Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

//filozofija (311)


Njihova    filozofija    je na tihem zanikavala ne le veljavnost
V Oceaniji se vladajoča    filozofija    imenuje Angsoc, v Evraziji se imenuje
vedeti ničesar o načelih drugih dveh    filozofij   , vendar pa ga učijo, naj ju črti kot
V resnici pa je te tri    filozofije    komaj mogoče ločiti, družbenih redov,
V    filozofiji   , religiji, etiki ali politiki je bilo
»Želja po spoznanju in    filozofija    sta isto?«
gimnastike in se dobro hrani, za glasbo in    filozofijo    pa se ne zanima?
začno pošteno in temeljito ukvarjati s    filozofijo   , če oboje - politična moč in filozofija
filozofijo, če oboje - politična moč in    filozofija    - ne postane eno in če ne bo množica
nekaterim ljudem po naravi pripadata    filozofija    in vodstvo države, medtem ko je za
drugo boljše, da se ne ukvarjajo s    filozofijo    in vodstvom države, temveč se podredijo
narava nima torej nič opraviti s pravo    filozofijo   
dokazujejo, da so ljudje, ki se ukvarjajo s    filozofijo    ne le v mladosti, ko se splošno izobražujejo,
postanejo ravno zaradi ukvarjanja s    filozofijo   , ki ga ti priporočaš, za državo neuporabni.«
Predvsem in najbolj pa spravljajo    filozofijo    na slab glas tisti ljudje, ki trdijo,
in ki nanje misli tvoj obtoževalec    filozofije   , ko pravi, da večina tistih, ki se
pravi, da večina tistih, ki se posvečajo    filozofiji   , ni nič prida, tisti, ki so sposobni,
mogoče, dokažemo, da tega ni kriva    filozofija   
kvasača, ki nima nobene zveze s pravo    filozofijo   
napake in spravljajo, kakor si omenil,    filozofijo    povsod in pri vseh ljudeh na slab glas.«
kvarijo njihovo dušo in jo odtegujejo    filozofiji   .
mora množica vse, ki se ukvarjajo s    filozofijo   , nujno grajati?«
dobre narave in notranje sorodnosti s    filozofijo    poslušal te besede, se dal pregovoriti
dal pregovoriti in se začel posvečati    filozofiji   , kaj bi potem storili tisti ljudje,
njim pripadajoči nalogi in pustijo    filozofijo    kot izdano nevesto na cedilu, potem
Zapuščeni in osiroteli    filozofiji    pa se začnejo približevati drugi ljudje,
tisti, o katerih govorijo obrekovalci    filozofije   , ko pravijo: s filozofijo se ukvarjajo
obrekovalci filozofije, ko pravijo: s    filozofijo    se ukvarjajo ljudje, ki niso nič prida
zapustijo svojo obrt in se zatečejo v    filozofijo   , tako kakor iščejo kaznjenci, pobegli
Kajti    filozofija    uživa kljub svojemu žalostnemu položaju
izobrazbe, pa se vendar približajo    filozofiji    in z njo povežejo?
tistih, ki so vredni, da se povežejo s    filozofijo   , dragi Adeimant, je potemtakem zelo
izgnanstvo in kljub temu ostanejo zvesti    filozofiji   , ker imajo za to prirojene sposobnosti
Včasih se zatečejo v    filozofijo    tudi ljudje drugih poklicev, ki jih
da se čuti kakor z uzdo privezan na    filozofijo   .
ima namreč vse pogoje, da se odtuji    filozofiji   , toda bolehnost, ki mu onemogoča politično
in so okusili prijetnost in vrednost    filozofije    ter po drugi strani spoznali besnost
na katerega je neupravičeno prišla    filozofija   , povedali vse, kar je bilo potrebno.
