele nekaj jogijskih
hrano prislužil tako, da sem zavil	k	delavcem na polju blizu Tučepov in
hrepenenje, sila, ki tudi nas vodi	k	neizčrpnim možnostim, ki nam jih nudita
Hrepenenje kot radost, ki nas vodi	k	novemu, nepoznanemu.
nisem znal obnašati, zato sem se usedel	k	otrokom in gledal pobijanje na televiziji.
	K	sreči je bil le obiskovalec, sosed,
Ja, domov,	k	svojim, k polni mizi pa v varno posteljo,
Ja, domov, k svojim,	k	polni mizi pa v varno posteljo, prespal
povabilo, da grem z njimi v Tarsus, dol	k	morju, na veselico, ki jih čaka, ko
omotičnega neslo čez zasmetene prazne ulice	k	morju.
	K	občutljivosti lepo pomaga kopanje v
že na daleč maham, energično skočim	k	stražarju in mu dam roko in ga lopnem
Oni zunaj se od okna umaknejo	k	biciklu.
mošeje in glas mujezina, ki poziva	k	molitvi, so postali okus sveta tod
ušlo v omenjene tri doline, v katerih	k	sreči ni imel moči, saj so ležale na
elegantno so pristopile, ko sem lezel gor	k	njim, in ko mi je spodrsnilo, so se
več metrov snega in se Kalaši zapro	k	ognjišču.
Mogoče je	k	temu pripomogel tudi moj bicikel, ki
jadrno prenesli po vseh tistih lestvah	k	ognjišču.
hišo družine, ki me je tisto noč vzela	k	ognjišču, se je trlo ljudi.
katerimi si ljudje svetijo na poti	k	osrednjemu prostoru dogajanja.
z debelo vrvjo privezovati čez pas	k	deblu borovca.
spekla iz testa, z rozinami namesto oči,	k	nam domov je prihajala za dedka mraza
plemenske zveze Patanov priključeno	k	Afganistanu, severnega Pakistana sploh
skupnimi močmi spravili v dolino, je tam	k	sreči že stal tovornjak, ki je pripeljal
Vsako jutro se jih je nagnetlo noter	k	meni, da je vse pokalo, smrkavih in
pospravljajo, čez mesec se bodo zabarikadirali	k	ognjiščem in predremali dolge tedne
in zlatih oblekah so se spuščale dol	k	reki z velikimi lonci na glavah, možje
polniti vsakih deset minut, zatekel	k	edini koči, potem ko sem jo sanjal
sem se skušal nasmehniti, stopil sem	k	ognju in roke vtaknil v plamene.
In vendar, kako rad bi stisnil	k	sebi svojega sina, prijateljico ali
Sem in tja so se	k	pobočju med udobnimi terasami stiskale
	K	temu so dodali še teorijo o posebni
Tedaj se Hunze zapro	k	z drvmi in hrano preskrbljenemu ognjišču
potem pa v Indijo in čim prej domov	k	Janu.
Ko sem prišel toliko	k	sebi, da sem pozornost lahko obrnil
administrativnih središč, prirasle	k	srcu že nekdaj Angležem, ki so izkrčili
Seveda je	k	tem občutkom prispevalo tudi dejstvo,
istem času v želji za soncem priletijo	k	bližnjemu jezeru Chilka tudi od tako
in kvintete in pri tem se stiskajo	k	moškim z nabreklimi udi, jih božajo
najhujše, kadar kolesa ne morem zvleči	k	sebi v gostilno, ker tedaj čisto nič
Tedaj sem stopil	k	lokalnemu ayurvedičnemu padarju.
preselil svoje ljudi, se je sultan zatekel	k	svojemu modrecu.
	K	njim so prihajali po nasvete kralji
Lahko pa, da je	k	velikemu razmahu samostanov v zahodnih
Tudi če so prišli od bicikla potem	k	meni in sem jim z roko pomignil, češ
malih, nasmetenih ulicah, ki se stiskajo	k	hotelom, smrdečih po urinu, bruhanju,
križem kražem po pločniku spravljali	k	spanju domači brezdomci.
šakti, in pokorno čakal, da pride gora	k	Mohamedu, če že Mohamed ne more h gori.
bo videl, da sem v stiski, povabil	k	sebi domov.
vajeno kretnjo v snu potegnila nazaj	k	sebi.
njegova dela v poeziji in komentarje	k	slavnim indijskim svetim spisom, ki
	K	ašramu se šteje nekaj tisoč ljudi.
ne dogaja, ni čutiti nobene težnje	k	skupnemu ustvarjanju, zdaj beži vse
	K	njemu so hodili nemirni duhovi z vsega
kaj je življenje, je nekoč potegnil	k	sebi psa, samca in samico, in pokazal
Ko se moli	k	Šivi, se prosi za narod, da ga ta sila
	K	zdravnikom ne hodijo, ker so le ti
bolnico za ostarele in na obiske domov	k	ubogim in umirajočim.
vrednost nakita vsekakor pripomore	k	poroki.
borci poskusili zastrašiti in prisiliti	k	selitvi.
odvija velika manipulacija in jih pozval	k	individualnosti, samostojnemu razmišljanju,
Zavil sem tja	k	cerkvici in legel na prag.
Tale v Berastagiju pa te bo poslal	k	datunu, pozdravili te bodo.
fantastičnega spusta s Planote bogov dol	k	morju na osrednji Javi.
na duhovne napore podanikov na poti	k	samorealizaciji, se je čaščenje Bude
elementa, prinesli so jim ga podobno kot	k	nam iz kontinentalne Azije.