»Kako naj država ravna s    filozofijo   , da je ne ugonobi.
lotevam stvari, če trdim: država se mora    filozofije    lotiti popolnoma drugače, kakor se
»Mladi ljudje, ki se zanimajo za    filozofijo   , se začno z njo ukvarjati kot dečki,
lotevajo najtežjih poglavij, da pozneje    filozofiji    prej ali slej obrnejo hrbet.
na pobudo ljudi, ki se zanimajo za    filozofijo    -, se jim zdi že mnogo, če poslušajo
filozofska predavanja, v prepričanju, da je    filozofija    lahko samo postranska zaposlitev.
starosti pa ugasne njihovo zanimanje za    filozofijo    - z malo izjemami - temeljiteje kakor
katerih začne duša dozorevati, je treba    filozofiji    posvečati večjo skrb.
živeti samo zase in se posvečati samo    filozofiji   .
kraljem samim resničnega poželenja po    filozofiji   .
To je trenutek, ko muza    filozofije    zavlada v državi.
prepričan, da so odpora široke množice proti    filozofiji    krivi tisti ljudje, ki so se vanjo
To je seveda vse prej kakor v čast    filozofiji   
resnični svet lahko imenujemo pravo    filozofijo   
tisti, ki jo postavljajo v zvezo s    filozofijo   , obrača svoj pogled navzdol.«
»Današnja    filozofija    je, kakor je bilo že rečeno, zato neuspešna
lastnostmi, bomo dosegli ravno nasprotno in    filozofijo    izpostavili še večjemu zasmehu.«
pogovoru mi je namreč šinil pogled na    filozofijo   , in ker se mi je zdelo, da jo po krivici
glasu in z njimi vse, kar je v zvezi s    filozofijo   
svojega življenja morajo posvečati    filozofiji   , toda ko pride vrsta nanje, morajo
samo tisti, ki se najbolj odlikujejo v    filozofiji    in v vojskovanju.«
izobrazbi, ki temelji na razumu in    filozofiji   , ker posvečajo mnogo več pozornosti
Drugič spet - tako se zdi - ga pritegne    filozofija   .
»Tisti del, ki je najbolj oddaljen od    filozofije    in razumnosti, bo najprej tako ravnal,
neizobraženi, jim hočemo še povedati, da med    filozofijo    in pesništvom obstaja že star spor.
bil kreposten iz navade in ne zaradi    filozofije   .
vstopu v življenje odloča v skladu s    filozofijo    in mu pri izbiri ne pripade ena izmed
»Za    filozofijo    ste še premladi.
»Sami sebi si dopovedujte    filozofijo    in nauk tudi.
tako kot tisti v Ermenonvillu svetišče    filozofije   .
Svetišče    filozofije    bi bilo prenerodno.
Tedaj sta se izgubila v    filozofiji    medicine.
ovojnico, kajti bila sta polna tiste    filozofije   , ki v naravi odkriva krepostne namere
Če je kaj važno, potem je to    filozofija    zgodovine.
kralji kot sebi enakimi’ in da grška    filozofija    izhaja iz hebrejske.
Dumouchelov prijatelj, ki je bil profesor    filozofije   , jima je poslal seznam del s to snovjo.
nadaljevanjih so bili sumljivi, klasična    filozofija    je veljala za nevarno, meščanstvo je
Jouffroy in Damiron uvedla v moderno    filozofijo    in sama sta imela avtorje, ki so obravnavali
spiritualističnega eklektizma in zgodovine    filozofije   . -
Toda zaradi    filozofije    sta se bolj cenila.
Priskrbel si je uvod v hegeljansko    filozofijo   , potem pa je to hotel razložiti Bouvardu.
Pécuchetovih senčnih kosteh sta se čutila    filozofija    in navdušenje, povezana z zvijačnim
problem, zaradi nje morda vsa ta naivna    filozofija   .
poezija, glasba, joga, meditacija,    filozofija   , čistost, spravljenost, mir, tišina,
je živ del psihe: klasična kitajska    filozofija    imenuje to - notranja pot - tao - in
govore sosednje hindu ali budistične    filozofije   .
potovanjih po drugačnih krajih in drugačnih    filozofijah   .