Včasih hudo ranjenega petelina obude	k	življenju z umetnim dihanjem ali s
O.K., potem boš šel pa	k	sosedu.
bogov se odraža v vsem, vse se nagiba	k	umetnosti, celo tako preproste potrebe
koncu, ko jih duhovniki spet spravijo	k	sebi s pomočjo kadil, zaklinjanj in
Nekaj dni kasneje sem odkril, da me	k	temu bitju nekaj neusmiljeno vleče.
Usedel se bom	k	rožici in jo samo gledal, tako kot
si lahko pomagam s temi sposobnostmi	k	bolj polnemu življenju!
Butelj,	k	sreči je ženski instinkt pametnejši
Kolo sem spravil	k	sebi v posteljo, ga nežno ljubeče pokril
ampak mene še vedno nepremagljivo vleče	k	njej.
ter tja jo je zaneslo v gozd ali pa	k	rožam v vrt, postajala je malo otročja,
pogrnila na tla svoj sarong in me stisnila	k	sebi.
	K	popolnosti kraja in časa je svoje prispevala
Imelo me je, da bi se stisnil	k	njima, ju ujčkati in lizati in ostati
starejša hčerka, ki smo jo zjutraj poslali	k	sosedom, čeprav smo jo želeli zraven,
vzklikala in se navdušeno stiskala	k	nam.
Transcendenten pristop	k	okolju, kulturam, navadam, percepcijam,
	K	sreči je bilo na reki tudi nekaj Nemcev,
	K	sreči pri tem ne gre za prevelika stanja
Običajno smo se tedaj spravili dol	k	morju.
gradnjah, je Gail z otroki odšla na obiske	k	staršem in prijateljem na jug.
je več delovišč po mestu, skočil gor	k	nam na oder, je bilo, kot bi potegnil
Gostom so	k	večerji zaračunali po pet dolarjev
Otroci so prihajali čisto	k	nam, nam kazali jezike in se grdo spakovali.
Avstraliji potekel in da je zdaj treba	k	drugim nalogam.
Ko sem ju poljubil in stisnil	k	sebi sta bili kot dve topli štručki.
Stopil sem	k	ognjem, stegnil roke v nebo in se na
sila v meni, ki me je pripeljala nazaj	k	tebi, da sem pomagal roditi in poviti
	K	sebi, domov.
Oblekel sem se, potem sem šel	k	avtu, pobral svoje stvari, poljubil
poljubil otroke in se še enkrat vrgel Gail	k	nogam.
Včasih pride	k	meni, da se kaj pogovoriva, zanima
Zdaj pa mi povej, kaj te je prineslo	k	meni.
te knjige sem pomislil, da bi prišel	k	vam po nasvet in pomoč...
v svojo norost... in zato sem prišel	k	vam, predvsem zato.
tečejo solze iz oči, mojster seže z roko	k	njemu, a jo odmakne, še preden ga doseže.
Zdi se, kakor da je prišel	k	meni iz nekih davno minulih, resnejših
predlagam: če želiš, lahko prihajaš	k	meni ob sobotah, tako kot danes, vendar
Ko prideš	k	učitelju, da bi te kaj naučil ali ti
bi bilo bolje, ko bi tudi nocoj šel	k	Dragi?
resničen«, - torej se rajši vrni kar	k	njej!
namreč ko skuša stopiti ven iz sebe	k	Bogu in v svet, lahko dá edinole Bog
sama Bog, to pa bi pomenilo vrnitev	k	platonskemu Logosu.
nenehno iskal gotovost v njej, bo šla	k	drugemu, kajti tako smo narejeni, da
zdaj grem	k	njej, naravnost k njej, in s sabo vzamem
zdaj grem k njej, naravnost	k	njej, in s sabo vzamem kitaro... ali
vse! je rekla, čez čas pa me je vzela	k	sebi.
se po teh pobegih vselej spet vrnil	k	njej, četudi mi je parala srce...
dejansko nisva več skupaj, ko ona odhaja	k	drugemu, se ne moreva ločiti, ker naju
prej prav razumel, tvoja draga odhaja	k	nekomu, ki živi nekje daleč...
od mene, ki sem ji najbližji, odhaja	k	nekomu, ki ga komaj pozna, s katerim
Seveda,	k	obema.
Bruno gre	k	telefonu in pritisne na spominsko tipko.
Milina njenega obraza sije	k	detetu: čista brezmadežna ljubezen.
<entendement>, ko se ukvarjamo z njimi, kajti	k	temu nas zavezuje preudarnost <prudence>.“
uspeha, če bi se preprosto odpravil	k	nesrečni Elizabeti, jo objel in potolažil,
tega, da bi se naše občutje usmerilo	k	drugim stvarem, katerih pridobitev
sklepamo, da je za nekaj časa vzel Francine	k	sebi in z njo verjetno tudi Heleno,
in zbiralec Johannes nemudoma odleti	k	drugi žrtvi, saj, kot sam pravi, ”ženska
nujnost alternative ali‐ali in ga kliče	k	odgovornosti, ki iz alternative sledi.
prepričan, da duhovna pot navzgor vodi	k	etični in nadalje prek nje oziroma
oziroma z njeno ukinitvijo, suspenzom, še	k	religiozni zavesti.
počasnimi koraki premeri vrt, ozira se	k	cvetočemu drevju, medtem se mu dve
Kierkegaarda bistveno neskončno hrepenenje	k	nedosegljivemu, nadsistemskemu onstranstvu.
	K	branju takšnih raziskav vselej pristopamo
Poslušaj, Janez: kaj če bi se midva vrnila	k	najini tolažnici, filozofiji?
tako spraševal in sploh ne bi prišel	k	meni, ampak bi rajši poiskal kakega
In zdaj, če se vrnem	k	analizi kot metodi filozofskega spoznanja,
	K	vprašanju Boga se gotovo še vrneva,
filozofsko začenjajoči, ustrezno moji težnji	k	predpostavljenemu cilju pristne znanosti,
	K	temu lahko dodava še odlomek iz Idej,
	K	načelu vseh načel: da je vsako izvorno
vnaprej cilj, glede na katerega je prodor	k	egu le sredstvo.
Skratka, če se vrneva	k	primerjavi Kartezija in Husserla: prvi
Zdaj se rajši usmeriva	k	premisleku o odnosu med sámorazvidnim
verjetno imaš prav: implikacija od jaza	k	svetu res ni a priori reverzibilna.
filozofiji, včasih sem jih povabil tudi	k	sebi na dom, stanoval sem tam blizu.
Svetleče kresnice rojijo	k	središču vrtinca - in, čudo prečudno:
tudi jaz sem ena od njih, leteča	k	zenici teme, s frfotajočimi krilci,
zavito v tančico, dekle, ki se sklanja	k	potoku.
za zmeraj...	k	očetu otroka, ki ga bo rodila... pospremil
je mama vsako nedeljo vzela s seboj	k	maši, zdaj pa sem že skoraj pozabil,
Pa vidva, ne hodita	k	maši?
Toda za to, da smeš iti	k	maši, moraš zares verovati v Boga Jezusa
Vsekakor ne dovolj, da bi šel	k	maši.
ravno analogijski preskok od glave	k	jazu, poleg tega pa bi bilo treba razlikovati
analitično filozofijo vnesel nov pristop	k	problemu osebne identitete, predvsem
kateri skupini analitikov spada Parfit -	k	večini ali manjšini?
Bolj	k	večini, k tistim, ki sledijo Locku,
Bolj k večini,	k	tistim, ki sledijo Locku, vendar na
skoraj do komolca, se obrnejo nazaj	k	travi.
Vesel bom, če bom vsaj malo prispeval	k	nastanku vaše knjige, mojster!
prostoru in času, da bi se napotil	k	večnosti...
lahko napoti onstran prostora in časa	k	večnosti...
iz stavbe na ploščad in se napotili	k	letalu.
Greva naprej do Tomaja... in vrniva se	k	Aristotelu!
za pripovedko, da so ljudje romali	k	svetemu kraju na Sardiniji, kjer so
No, če se zdaj vrnem	k	njegovi teoriji časa:
”teče“ po časovni premici od preteklosti	k	prihodnosti ali, bolj nazorno povedano,
zdaj ”teče“ po času od preteklosti	k	prihodnosti, ob tem mislimo, da je
Zvonilo je	k	večernicam in zdelo se nama je, kakor
Ko se vrne	k	mizi, zadovoljno prikima.
četudi isto v luči večne lepote:	k	njej usmeri svojega duha!
	K	eni izmed sosednjih mizic sta se maloprej
ogleda teren, potem pa steče naprej,	k	vodnjaku na levi.
palače: glej, kako harmonično se dviga	k	balkonski balustradi šest stebrov,
globino prostora prek položnega stopnišča	k	že prej omenjenemu slavoloku, okrašenemu
mojstrovinah tega mesta (pravzaprav se	k	njima vrne, saj ju je opazil že prvi
mesta Milana in v njegovem komentarju	k	tej skici, kjer pravi, da mora lepota
posameznih [renesančnih] zgradb ozremo	k	pojmovanju celote, prestopimo iz polja
glasneje kot v zgodnji renesansi klicala	k	svojemu tosvetnemu udejanjenju.
spet samo prikima in gondoljer se vrne	k	svojemu otožnemu napevu; po kakem ducatu
stara: ne morem je pustiti same, vzeti	k	Brunu tudi ne...
vasi živiva in kadar želim, pridem	k	njemu, pomagam mu, rada ga imam...
poljubila na lice, hotel sem jo stisniti	k	sebi, pa se mi je izvila iz rok... in
zaskrbljena, saj je njuna misel že prvi korak	k	ločitvi... in še dobro, da pozneje ponavadi
prostranih dvoranah spodbuja človeka	k	premišljevanju.
V procesijah se vijejo	k	žrtveniku, jezdijo na konjih, prihajajo
In ljudstvo je prišlo	k	Mojzesu in so rekli: "
	k	sliki 223A].
svetlobno okno, kamor odhaja Bogočlovek	k	svojemu nebeškemu Očetu, medtem ko
zrcalo pod roko in nato spet pogleda gor	k	Vnebohodu.
Nad oblake,	k	Soncu, Luni, planetom, zvezdam...?
Bruno odloži zrcalo in gre	k	njej.
Janez pristopi	k	njima.
teologijo za zdaj ob strani in se vrniva	k	Newtonovemu pojmovanju absolutnega
	K	vprašanju absolutnega časa se bova
	K	temu pa je treba dodati, da hitrost
gibanje glede na ladjo (če pa prištejemo	k	hoji še gibanje ladje, je relativno
ustrezajoče edini sili, ki si prizadeva	k	oddaljevanju od svoje osi gibanja,
premišljuje, potem vstane in stopi	k	oknu, na široko odpre okenski krili,
zato primakne majhno trikotno lestev	k	policam, naloženim vse do stropa, in
relativno več časa, kot sem mislil... zdaj pa	k	Leibnizu!