Vplive ljudi in njihovih    filozofij    sem spustil, naj gredo, kamor hočejo.
zahodu začele potovati tudi kulture,    filozofije   , ideje in umetniški stili.
potke tudi vpliv na lagodno življenjsko    filozofijo    Hunz in njihov koncept življenja, ki
posebej za to v Ameriki sestavljeno    filozofijo   .
pripadnost budizmu kot življenjski    filozofiji   ), se nam je kljub meniškim kutam in
   Filozofiji    manjvrednosti ras v kolonijah naklonjeni
rodila Tagoreja, Gandhija, razvila    filozofijo   , ki ji sami pravijo percepcija stvarnosti,
Tudi    filozofijo    si verjetno izbiramo tako, kakršno
Gre za eseje s področja    filozofije   , politike, družbenega dogajanja, človekove
nove predstave in iz njih izpelje cele    filozofije    in teorije, kako jih uresničiti.
steklo in najpomembnejše - metafizika,    filozofija    ... so se razvijali kot tedaj nikjer.
umetnosti, morali, celo o literaturi in    filozofiji   .
Njena življenjska    filozofija   , je rekla, je, da samo živi.
Vsako čaščenje, vsaka percepcija in    filozofija   , vsaka konstrukcija pa ima dobre in
V spomin / mojemu učitelju    filozofije    / dr. Mirku Hribarju
JANEZ, študent    filozofije   
meni, da se kaj pogovoriva, zanima ga    filozofija   .
telefonu, sem zdaj v tretjem letniku    filozofije   ... in žal mi je, da niste moj profesor.
Morda sem naiven, toda od    filozofije    pričakujem pomoč in tolažbo.
so že mnogi zaman iskali tolažbo v    filozofiji   , toda še vedno zaupam vanjo... čeprav
povedal, bolje ne bi mogel - res je tako s    filozofijo    kot tolažnico: umreti moraš za znano,
Kajti jaz se o    filozofiji    najrajši pogovarjam zvečer...
ljubezen in smrt že od nekdaj glavni temi    filozofije   ?
   Filozofija    se začenja s čudenjem...
kot vidim, si se toliko že okužil s    filozofijo   , da te samó z logiko ne bom odvrnil
postavil ” v oklepaj“, tj. izven dometa    filozofije    kot ”stroge znanosti“.
Saj kličeš na pomoč    filozofijo   , ne?
Premišljuj torej o    filozofiji   ! ...
kraljice Kristine, naj jo pride poučevat    filozofijo    na Švedsko - kar je bilo zanj usodno,
ravni... res pa je v tem obenem tudi nemoč    filozofije    v primerjavi z močjo pesniške besede.
samo opozoriti na ranljivost njegove    filozofije   ... ob tem pa sem prepričan, da je duhovna
sprejema ”priljubljene teorije novejše    filozofije   , ki ukinja načelo protislovja“ [Kierkegaard
sploh razume bistvo Kierkegaardove    filozofije   .
šokira, je Kierkegaardova nasilnost [...]    filozofija    s kladivom [...]
obup morda res privede človeka na pot    filozofije   , kot je menil Kierkegaard, toda naprej
se midva vrnila k najini tolažnici,    filozofiji   ?
V    filozofiji    ni odveč, da se večkrat spomnimo: De
najprej razjasniti vprašanje, ali je v    filozofiji    sploh možno neko trdno, zavezujoče
Mojster - ali je mogoče v    filozofiji    sploh kaj resnično spoznati?
   Filozofija    je bila, je in bo - dokler ostaja filozofija
Filozofija je bila, je in bo - dokler ostaja    filozofija    - spoznavna dejavnost človeškega
ki menijo, da je v našem času konec    filozofije    kot spoznavnega mišljenja in naj bi
mišljenjsko pesnjenje; drži sicer, da je    filozofija    že od grških začetkov povezana s pesnjenjem
od slednje razlikovati po tem, da si    filozofija    zastavlja spoznavne cilje, h katerim
Sam si izbral    filozofijo    - zakaj?
analitiki poudarjajo spoznavno usmerjenost    filozofije   , ki naj bi jo povezovalo z znanostjo?
bilo tako, ne bi bilo več meje med    filozofijo    in znanostjo.
prevladuje tudi v sodobni analitični    filozofiji   , zelo cenim fenomenološko, transcendentalno
Prej si vprašal, ali je mogoče v    filozofiji    sploh kaj resnično spoznati.
smo brali pri seminarju iz kognitivne    filozofije   .
slabega, nasprotno, mislim na svet    filozofije   , v katerem je vsakdanja realnost suspendirana,
sem se po šoli večkrat pogovarjal o    filozofiji   , včasih sem jih povabil tudi k sebi
Takšna bi morala biti vsa    filozofija   : osebna, doživeta, zavezujoča, duhovna...
bi bilo že davno znano tudi zahodni    filozofiji   , od Parmenida prek Plotina in Kuzanskega
Ali zahodna    filozofija    lahko neposredno izkusi resnico monizma?