”zunanji“ prostor, bi se še malce vrnil	k	temu problemu - sprašujem se, ali iz
tla, in Galilej je odločilno prispeval	k	razumevanju težnosti s svojimi znamenitimi
ki jo je kot filozofsko pojasnilo	k	novi fiziki dodal v drugi izdaji
Newtonov genialni prispevek	k	razumevanju vesolja je bila razlaga
preseneti pri sanjarjenju in te pokliče	k	tabli.
bi se sredi noči napotil naravnost	k	jutranji maši, ves urejen je videti
V uvodnem eseju	k	Nebesom in peklu lahko preberemo
”Vrnimo se zdaj	k	izkušnjam.
Bruno vzame podobico	k	sebi.
Janez stegne roko	k	Brunu, hoteč si bolje ogledati podobico,
Bruno stopi	k	oknu in mu pomaha v pozdrav.
Mojster stopi	k	balkonskim vratom in jih odpre na stežaj,
vezano fotokopijo Husserlovih predavanj	k	fenomenologiji notranjega zavedanja
[III.7.3], in potem preide	k	času, ki ga kot ”podobo večnosti“ poveže
prehajanje od enega duševnega stanja	k	drugemu oziroma, kot pojasnjuje Plotin:
prehajanja od enega načina življenja	k	drugemu“ [prav tam].
spremljevalec duše ali nekaj, kar pride	k	njej naknadno (nič bolj kakor tam [v
potem v spoznanju spet vračati nazaj	k	Enemu?
spraševanja... zato bi se zdaj rajši vrnil	k	filozofiji časa.
preteklost in se s pričakovanjem ozira	k	prihodnosti, obenem pa ostaja prisotna
raja, prek Kristusovega utelešenja	k	vstajenju in poslednji sodbi kot eshatološkemu
preteklost in se s pričakovanjem ozira	k	prihodnosti, obenem pa ostaja nenehno
zora izločili še vse tisto, kar spada	k	občutku, tako da ne bo ostalo nič drugega
svoje notranje stanje...in vse, kar sodi	k	notranjim določilom, pa je predstavljeno
določilo zunanjih pojavov; čas ne spada ne	k	obliki ne k legi ipd., pač pa določa
pojavov; čas ne spada ne k obliki ne	k	legi ipd., pač pa določa razmerje predstav
medtem ko se Plotin prek uma dviga	k	presežnemu zrenju Enega.
kajti lestev spoznanja vodi mistika	k	Neznanemu, ki v redkih trenutkih ekstaze
pa ga mojstrove besede, ki se vrnejo	k	Znanemu, spet poženejo v tek.
Vrniva se zdaj	k	vprašanju razumevanja prostora in časa
časa v novejši filozofiji in znanosti,	k	prioriteti časa v prvi in prostora
fenomenologija časa kot nov filozofski pristop	k	nerazrešeni problematiki časa dandanes
je bil, da njegovo osnovno načelo ”	K	stvarem samim!“ zagotavlja neodvisnost
torej najpomembnejši Husserlov doprinos	k	filozofiji časa?
Sicer pa, če se vrneva	k	fenomenologiji časa, je treba poudariti,
Mojster umolkne, stopi	k	oknu in ga odpre na stežaj.
pogledom, ki si ga odvrnil, spet vrneš	k	njej in jo prepoznaš kot isto mizo
prenosno slušalko in z njo ob ušesu stopi	k	oknu.
Namenila sta se na popoldanski sprehod	k	razvalini cerkvice svetega Mihaela,
pa kar vprašaj, zato tudi prihajaš	k	meni, da ti kaj razložim.
pozneje pa splošna teorija relativnosti	k	temu dodaja še možnost potovanja v
Ja, gor	k	Svetemu Mihaelu sva se namenila.
Angel se ustavi in obrne	k	sopotnikoma.
No, če se vrnem	k	pojmu ”vesoljnega bloka“: kritiki so
Trojico sopotnikov na poti	k	Svetemu Mihaelu spremlja le roj mušic,
spet srečata (S' se na primer vrne	k	bratu S) - in potem se vprašamo:
obisku Andromede želi vrniti nazaj	k	bratu S v Mlečno cesto.
	K	sreči pa Sonce ni črna luknja, in zato
škrapljami in vdolbinami, naravnost gor	k	Svetemu Mihaelu.
Vendar bi se še malce vrnil	k	splošni teoriji relativnosti:
jo povleče iz žepa, pride fant spet	k	sebi.
tako rečemo, nas besede lahko zavedejo	k	preveč materialni predstavi polja.
pred smrtjo, in sicer v petem dodatku	k	svoji poljudni knjižici o relativnosti,
težko prehodno džunglo, od četvernega	k	mnogoteremu prostoru‐času, ki je
”časovni premici“ od preteklih časov	k	prihodnjim, ne more pa teči v nasprotni
čas v normalni smeri, od preteklosti	k	prihodnosti, medtem ko s stališča svojega
divjega plesa zunanjih območij vrtinca	k	njegovi mirujoči osi, kjer te medtem
urami, ko se jima je na začetku poti	k	Svetemu Mihaelu prikazal med križi
nisem mislil, da ne bi več prihajal	k	vam.
sopotnik, in tudi če ne bi več prihajal	k	meni, me boš še dolgo spremljal v mislih.
javor“, ki na končičih svojih nazaj	k	zemlji usločenih vej ziblje stotero
serendipično naključje, da greva midva gor	k	Svetemu Mihaelu, čez tri dni pa se
plešasto glavo in se zadovoljen vrne	k	mizi.
drugi strani baje pretirano nagnjen	k	čutnosti.
Koliko je nagnjen	k	čutnosti, ne vem, gotovo pa je bil
jesensko znamenje... in tudi nagnjenja	k	vzdržnosti, zmernosti, metodi... zanjo
Potem se obrne	k	Janezu.
	K	stvari, k stvari, če vam je prav.“
K stvari,	k	stvari, če vam je prav.“
Pozneje preide še	k	”pozitivnim“ dokazom...
	K	temu dodajam, da ni pametnega človeka,
uro) ...skratka, če naj gremo naravnost	k	stvari, se mi zdi smešno govoriti,
Misli si	k	temu za hip, da je končen ves prostor
Vendar oboje zastavlja ti umik:	k	priznanju te sili / to kakor ono, da
končen, v obeh primerih pripeljala	k	nesmislu, logika zahteva, da moramo
Toda vrnimo se	k	Brunu:
Zdaj pa je že čas, da se vrnemo	k	našemu tetralogu...
No, če se vrnem	k	Filoteju...
obstoj neskončnega prostora preide	k	”pozitivnemu“, pravzaprav teološkemu
Kopernikovega obrata od geocentrizma	k	heliocentrizmu - in prišel do spoznanja,
naravo: takrat se bodo odprla vrata	k	umevanju resničnih počel naravnih stvari
Marija se vrne	k	omizju sredi vrta.
Hja, pa grem tudi jaz še malo	k	svojim...
Prideta zvečer kaj naokrog, za spremembo	k	meni?
Janez stopi	k	vodnjaku, čez katerega visi cev za
Potem se obrne	k	Janezu.
spregledati, da se tudi narava ”povzdigne“	k	Bogu in da se Bog ne ”poniža“ s tem,
Vendar	k	temu dodaja: ”
odloži spet na mizo, vstane in stopi	k	oknu.
detetom: milina njenega obraza sije	k	Jezuščku - čista brezmadežna ljubezen.
Vendar	k	temu dodaja:
Bruno se spet usede	k	mizi.
obrnjena v ”tostran“, bolje rečeno,	k	”onstran v tostran“... in tako sem v
piše tudi Mendoza, je obrat od nebes	k	zemlji oziroma od drugega, onstranskega
od drugega, onstranskega vesolja	k	temu, našemu edinemu vesolju, v katerem
tostransko presežnost, ki dušo priteguje	k	njenemu božanskemu domovanju, ali,
	k	Bogu.
Toda, če se vrnem	k	Spinozi:
ali je takšen ”nepristranski“ pristop	k	Bibliji sploh mogoč?
treba ohraniti, če naj človeka vodi	k	poslednjemu spoznanju in odrešenju.
Potem stopi	k	telefonu in dvigne slušalko: telefon
nekoč poimenovala Marija, nakar se vrne	k	računalniku, ki je medtem od besedila
Spinozovega traktata sam preskočil	k	prikazovanju Monetovih krajin, tj.
človeško naravo in da je Kristus pot	k	odrešenju.
preveliki ”verski gorečnosti“ vodi	k	nestrpnosti in nasilju.
obisku Jaspersa vrne z očmi in mislimi	k	zaslonu, na katerem se nizajo Spinozove
Mojster, vrniva se rajši	k	Spinozovi razlagi Biblije: sprašujem
zbere pribor na pladenj in pohiti nazaj	k	računalniku.
Spinoza	k	temu dodaja - kar je že bolj vprašljivo
je videl tri može, ki jih je povabil	k	sebi na večerjo" (Epistolae, 75).“
najbolje in kar ga najbolj zanesljivo vodi	k	čaščenju Boga in k iskreni veri.“ [6:129]
zanesljivo vodi k čaščenju Boga in	k	iskreni veri.“ [6:129]
	K	temu lahko dodamo še tisti aksiom,
poslal Savla, vendar Bog ni poslal Savla	k	Samuelu tako, kakor smo ljudje navajeni
ljudje navajeni poslati enega človeka	k	drugemu.
je, na pobudo svojega hlapca, stopil	k	preroku Samuelu, da bi od njega izvedel,
razpršijo, razletijo v vse smeri, potujejo	k	drugim, daljnim, nama neznanim fasetam,
fasetam, nekateri pa se spet vračajo	k	tvojemu ali mojemu zrcalu, med njimi
sklicuje na daljšo opombo oziroma sholijo	k	15. propoziciji prvega dela Etike
neskončnega uma tvoriti bistvo stvari, le	k	eni sami podstati in da sta potemtakem
...in v opombi	k	tej tezi dodaja:
”Ključ	k	temu [paralelizmu] je modusna identiteta
poteka v obeh smereh, ne le od faset	k	žarkom (na primer pri odboju, ko faseta
spremeni smer žarku), ampak tudi od žarkov	k	fasetam (na primer, da se fasete pod
- določen modus mišljenja, ki spada	k	bistvu duha in ki je nujno večen.“
razbito mlinsko kolesje; potem se vrne	k	jezercu, svojo vetrovko pogrne na obrežno
ali ideji, saj je v lepoti sami ključ	k	resničnemu spoznanju in celo vrata
resničnemu spoznanju in celo vrata	k	razodetju.
svojega telesa, se zdi, da obličje spada	k	slednjemu, ki mahoma zgori v ognju
ko mu voda seže do vratu, se obrne	k	Mariji in Janezu: njegov obraz zasije
maloprej zakoračil v vodo, vrne na breg	k	svojim oblačilom in si jih, še moker,
nase, le telovnik položi v mahovje	k	vetrovki.
v prvem semestru nisem redno hodil	k	predavanjem o Kantu, toda potem, ko
Filozofija sama namreč ne more pripeljati	k	”tistemu najvišjemu“ celega človeka,
Umetnost pa tja, namreč	k	spoznanju najvišjega, privede celega
Janezov pogled nehote zdrsne s slike	k	Marijinim prsim: rob belega modrca,
povedala, Marija... ampak, če dovoliš, bi jaz	k	temu dodal še nekaj:
in prezrcališ na sliko, te nagovarja	k	sámospoznanju.