Ampak, ali niso v    filozofiji    vse metafore nepopolne?
filozofski teoriji, tako imenovani ”   filozofiji    duha“.
nasprotno... toda za danes imam dovolj    filozofije    in grem malce pogledat po gmajni, nabrat
sedemdesetih kot filozof, ki je v analitično    filozofijo    vnesel nov pristop k problemu osebne
V splošnem naj bi v zahodni    filozofiji   , še zlasti v krščanskem personalizmu,
teh lastnosti, ampak ga v novoveški    filozofiji    razumemo predvsem kot ”čisti“ spoznavni
analitično metodo, značilno za angleško    filozofijo   , ukvarja z vprašanjem, kaj pomeni identiteta
Sledeč navadi sodobne kognitivne    filozofije    rad uporablja tako imenovane miselne
podobnih poznam iz predavanj kognitivne    filozofije    - imajo zelo omejeno vrednost:
Mojster, tudi Parfitova    filozofija    je blizu budizmu, ne?
Med klasiki zahodne    filozofije    se je budistični "nesubstancialnosti"
Že več let se ukvarjam s    filozofijo    narave, pri čemer me še posebej zanima
knjig o prostoru in času, od analitične    filozofije    in fenomenologije do duhovnosti in
Zakaj pravite ”   filozofija    časa in prostora“, ne pa obratno, ”prostora
Priznati moram, da o    filozofiji    časa in prostora ne vem skoraj nič,
nesimetričnosti časa in prostora v klasični    filozofiji   : pri Aristotelu je prostor končen,
Kolikor sem doslej spoznal    filozofijo   , se mi zdi, da so največji filozofi
Ne motiš se, toda v    filozofiji    lahko gledaš na čas in prostor iz dveh
drugi knjigi Metafizike govori o    filozofiji    kot ”zrenju resnice“ (aletheías theoría),
sam povedati kaj več o Aristotelovi    filozofiji    časa, ki je temeljna za vse poznejše
teoriji časa, tako kot v vsej svoji    filozofiji   , logično analizo - tu predvsem analitični
dandanes - vsaj v okviru analitične    filozofije    - se glasi:
in to teorijo imenujejo ”brezčasna    filozofija    časa“.
Blisk v    filozofiji    časa pogosto ponazarja trenutek zdaja.
in boleče, toda: mar ni poslanstvo    filozofije    ravno v tem, da se filozof jasno zave
namreč v celotni Newtonovi naravni    filozofiji    nastopata kakor simetrična dvojčka:
filozof Bas van Fraassen v svoji knjigi o    filozofiji    časa in prostora razlaga Newtona takole:
in zagovornik doslednega empirizma v    filozofiji    poznega 19. stoletja, je v nasprotju
bolj zbližala kot v klasični grški    filozofiji   .
mehanične, nimajo mesta v eksperimentalni    filozofiji   . [...]
glavnih razlogov, da je Newton v svojo    filozofijo    narave uvedel metafizično pojmovanje
Znani francoski zgodovinar znanosti in    filozofije    Alexandre Koyré figurativno pravi,
- saj je šlo navsezadnje za njegovo    filozofijo   !
V sodobni analitični    filozofiji    prostora je enantiomorf predmet,
V sodobni analitični    filozofiji    prostora in časa, ki je pod močnim
vsem, kar pri nas izide na področju    filozofije   ...
prepletajo različne teme Plotinove    filozofije    in težko ga je razumeti brez širšega
njegovih del prevzemal žlahtne nauke grške    filozofije   .
spraševanja... zato bi se zdaj rajši vrnil k    filozofiji    časa.
mama, ko je ugotovila, da se zanimam za    filozofijo   ... vendar se takrat nisem ravno navdušil
temeljno klasično delo na področju    filozofije    časa.