Marija se vrne	k	sliki.
pa Schellinga spet približuje tudi	k	Heglu, vendar se obenem pokaže tudi
prehodom od transcendentalnega subjekta	k	objektu, od logike k naravi, in v zvezi
transcendentalnega subjekta k objektu, od logike	k	naravi, in v zvezi s tem pravi:
izogne problemu prehoda iz Logike	k	naravi, ki ga opaža pri Heglu.“ [Bowie,
voljo“; slednja namreč noče naprej	k	stvarjenju sveta, ampak se hoče vrniti
stvarjenju sveta, ampak se hoče vrniti	k	njunemu skupnemu, temnemu, neizrekljivemu
onstran pojmov ”negativne“ dialektike	k	samemu bivajočemu (das Seyende),
narave, ki se v svojem sámorazvoju dviga	k	spoznanju, se postopoma spoznava v
Schelling govori o prehodu od čiste volje	k	”tihemu hrepenenju“, iz katerega potem
volja, ki te kaj kmalu spet potegne	k	sebi in te povleče v delujoče življenje;
”prisvaja“ duha - in se tako dviguje	k	božanskemu, ”najvišjemu“ - medtem ko
bom, si reče Marija in se skloni	k	njemu.
tulipanov, ki bodo segli še višje, tja	k	nebu...
večnosti, da se po vesoljni lestvi povzpne	k	sámospoznanju - in šele zdaj večnost
- namreč kot tisto voljo, ki kliče	k	vrnitvi v nevidno.
nekem mestu pravi, da Modrost ”kliče	k	nevidnemu“ in ”objokuje usodo svojih
tisočerimi ustji nebeško moč; seme teži	k	svetlobi in zraku, da bi uzrlo podobo,
sámo v sebi razvija, tem bolj kliče	k	nevidnemu, naj poskrbi zanj, naj ga
hrepenenja je tudi nevidno pritegnjeno	k	vidnemu.“ [prav tam, 305-6]
”bit“ ono pasivno, ki šele prihaja	k	sebi s prebujanjem narave, v njenem
napredujočem sámospoznanju, v vzponu	k	duhu; torej Schellingova ”bit“, tradicionalno
vzleti, tujec pa skoči s konja in plane	k	vodnjaku. ”
trepetam, da bo zdaj zdaj švisnila	k	razpetim krilom smrtonosna ost, v strahu
Jaz pa se vrnem	k	vodnjaku: ptica modrosti kroži nad
njim in ponudim ji roko, da se spusti	k	meni. ”
Janez se ozre	k	Mariji in ko vidi, da še vedno spi,
trenutek prebujenja, resničnega prihoda	k	sebi. [...]
prihaja do česa tujega, prihaja sama	k	sebi, k temu, kar je od vekomaj bila,
do česa tujega, prihaja sama k sebi,	k	temu, kar je od vekomaj bila, česar
Govoreči živali se ozreta	k	njej, konj prhne in prikima, volk pametno
Toda ko se sanjavka ozre nazaj	k	tolmunu, rajske ptice ni več tam, vrnila
odvrnemo od Schellinga in se vrnemo	k	Spinozi?
bližino nekega tujega bitja: ozre se	k	ruševinam starega mlina in krikne -
se ji pusti pobožati, potem pa steče	k	jezercu in hlastno pije studenčnico.
potem se, kakor v slovo, še enkrat ozre	k	trojici in izgine v gozdnem somraku.
bombaža, eno svojih boljših oblek,	k	njej pa si je zavezal temnordečo kravato.
horizont fotonske transparentnosti,	k	višjim temperaturam, bliže prapoku,
našega sedanjega Hubblovega radija	k	celotnemu obsegu našega vesolja je
sveta ni preprosto zvedljiva na vrnitev	k	finitističnim mislim iz srednjeveške
	K	tej odlični oznaki prvega Einsteinovega
Vendar je treba	k	temu takoj dodati, da oživitev lambde
Vrnimo se torej	k	standardnemu modelu razvoja vesolja
prvi Dogodek, čeprav nas misel navaja	k	temu.)
	K	zdaj že klasičnemu standardnemu modelu
S tem približkom	k	aktualno neskončnemu prostoru, z možnostjo
celotnega vesolja očitna in da kliče	k	razlagi, saj se razum, ki zahteva zadosten
argumentacija za velikost vesolja vodi	k	sklepu prek ”srednjega pojma“, in sicer
Anthropic Cosmological Principle, 1986)	k	tej argumentaciji dodajata:
Everett] je dan eden izmed pristopov	k	pojmu ’multiverzuma‘.