Mar ni to neprimerno resničnejša    filozofija    časa od Aristotelovega nauka o ”številu
hodim na predavanja iz nemške klasične    filozofije    in imam junija kolokvij, mi je pri
bi govorila Kantova transcendentalna    filozofija   , tako o spoznavnih strukturah čutnosti
seveda v okviru svoje transcendentalne    filozofije   .
prostora in notranjostjo časa se v    filozofiji    po Kantu uveljavi neko dokaj splošno
naravoslovnih znanosti, na primer v    filozofiji    življenja, fenomenologiji in eksistencializmu
razhajanju med časoma v znanosti in    filozofiji    je že na začetku našega stoletja obširno
sicer, da véliki Hegel na področju    filozofije    narave ni ravno blestel, pomemben pa
slog ni kriterij za globino njegove    filozofije   .
to je namreč sama njegova absolutna    filozofija   , pri Plotinu in drugih mistikih pa
razumevanja prostora in časa v novejši    filozofiji    in znanosti, k prioriteti časa v prvi
”trajanjem“ (la dureé), ki ga obravnava    filozofija   , saj ”realni čas, razumljen kot tok
preostro ločuje znanost na eni strani ter    filozofijo    in umetnost na drugi.
znanosti in umetnosti ter povezovanje    filozofije    zgolj s slednjo, neumestno in zavajajoče,
svoji različnosti, kakor sta se v grški    filozofiji    dopolnjevali pojmovanji časa kot ”števila
in se je uveljavila v znatnem delu    filozofije    20. stoletja, pravzaprav nekaj shizofrenega...
uporabe pozitivnih znanstvenih metod v    filozofiji    je izrazita tudi pri Edmundu Husserlu,
Čeprav je za Husserla    filozofija    kot fenomenologija tista prava ”stroga
stvarem samim!“ zagotavlja neodvisnost    filozofije    kot ”stroge znanosti“ od fizikalnih
tako ostro ločeval naravoslovja od    filozofije   ...
najpomembnejši Husserlov doprinos k    filozofiji    časa?
iztočnica pri analizi zavedanja časa    filozofija    Franza Brentana, predhodnika fenomenologije,
vprašati tvojega profesorja za kognitivno    filozofijo   .
psihologijo, kakor nasploh ne moremo    filozofije    reducirati na znanost.
katera je resničnejša - znanost ali    filozofija   ?
za fiziko in tehniko, ampak tudi za    filozofijo   , vsaj posredno.
predvsem o fiziki - kdaj pa pride na vrsto    filozofija   ?
ne zdi, da sva že ves čas globoko v    filozofiji   ?
mojster, da me čim bolj zaposlite s    filozofijo   !
sama fizika, pri drugi pa ne gre brez    filozofije   ... kajti, čeprav je fizika ovrgla klasično
Zdaj se v analitični    filozofiji    pravzaprav bolj kot o Einsteinovem
resničnostjo - analogno, kot so v grški    filozofiji    Zenonove aporije postavile zanimiva
V    filozofiji    časa obstaja tesna zveza med časom
relativnostno teorijo, niti z analitično    filozofijo   ...
nasproti mene, res rekel, da je študiral    filozofijo   , psihologijo in teologijo in da je
(coincidentia oppositorum), ki je jedro    filozofije    ”učenega nevedneža“, Nikolaja iz Kuze.
V novoveški    filozofiji   , na primer pri Leibnizu, ta »ontološki
   Filozofija    narave je teološke argumente opustila
Saj ste študirali    filozofijo   ... ali teologijo, ne?
zgodovini smo slišali nekaj malega o    filozofiji   , predvsem v povezavi z ikonologijo
pa renesanso premalo poznamo, vsaj v    filozofiji   ...
vprašanjem odnosa med Brunovo kozmološko    filozofijo    in poznejšim, na primer Spinozovim
kaj je pravzaprav glavna tema Brunove    filozofije    - narava ali Bog?
znova prebrati za izpit iz novoveške    filozofije   , verjetno jeseni...
katoliške teologije in se posvetil    filozofiji    ter postal univerzitetni profesor na
pa tudi nekateri laični zgodovinarji    filozofije   , kot na primer (po Mendozovem mnenju)
”onstran v tostran“... in tako sem v    filozofiji    prek Plotina in Kuzanskega prišel do
in nasploh novoplatonizma na Brunovo    filozofijo   , še posebej pri pojmovanju vesoljne
Spinozove razprave o Kartezijevih principih    filozofije    je to edino njegovo za življenja objavljeno
Svetega pisma, kajti resnica, ki jo išče    filozofija   , je precej povezana z odgovorom na
absolutno svoboden in nima nič skupnega s    filozofijo   , saj Razodetje in Filozofija stojita
skupnega s filozofijo, saj Razodetje in    Filozofija    stojita na različnih bregovih.“ [prav
odnos med religioznim razodetjem in    filozofijo    vendarle ni tako preprost - kajti,
Če pa razodetje in    filozofija    imata nekaj skupnega, kaj to je?
Saj    filozofija    ne more iskati drugega boga kot ga
Svetega pisma, če pa, sledeč njegovi    filozofiji   , lahko vse, kar je, utemeljimo in razložimo
o bistvu stvari; slednje je domena    filozofije    - in ravno to ločevanje med vero in
pojme, ki jih je uporabljal v svoji    filozofiji   , je Spinoza eksaktno definiral tudi
temeljnem nasprotju s celoto Spinozove    filozofije   , in ne samo njegove, tudi Aristotelove,
moč kakor tudi ranljivost Spinozove    filozofije   .
ti hočem pojasniti bistvo Spinozove    filozofije    z naslednjo prispodobo.
kljub siceršnji globini Leibnizeve    filozofije    pravzaprav malce ”cenenim“ optimizmom,
burilo mnoge velike duhove v zgodovini    filozofije    in ga analitična ”filozofija duha“
zgodovini filozofije in ga analitična ”   filozofija    duha“ (philosophy of mind) še danes
čudoviti mir, ki preveva celotno Spinozovo    filozofijo   .
imaš kmalu kolokvij iz nemške klasične    filozofije   ?
Hölderlinov Hiperion - v zgodovini    filozofije    sem namreč prebral, da je bil Schelling
   Filozofija    duha je estetska filozofija.
Filozofija duha je estetska    filozofija   .
učiteljica človeštva; zakaj ni več ne    filozofije    ne zgodovine, le pesništvo bo preživelo
prepričanje, da je poezija višja od    filozofije   .
v svojem klasičnem ”sistemu celotne    filozofije   “ zapisal trditev, da je ”v absolutnem,
1813], pa sta nastali v času prehoda med    filozofijo    ”mladega“ in ”starega“ Schellinga,
”klasičnega“ sistema, v katerem ima    filozofija    narave bistveno vlogo: iz nje se Schelling
povzpne do ”najvišje misli“, izražene v ”   filozofiji    identitete“.
Schelling je v    filozofiji    narave in skoznjo našel najvišjo identiteto
struktura, ki jo sestavljajo: 1. teoretična    filozofija   , ki se sprašuje, kako subjekt spoznava
subjekt spoznava objekt, 2. praktična    filozofija   , ki se sprašuje, kako subjekt deluje
deluje na objekt, in 3. teleološka    filozofija   , ki se sprašuje po telosu ali smotru
njuni identiteti; slednja doseže vrh v    filozofiji    umetnosti.
ta shema ista kot Kantova razdelitev    filozofije    na tri ”kritike“: čistega uma, praktičnega
umetnosti še dlje, ko pravi, da se    filozofija    v svoji dopolnitvi vrača v umetnost
   Filozofija    sama namreč ne more pripeljati k ”tistemu
   Filozofija    sicer res doseže tisto najvišje, toda
najdemo več eksplicitne trditve, da se bo    filozofija    v svoji dopolnitvi vrnila v umetnost
subjekt, ki nasploh v nemški klasični    filozofiji    nastopa kot ”nosilec duha“. ...