Naj se vrnem	k	antropičnemu načelu.
antropično načelo ”lenuhov pristop	k	znanosti“ in da v izkustveni kozmologiji
Barrow & Tipler sta izdatno pripomogla	k	temu, da mnogi sodobni kozmologi razumejo
Carterjeve parafraze Kartezija, dodane	k	formulaciji močnega antropičnega načela:
tudi sam, morda nehote, pripomogel	k	takšnemu razumevanju z racionalističnim
Od tod pridemo	k	drugi, za naš kontekst še posebej pomembni
semantiki in vesolij v kozmologiji:	k	premisleku o podobnosti (a tudi različnosti)
Zdaj, ko je ura že pozna, se vračam	k	izhodiščnemu vprašanju drugega dela
drugega dela nocojšnjega predavanja,	k	dilemi med smotrnostno (teleološko
prenese na neko ”višjo“ raven - predvsem	k	vprašanju, kako je možno Božanstvo
svobodno razvija in se smotrno dviga	k	duhu (Schellingova pot).
povsem dorečeno, čeprav se bolj nagibam	k	panteizmu kot k teizmu.
čeprav se bolj nagibam k panteizmu kot	k	teizmu.
aplavzu predsednica povabi publiko	k	vprašanjem in razpravi.
”udejanjenja“ Boga v razvoju narave	k	umnemu in sámozavedajočemu se duhu
smrti in kot ”troedini“ Bog po vrnitvi	k	Očetu pošlje na zemljo Svetega Duha,
No, ampak če se vrnem	k	sodobni procesni teologiji oziroma
sodobni procesni teologiji oziroma	k	panteistični kozmologiji, je tu še
tiče, bi se rajši vrnil iz teologije	k	filozofiji oziroma k racionalni kozmologiji,
vrnil iz teologije k filozofiji oziroma	k	racionalni kozmologiji, za katero podobno
teorijo, še manj pa se ogrevam za vrnitev	k	teleologiji narave.
nadaljevati, vabim na kozarec vina	k	nam vsem znanemu staremu ’Mraku‘.
ji še ni bilo jasno, ali naj se vrne	k	tistemu dobremu, zvestemu Milanu ali
Da ne bo več prihajal	k	meni?
Da odhaja v Pariz	k	svoji dragi?
Bruno puhne dim, postavi aktovko na tla	k	nogam in se smehlja.
Res je, odhajam...	k	Dragi grem, v Pariz.
edinega prijatelja, zato moram iti	k	njej...
bolje, če me nekaj časa ne bi bilo	k	vama.
vendar ga le bežno ošvrkne in se vrne	k	zapiskom.
šla še malo naokrog, ob enih pride	k	Zlati ladjici...
	K	svoji dragi gre?
Priletel je	k	nama kot ptič in zdaj je spet odletel.
lotil amandmajev, ki so bili vloženi	k	posameznim členom.
poslanskega kluba in poslanskih skupin	k	5. členu, ki določa tedensko pedagoško
Novi predlog amandmaja	k	5. členu, ki namesto petinske dodatne
Opozorilo zakonodajno‐pravne službe	k	dopolnjenemu predlogu zakona in predlaganemu
predlogu zakona in predlaganemu amandmaju	k	5. členu je znova odprlo nekatera vprašanja,
Združene liste socialnih demokratov podprli tudi amandma na amandma	k	5. členu.
status, kakor je predlagano v amandmaju	k	8. členu.
ki so se izkazale za neprimerne in	k	temu postopku pritegniti še vse druge
In še	k	novosti, ki jo je v bistvu prinesla
subvencioniranju prevoza študentov	k	oblikovanju le‐tega povabiti predstavnike
koalicijskih strank smo vložili amandma	k	5. členu, ki dodaja odstavek, ki omogoča
amandma odbora na predlog sindikatov	k	5. členu, ki omogoča vključevanje reprezentativnih
razpravo o 8. členu in vloženem amandmaju	k	8. členu. Kdo želi razpravljati?
potrebno eno bolj utemeljeno pojasnilo	k	amandmaju, ki sem ga predlagal v tem
za štipendije in je tam to dodatek	k	štipendiji, ki že sam poskuša deloma
Kot predlagatelj sem se prijavil	k	razpravi ne glede na čas, ki mi je
minut in v tem času se bom prijavil	k	razpravi.
tudi med razpravo poslancev prijavite	k	besedi.
poslanci z nobenimi dodatnimi gradivi	k	predlogu tega zakona.
Toda moram	k	temu dodati, da so se takrat v medijih
kaj nas napeljuje v Novi Sloveniji	k	takšnemu razmišljanju?
določil zakona, ki naj bi prispevalo	k	izenačitvi pogojev lastništva in upravljanja
Dovolite, da vas nekako pozovem	k	temu, da formuliramo čim več zahtev
Nihče jih ni pozval	k	temu.
izjemno pomemben zakon, bi bilo prav, da	k	stvari resno pristopimo in da res poslušamo
Stroka je podala veliko pripomb	k	predlogu zakona, ki gredo seveda v
Naj povem, da je vlada	k	temu predlogu zakona ob predlogih in
Če bo ta zakon pripomogel	k	urejanju zaskrbljujočih razmer v mestu
drugi strani pa lokalno skupnost zaveže	k	aktivnemu sodelovanju pri tistih projektih,
zakon zavezuje na eni strani državo	k	obveznosti povezovanja z lokalno skupnostjo,
predlagatelja sama zapisala v obrazložitvi	k	4. členu.
Zavezuje jo	k	sodelovanju z državo, seveda le na
lahko na enostaven način prispevali	k	regionalizaciji.
Najprej vabim	k	besedi mag. Janeza Drobniča.
prvi razpravljalec, zato vas vabim	k	besedi.