razvijal transcendentalno dialektično    filozofijo   , v kateri je najvišji cilj identiteta
neskončna narava, tako da je celotna    filozofija    pravzaprav - filozofija narave <Naturphilosophie>,
celotna filozofija pravzaprav -    filozofija    narave <Naturphilosophie>, nauk
Zato bom, če dovolita, nadaljeval s    filozofijo   : zanimivo se mi zdi, koliko Spinozovih
...in tudi v svojih poznih delih, v    filozofiji    mitologije in razodetja, kjer Schelling
”Schelling trdi, da je njegova    filozofija    kot takšna vedno že znotraj narave
ga je na tistem robu, na katerem se    filozofija    prevesi v pesništvo ali v mistiko...
in s tem dopolnil in obenem ”ukinil“    filozofijo   , vendar ne na ”filozofski“ način kot
”filozofski“ način kot Hegel, ki je    filozofijo    ”ukinjal“ v sami sebi, v absolutnem
radikalne dopolnitve (in obenem ukinitve)    filozofije   , do katere je prišel v Vekovih, in
ravnotežje med ”negativno“ in ”pozitivno“    filozofijo   , med ”kaj‐em“ (quid) in ”da‐jem“
Spoznavno metodo ”pozitivne“    filozofije   , ki naj bi segla onstran pojmov ”negativne“
vedela, kaj je bistvo Schellingove    filozofije   .
Osrednji motiv Schellingove    filozofije    - poleg identitete narave in duha -
je budizmu bližja Schopenhauerjeva    filozofija    slepe, iracionalne volje, vendar o
veliko več, v nekem smislu prav vsa    filozofija   !
mislil, da je omejujoča, namreč da zapira    filozofijo    v meje jezika, dejansko pa ji odpira
sta Schellingova in Wittgensteinova    filozofija    zelo daleč narazen, toda - kako že
Toda vsebinsko sta si njuni    filozofiji    zelo vsaksebi: pri Heglu se ideja postavlja
   Filozofija    narave in mitologija sta pri Schellingu
podobnosti z nekaterimi mislimi iz Heglove    filozofije    religije, toda razlika med njima je
tudi na tem področju podobna razliki v    filozofiji    narave: za Schellinga mitologija ni
prehodu iz mita v logos, iz mitologije v    filozofijo   .
je tu, kot tudi sicer v Schellingovi    filozofiji   , še bolj zapleten.
neposredno ista z Bogom, pa je panteistična    filozofija    narave, ki jo je zasnoval v svojih
Je to še vedno    filozofija    - ali bolj nekakšna Schellingova osebna
Profesor    filozofije    dr. Bruno Vran ima nocoj predavanje
mlajši člani društva in oddelka za    filozofijo   .
mora kozmologiji priskočiti na pomoč    filozofija    ali celo teologija.
raziskovanja, pomeni, da se je znašla skupaj s    filozofijo    v soigri, ki je bila znana že na začetku,
sodobna znanost znova našla mnoge vezi s    filozofijo   ...“ [Agazzi, 203 in 208]
kozmološki zvezi med sodobno znanostjo in    filozofijo    pa je treba ohraniti nekatere pomembne
iz niča“ (creatio ex nihilo): ko    filozofija    ali teologija govorita o stvarenju
Kot je znano, je že klasična    filozofija    uvedla razlikovanje med pojmoma potencialna
se je v matematiki in posledično v    filozofiji    bistveno spremenil odnos do neskončnosti:
filozofska naivnost; Weinberg pač gleda na    filozofijo    zgolj iz svojega fizikalnega zornega
sodobnih fenomenoloških in analitičnih    filozofij   .
”sholastično“ spekuliranje, ki ga je novoveška    filozofija    presegla šele z velikimi napori.
tesnejše sodelovanje med teologijo,    filozofijo    in kozmologijo, saj ne predpostavlja
nespremenljiv; drugače pa je v Schellingovi    filozofiji    narave, ki privzema ”princip panteizma“
tiče, bi se rajši vrnil iz teologije k    filozofiji    oziroma k racionalni kozmologiji, za
menim, da je pomembna stična točka med    filozofijo    in sodobno znanostjo.
Profesor    filozofije    Bruno Vran, znan kot mojster Bruno,
Henri Bergson, ki je opredelil procesno    filozofijo    (rojen 1859).