To bi mestno oblast prisililo	k	spoštovanju evropske prakse.
nejevolja - da mora včasih mesto prispevati	k	nekaterim institucijam v drugih mestih,
Kaj bi bilo še za pripomniti	k	temu zakonu?
nadaljevalnih fazah omenjenega zakona	k	sodelovanju povabi tudi ministrstvo
najprej glasovali o dveh amandmajih	k	5. členu.
prehajamo na glasovanje o amandmaju	k	8. členu, katerega predlagatelj je
preidemo torej na glasovanje o amandmaju	k	8. členu.
v drugi obravnavi sprejel amandmaje	k	5. členu dopolnjenega predloga zakona.
kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo	k	tem členom vložiti amandma?
zdravstvenega varstva zagotovili manj napotitev	k	specialistom, omogočili bi prehod na
lahko pripeljali v dežurni center,	k	pediatru, specialistu šolske medicine
vendar niso neposredno napotile vlade	k	prenovi družinskega zakona.
	K	odgovorom na vprašanje, kako anketirani
okoliškimi prebivalci odlično sodelujejo,	k	čemur pripomorejo pogosta srečanja
potem pa novost tudi že zakoličili in	k	prehodu celo vključili tudi zasebno
tem hodimo spraševat za cene najraje	k	tistim, ki imajo razprodaje, ne glede
kupcev se za razprodaje zanima; dalje	k	tistim, ki imajo prodajne popuste,
tistim, ki imajo prodajne popuste,	k	prodajalcem kakšnega osamljenega avta,
ceni kupi kdo, ali pa celo nihče, pa	k	tistim, ki hodijo letovat v popolnoma
Ljudje so prihajali	k	njemu, on pa je drugim skupnostim pošiljal
Prav to ga je spodbudilo	k	pisanju pisma novim kristjanom med
in pošiljal sle, ti pa so se vračali	k	njemu in mu poročali.
	K	temu je bržkone pripomoglo tudi povabilo
obiskovalcih razstava nudi bistven prispevek	k	napredku fotografske umetnosti,« je
milijona dolarjev), ker ga je prisilila	k	plačevanju neupravičenih davkov.
Martina Luthra dokončno pripravilo	k	objavi znamenitih petindevetdesetih
ki pa se bodo sčasoma spet povrnile	k	pravi veri.
kriminalisti odvzeli prostost in ga privedli	k	dežurni preiskovalni sodnici okrožnega
takšno, da so ga proti večeru privedli	k	dežurni preiskovalni sodnici, ki ga
še ni znan vzrok, ki ga je napeljal	k	temu, da je na zelo krut način umoril
s hujšimi posledicami zaradi petard	k	sreči ni bilo, se praznovanje novega
	K	ceni svojih storitev seveda prištejejo
prevroče pomladansko vreme je kar sililo	k	celodnevnim pohajkovanjem po zakotnih
Ali pa se bo treba spet zateči	k	Cankarju.
pomirjujoče, obenem pa so me vrnile	k	ponovnemu branju Virginie Woolf.
so po vsej Sloveniji in pripeljali	k	nam številne tuje glasbenike.
Gotovo ima pomemben prispevek	k	temu dr. Mancevič, ki je pri nas že
	K	sreči smo odigrali vsaj prijateljsko
naslednjem treningu so kajpak vse misli šle	k	jutrišnjem derbiju, na katerem zagotovo
	K	jeseniškem moštvu se po poškodbi rame
Van Nistelrooy je leta 2001 prestopil	k	Manchester Unitedu od PSV Eindhovna
kvalifikacije (14); celinski pokal v Planici (	K	-90, 10.45)
(13.45); celinski pokal v Planici (	K	-90, 10.45)
superveleslaloma, dve kombinaciji in en veleslalom,	k	temu pa je treba dodati še osem smukaških
svetovni pokal v Reit im Winklu (skoki	K	-90 in tek 7,5 km): 1. Moan (Nor) 20:32,1
novoletna turneja - 2. tekma v Ga‐Pa (Nem,	K	-115): 1. Pettersen (Nor) 253,8 (123,
obtožnic, ki ga bremenita spodbujanja	k	uboju nekdanjega predsednika srbskega
nekaj svojih najpomembnejših prispevkov	k	državni blaginji.
ko smo imeli čas, peljala na kosilo	k	Japoncu.
da sem bil redno klican na pogovore	k	t. i. »bezbednjaku«, to je bil predstavnik
pred vso kasarno poklical na stran	k	sebi.
na očeh kot garjava ovca zakorakal	k	njemu, me je vprašal neko nepomembno
»bezbednjak« pred vso kasarno poklical	k	sebi, in to noč se je v naši kasarni
Že res, da je levji delež	k	visokemu lastniškemu deležu prispevala
njegovo vero - tudi to je prispevek	k	svobodi vesti.
vsak dan s prižnice poziva meščane	k	razumnosti.
na ozemljih regentov, ki se nagibajo	k	reformaciji.
drugi strani pa Luther pozove kneze	k	boju »proti plenilskim in morilskim
ugotoviti, da se nočejo spreobrniti	k	njegovemu gospodu Jezusu.
Korak bliže	k	džamiji
razmišljajoč človek bere razne prispevke	k	novi slovenski blaznosti, ga pravzaprav
se vedno znova nezmotljivo vračajo	k	svojim nosilcem kot izgubljeni otrok
Skozi barjanske meglice bo kvišku in	k	nekemu drugemu bogu, ki ni naš Bog,
minaret, s katerega bo mujezin klical	k	molitvi vernike in njegov glas bo preglasil
zahtevajo razpis referenduma, ki kličejo	k	nespoštovanju ustave, zakonov te države
vodilne kapitalistične države težijo	k	temu, da svoje notranje socialne tenzije
mogla znanstvena sfera več prispevati	k	uspešnejšemu gospodarjenju.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

//k (2758)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika