O'beseda, označena besedila z lemami
Njihova | filozofija | je na tihem zanikavala ne le veljavnost |
V Oceaniji se vladajoča | filozofija | imenuje Angsoc, v Evraziji se imenuje |
vedeti ničesar o načelih drugih dveh | filozofij | , vendar pa ga učijo, naj ju črti kot |
V resnici pa je te tri | filozofije | komaj mogoče ločiti, družbenih redov, |
V | filozofiji | , religiji, etiki ali politiki je bilo |
»Želja po spoznanju in | filozofija | sta isto?« |
gimnastike in se dobro hrani, za glasbo in | filozofijo | pa se ne zanima? |
začno pošteno in temeljito ukvarjati s | filozofijo | , če oboje - politična moč in filozofija |
filozofijo, če oboje - politična moč in | filozofija | - ne postane eno in če ne bo množica |
nekaterim ljudem po naravi pripadata | filozofija | in vodstvo države, medtem ko je za |
drugo boljše, da se ne ukvarjajo s | filozofijo | in vodstvom države, temveč se podredijo |
narava nima torej nič opraviti s pravo | filozofijo | ?« |
dokazujejo, da so ljudje, ki se ukvarjajo s | filozofijo | ne le v mladosti, ko se splošno izobražujejo, |
postanejo ravno zaradi ukvarjanja s | filozofijo | , ki ga ti priporočaš, za državo neuporabni.« |
Predvsem in najbolj pa spravljajo | filozofijo | na slab glas tisti ljudje, ki trdijo, |
in ki nanje misli tvoj obtoževalec | filozofije | , ko pravi, da večina tistih, ki se |
pravi, da večina tistih, ki se posvečajo | filozofiji | , ni nič prida, tisti, ki so sposobni, |
mogoče, dokažemo, da tega ni kriva | filozofija | ?« |
kvasača, ki nima nobene zveze s pravo | filozofijo | .« |
napake in spravljajo, kakor si omenil, | filozofijo | povsod in pri vseh ljudeh na slab glas.« |
kvarijo njihovo dušo in jo odtegujejo | filozofiji | . |
mora množica vse, ki se ukvarjajo s | filozofijo | , nujno grajati?« |
dobre narave in notranje sorodnosti s | filozofijo | poslušal te besede, se dal pregovoriti |
dal pregovoriti in se začel posvečati | filozofiji | , kaj bi potem storili tisti ljudje, |
njim pripadajoči nalogi in pustijo | filozofijo | kot izdano nevesto na cedilu, potem |
Zapuščeni in osiroteli | filozofiji | pa se začnejo približevati drugi ljudje, |
tisti, o katerih govorijo obrekovalci | filozofije | , ko pravijo: s filozofijo se ukvarjajo |
obrekovalci filozofije, ko pravijo: s | filozofijo | se ukvarjajo ljudje, ki niso nič prida |
zapustijo svojo obrt in se zatečejo v | filozofijo | , tako kakor iščejo kaznjenci, pobegli |
Kajti | filozofija | uživa kljub svojemu žalostnemu položaju |
izobrazbe, pa se vendar približajo | filozofiji | in z njo povežejo? |
tistih, ki so vredni, da se povežejo s | filozofijo | , dragi Adeimant, je potemtakem zelo |
izgnanstvo in kljub temu ostanejo zvesti | filozofiji | , ker imajo za to prirojene sposobnosti |
Včasih se zatečejo v | filozofijo | tudi ljudje drugih poklicev, ki jih |
da se čuti kakor z uzdo privezan na | filozofijo | . |
ima namreč vse pogoje, da se odtuji | filozofiji | , toda bolehnost, ki mu onemogoča politično |
in so okusili prijetnost in vrednost | filozofije | ter po drugi strani spoznali besnost |
na katerega je neupravičeno prišla | filozofija | , povedali vse, kar je bilo potrebno. |
»Kako naj država ravna s | filozofijo | , da je ne ugonobi. |
lotevam stvari, če trdim: država se mora | filozofije | lotiti popolnoma drugače, kakor se |
»Mladi ljudje, ki se zanimajo za | filozofijo | , se začno z njo ukvarjati kot dečki, |
lotevajo najtežjih poglavij, da pozneje | filozofiji | prej ali slej obrnejo hrbet. |
na pobudo ljudi, ki se zanimajo za | filozofijo | -, se jim zdi že mnogo, če poslušajo |
filozofska predavanja, v prepričanju, da je | filozofija | lahko samo postranska zaposlitev. |
starosti pa ugasne njihovo zanimanje za | filozofijo | - z malo izjemami - temeljiteje kakor |
katerih začne duša dozorevati, je treba | filozofiji | posvečati večjo skrb. |
živeti samo zase in se posvečati samo | filozofiji | . |
kraljem samim resničnega poželenja po | filozofiji | . |
To je trenutek, ko muza | filozofije | zavlada v državi. |
prepričan, da so odpora široke množice proti | filozofiji | krivi tisti ljudje, ki so se vanjo |
To je seveda vse prej kakor v čast | filozofiji | .« |
resnični svet lahko imenujemo pravo | filozofijo | .« |
tisti, ki jo postavljajo v zvezo s | filozofijo | , obrača svoj pogled navzdol.« |
»Današnja | filozofija | je, kakor je bilo že rečeno, zato neuspešna |
lastnostmi, bomo dosegli ravno nasprotno in | filozofijo | izpostavili še večjemu zasmehu.« |
pogovoru mi je namreč šinil pogled na | filozofijo | , in ker se mi je zdelo, da jo po krivici |
glasu in z njimi vse, kar je v zvezi s | filozofijo | .« |
svojega življenja morajo posvečati | filozofiji | , toda ko pride vrsta nanje, morajo |
samo tisti, ki se najbolj odlikujejo v | filozofiji | in v vojskovanju.« |
izobrazbi, ki temelji na razumu in | filozofiji | , ker posvečajo mnogo več pozornosti |
Drugič spet - tako se zdi - ga pritegne | filozofija | . |
»Tisti del, ki je najbolj oddaljen od | filozofije | in razumnosti, bo najprej tako ravnal, |
neizobraženi, jim hočemo še povedati, da med | filozofijo | in pesništvom obstaja že star spor. |
bil kreposten iz navade in ne zaradi | filozofije | . |
vstopu v življenje odloča v skladu s | filozofijo | in mu pri izbiri ne pripade ena izmed |
»Za | filozofijo | ste še premladi. |
»Sami sebi si dopovedujte | filozofijo | in nauk tudi. |
tako kot tisti v Ermenonvillu svetišče | filozofije | . |
Svetišče | filozofije | bi bilo prenerodno. |
Tedaj sta se izgubila v | filozofiji | medicine. |
ovojnico, kajti bila sta polna tiste | filozofije | , ki v naravi odkriva krepostne namere |
Če je kaj važno, potem je to | filozofija | zgodovine. |
kralji kot sebi enakimi’ in da grška | filozofija | izhaja iz hebrejske. |
Dumouchelov prijatelj, ki je bil profesor | filozofije | , jima je poslal seznam del s to snovjo. |
nadaljevanjih so bili sumljivi, klasična | filozofija | je veljala za nevarno, meščanstvo je |
Jouffroy in Damiron uvedla v moderno | filozofijo | in sama sta imela avtorje, ki so obravnavali |
spiritualističnega eklektizma in zgodovine | filozofije | . - |
Toda zaradi | filozofije | sta se bolj cenila. |
Priskrbel si je uvod v hegeljansko | filozofijo | , potem pa je to hotel razložiti Bouvardu. |
Pécuchetovih senčnih kosteh sta se čutila | filozofija | in navdušenje, povezana z zvijačnim |
problem, zaradi nje morda vsa ta naivna | filozofija | . |
poezija, glasba, joga, meditacija, | filozofija | , čistost, spravljenost, mir, tišina, |
je živ del psihe: klasična kitajska | filozofija | imenuje to - notranja pot - tao - in |
govore sosednje hindu ali budistične | filozofije | . |
potovanjih po drugačnih krajih in drugačnih | filozofijah | . |
Vplive ljudi in njihovih | filozofij | sem spustil, naj gredo, kamor hočejo. |
zahodu začele potovati tudi kulture, | filozofije | , ideje in umetniški stili. |
potke tudi vpliv na lagodno življenjsko | filozofijo | Hunz in njihov koncept življenja, ki |
posebej za to v Ameriki sestavljeno | filozofijo | . |
pripadnost budizmu kot življenjski | filozofiji | ), se nam je kljub meniškim kutam in |
Filozofiji | manjvrednosti ras v kolonijah naklonjeni | |
rodila Tagoreja, Gandhija, razvila | filozofijo | , ki ji sami pravijo percepcija stvarnosti, |
Tudi | filozofijo | si verjetno izbiramo tako, kakršno |
Gre za eseje s področja | filozofije | , politike, družbenega dogajanja, človekove |
nove predstave in iz njih izpelje cele | filozofije | in teorije, kako jih uresničiti. |
steklo in najpomembnejše - metafizika, | filozofija | ... so se razvijali kot tedaj nikjer. |
umetnosti, morali, celo o literaturi in | filozofiji | . |
Njena življenjska | filozofija | , je rekla, je, da samo živi. |
Vsako čaščenje, vsaka percepcija in | filozofija | , vsaka konstrukcija pa ima dobre in |
V spomin / mojemu učitelju | filozofije | / dr. Mirku Hribarju |
JANEZ, študent | filozofije | |
meni, da se kaj pogovoriva, zanima ga | filozofija | . |
telefonu, sem zdaj v tretjem letniku | filozofije | ... in žal mi je, da niste moj profesor. |
Morda sem naiven, toda od | filozofije | pričakujem pomoč in tolažbo. |
so že mnogi zaman iskali tolažbo v | filozofiji | , toda še vedno zaupam vanjo... čeprav |
povedal, bolje ne bi mogel - res je tako s | filozofijo | kot tolažnico: umreti moraš za znano, |
Kajti jaz se o | filozofiji | najrajši pogovarjam zvečer... |
ljubezen in smrt že od nekdaj glavni temi | filozofije | ? |
Filozofija | se začenja s čudenjem... | |
kot vidim, si se toliko že okužil s | filozofijo | , da te samó z logiko ne bom odvrnil |
postavil ” v oklepaj“, tj. izven dometa | filozofije | kot ”stroge znanosti“. |
Saj kličeš na pomoč | filozofijo | , ne? |
Premišljuj torej o | filozofiji | ! ... |
kraljice Kristine, naj jo pride poučevat | filozofijo | na Švedsko - kar je bilo zanj usodno, |
ravni... res pa je v tem obenem tudi nemoč | filozofije | v primerjavi z močjo pesniške besede. |
samo opozoriti na ranljivost njegove | filozofije | ... ob tem pa sem prepričan, da je duhovna |
sprejema ”priljubljene teorije novejše | filozofije | , ki ukinja načelo protislovja“ [Kierkegaard |
sploh razume bistvo Kierkegaardove | filozofije | . |
šokira, je Kierkegaardova nasilnost [...] | filozofija | s kladivom [...] |
obup morda res privede človeka na pot | filozofije | , kot je menil Kierkegaard, toda naprej |
se midva vrnila k najini tolažnici, | filozofiji | ? |
V | filozofiji | ni odveč, da se večkrat spomnimo: De |
najprej razjasniti vprašanje, ali je v | filozofiji | sploh možno neko trdno, zavezujoče |
Mojster - ali je mogoče v | filozofiji | sploh kaj resnično spoznati? |
Filozofija | je bila, je in bo - dokler ostaja filozofija | |
Filozofija je bila, je in bo - dokler ostaja | filozofija | - spoznavna dejavnost človeškega |
ki menijo, da je v našem času konec | filozofije | kot spoznavnega mišljenja in naj bi |
mišljenjsko pesnjenje; drži sicer, da je | filozofija | že od grških začetkov povezana s pesnjenjem |
od slednje razlikovati po tem, da si | filozofija | zastavlja spoznavne cilje, h katerim |
Sam si izbral | filozofijo | - zakaj? |
analitiki poudarjajo spoznavno usmerjenost | filozofije | , ki naj bi jo povezovalo z znanostjo? |
bilo tako, ne bi bilo več meje med | filozofijo | in znanostjo. |
prevladuje tudi v sodobni analitični | filozofiji | , zelo cenim fenomenološko, transcendentalno |
Prej si vprašal, ali je mogoče v | filozofiji | sploh kaj resnično spoznati. |
smo brali pri seminarju iz kognitivne | filozofije | . |
slabega, nasprotno, mislim na svet | filozofije | , v katerem je vsakdanja realnost suspendirana, |
sem se po šoli večkrat pogovarjal o | filozofiji | , včasih sem jih povabil tudi k sebi |
Takšna bi morala biti vsa | filozofija | : osebna, doživeta, zavezujoča, duhovna... |
bi bilo že davno znano tudi zahodni | filozofiji | , od Parmenida prek Plotina in Kuzanskega |
Ali zahodna | filozofija | lahko neposredno izkusi resnico monizma? |
Ampak, ali niso v | filozofiji | vse metafore nepopolne? |
filozofski teoriji, tako imenovani ” | filozofiji | duha“. |
nasprotno... toda za danes imam dovolj | filozofije | in grem malce pogledat po gmajni, nabrat |
sedemdesetih kot filozof, ki je v analitično | filozofijo | vnesel nov pristop k problemu osebne |
V splošnem naj bi v zahodni | filozofiji | , še zlasti v krščanskem personalizmu, |
teh lastnosti, ampak ga v novoveški | filozofiji | razumemo predvsem kot ”čisti“ spoznavni |
analitično metodo, značilno za angleško | filozofijo | , ukvarja z vprašanjem, kaj pomeni identiteta |
Sledeč navadi sodobne kognitivne | filozofije | rad uporablja tako imenovane miselne |
podobnih poznam iz predavanj kognitivne | filozofije | - imajo zelo omejeno vrednost: |
Mojster, tudi Parfitova | filozofija | je blizu budizmu, ne? |
Med klasiki zahodne | filozofije | se je budistični "nesubstancialnosti" |
Že več let se ukvarjam s | filozofijo | narave, pri čemer me še posebej zanima |
knjig o prostoru in času, od analitične | filozofije | in fenomenologije do duhovnosti in |
Zakaj pravite ” | filozofija | časa in prostora“, ne pa obratno, ”prostora |
Priznati moram, da o | filozofiji | časa in prostora ne vem skoraj nič, |
nesimetričnosti časa in prostora v klasični | filozofiji | : pri Aristotelu je prostor končen, |
Kolikor sem doslej spoznal | filozofijo | , se mi zdi, da so največji filozofi |
Ne motiš se, toda v | filozofiji | lahko gledaš na čas in prostor iz dveh |
drugi knjigi Metafizike govori o | filozofiji | kot ”zrenju resnice“ (aletheías theoría), |
sam povedati kaj več o Aristotelovi | filozofiji | časa, ki je temeljna za vse poznejše |
teoriji časa, tako kot v vsej svoji | filozofiji | , logično analizo - tu predvsem analitični |
dandanes - vsaj v okviru analitične | filozofije | - se glasi: |
in to teorijo imenujejo ”brezčasna | filozofija | časa“. |
Blisk v | filozofiji | časa pogosto ponazarja trenutek zdaja. |
in boleče, toda: mar ni poslanstvo | filozofije | ravno v tem, da se filozof jasno zave |
namreč v celotni Newtonovi naravni | filozofiji | nastopata kakor simetrična dvojčka: |
filozof Bas van Fraassen v svoji knjigi o | filozofiji | časa in prostora razlaga Newtona takole: |
in zagovornik doslednega empirizma v | filozofiji | poznega 19. stoletja, je v nasprotju |
bolj zbližala kot v klasični grški | filozofiji | . |
mehanične, nimajo mesta v eksperimentalni | filozofiji | . [...] |
glavnih razlogov, da je Newton v svojo | filozofijo | narave uvedel metafizično pojmovanje |
Znani francoski zgodovinar znanosti in | filozofije | Alexandre Koyré figurativno pravi, |
- saj je šlo navsezadnje za njegovo | filozofijo | ! |
V sodobni analitični | filozofiji | prostora je enantiomorf predmet, |
V sodobni analitični | filozofiji | prostora in časa, ki je pod močnim |
vsem, kar pri nas izide na področju | filozofije | ... |
prepletajo različne teme Plotinove | filozofije | in težko ga je razumeti brez širšega |
njegovih del prevzemal žlahtne nauke grške | filozofije | . |
spraševanja... zato bi se zdaj rajši vrnil k | filozofiji | časa. |
mama, ko je ugotovila, da se zanimam za | filozofijo | ... vendar se takrat nisem ravno navdušil |
temeljno klasično delo na področju | filozofije | časa. |
Mar ni to neprimerno resničnejša | filozofija | časa od Aristotelovega nauka o ”številu |
hodim na predavanja iz nemške klasične | filozofije | in imam junija kolokvij, mi je pri |
bi govorila Kantova transcendentalna | filozofija | , tako o spoznavnih strukturah čutnosti |
seveda v okviru svoje transcendentalne | filozofije | . |
prostora in notranjostjo časa se v | filozofiji | po Kantu uveljavi neko dokaj splošno |
naravoslovnih znanosti, na primer v | filozofiji | življenja, fenomenologiji in eksistencializmu |
razhajanju med časoma v znanosti in | filozofiji | je že na začetku našega stoletja obširno |
sicer, da véliki Hegel na področju | filozofije | narave ni ravno blestel, pomemben pa |
slog ni kriterij za globino njegove | filozofije | . |
to je namreč sama njegova absolutna | filozofija | , pri Plotinu in drugih mistikih pa |
razumevanja prostora in časa v novejši | filozofiji | in znanosti, k prioriteti časa v prvi |
”trajanjem“ (la dureé), ki ga obravnava | filozofija | , saj ”realni čas, razumljen kot tok |
preostro ločuje znanost na eni strani ter | filozofijo | in umetnost na drugi. |
znanosti in umetnosti ter povezovanje | filozofije | zgolj s slednjo, neumestno in zavajajoče, |
svoji različnosti, kakor sta se v grški | filozofiji | dopolnjevali pojmovanji časa kot ”števila |
in se je uveljavila v znatnem delu | filozofije | 20. stoletja, pravzaprav nekaj shizofrenega... |
uporabe pozitivnih znanstvenih metod v | filozofiji | je izrazita tudi pri Edmundu Husserlu, |
Čeprav je za Husserla | filozofija | kot fenomenologija tista prava ”stroga |
stvarem samim!“ zagotavlja neodvisnost | filozofije | kot ”stroge znanosti“ od fizikalnih |
tako ostro ločeval naravoslovja od | filozofije | ... |
najpomembnejši Husserlov doprinos k | filozofiji | časa? |
iztočnica pri analizi zavedanja časa | filozofija | Franza Brentana, predhodnika fenomenologije, |
vprašati tvojega profesorja za kognitivno | filozofijo | . |
psihologijo, kakor nasploh ne moremo | filozofije | reducirati na znanost. |
katera je resničnejša - znanost ali | filozofija | ? |
za fiziko in tehniko, ampak tudi za | filozofijo | , vsaj posredno. |
predvsem o fiziki - kdaj pa pride na vrsto | filozofija | ? |
ne zdi, da sva že ves čas globoko v | filozofiji | ? |
mojster, da me čim bolj zaposlite s | filozofijo | ! |
sama fizika, pri drugi pa ne gre brez | filozofije | ... kajti, čeprav je fizika ovrgla klasično |
Zdaj se v analitični | filozofiji | pravzaprav bolj kot o Einsteinovem |
resničnostjo - analogno, kot so v grški | filozofiji | Zenonove aporije postavile zanimiva |
V | filozofiji | časa obstaja tesna zveza med časom |
relativnostno teorijo, niti z analitično | filozofijo | ... |
nasproti mene, res rekel, da je študiral | filozofijo | , psihologijo in teologijo in da je |
(coincidentia oppositorum), ki je jedro | filozofije | ”učenega nevedneža“, Nikolaja iz Kuze. |
V novoveški | filozofiji | , na primer pri Leibnizu, ta »ontološki |
Filozofija | narave je teološke argumente opustila | |
Saj ste študirali | filozofijo | ... ali teologijo, ne? |
zgodovini smo slišali nekaj malega o | filozofiji | , predvsem v povezavi z ikonologijo |
pa renesanso premalo poznamo, vsaj v | filozofiji | ... |
vprašanjem odnosa med Brunovo kozmološko | filozofijo | in poznejšim, na primer Spinozovim |
kaj je pravzaprav glavna tema Brunove | filozofije | - narava ali Bog? |
znova prebrati za izpit iz novoveške | filozofije | , verjetno jeseni... |
katoliške teologije in se posvetil | filozofiji | ter postal univerzitetni profesor na |
pa tudi nekateri laični zgodovinarji | filozofije | , kot na primer (po Mendozovem mnenju) |
”onstran v tostran“... in tako sem v | filozofiji | prek Plotina in Kuzanskega prišel do |
in nasploh novoplatonizma na Brunovo | filozofijo | , še posebej pri pojmovanju vesoljne |
Spinozove razprave o Kartezijevih principih | filozofije | je to edino njegovo za življenja objavljeno |
Svetega pisma, kajti resnica, ki jo išče | filozofija | , je precej povezana z odgovorom na |
absolutno svoboden in nima nič skupnega s | filozofijo | , saj Razodetje in Filozofija stojita |
skupnega s filozofijo, saj Razodetje in | Filozofija | stojita na različnih bregovih.“ [prav |
odnos med religioznim razodetjem in | filozofijo | vendarle ni tako preprost - kajti, |
Če pa razodetje in | filozofija | imata nekaj skupnega, kaj to je? |
Saj | filozofija | ne more iskati drugega boga kot ga |
Svetega pisma, če pa, sledeč njegovi | filozofiji | , lahko vse, kar je, utemeljimo in razložimo |
o bistvu stvari; slednje je domena | filozofije | - in ravno to ločevanje med vero in |
pojme, ki jih je uporabljal v svoji | filozofiji | , je Spinoza eksaktno definiral tudi |
temeljnem nasprotju s celoto Spinozove | filozofije | , in ne samo njegove, tudi Aristotelove, |
moč kakor tudi ranljivost Spinozove | filozofije | . |
ti hočem pojasniti bistvo Spinozove | filozofije | z naslednjo prispodobo. |
kljub siceršnji globini Leibnizeve | filozofije | pravzaprav malce ”cenenim“ optimizmom, |
burilo mnoge velike duhove v zgodovini | filozofije | in ga analitična ”filozofija duha“ |
zgodovini filozofije in ga analitična ” | filozofija | duha“ (philosophy of mind) še danes |
čudoviti mir, ki preveva celotno Spinozovo | filozofijo | . |
imaš kmalu kolokvij iz nemške klasične | filozofije | ? |
Hölderlinov Hiperion - v zgodovini | filozofije | sem namreč prebral, da je bil Schelling |
Filozofija | duha je estetska filozofija. | |
Filozofija duha je estetska | filozofija | . |
učiteljica človeštva; zakaj ni več ne | filozofije | ne zgodovine, le pesništvo bo preživelo |
prepričanje, da je poezija višja od | filozofije | . |
v svojem klasičnem ”sistemu celotne | filozofije | “ zapisal trditev, da je ”v absolutnem, |
1813], pa sta nastali v času prehoda med | filozofijo | ”mladega“ in ”starega“ Schellinga, |
”klasičnega“ sistema, v katerem ima | filozofija | narave bistveno vlogo: iz nje se Schelling |
povzpne do ”najvišje misli“, izražene v ” | filozofiji | identitete“. |
Schelling je v | filozofiji | narave in skoznjo našel najvišjo identiteto |
struktura, ki jo sestavljajo: 1. teoretična | filozofija | , ki se sprašuje, kako subjekt spoznava |
subjekt spoznava objekt, 2. praktična | filozofija | , ki se sprašuje, kako subjekt deluje |
deluje na objekt, in 3. teleološka | filozofija | , ki se sprašuje po telosu ali smotru |
njuni identiteti; slednja doseže vrh v | filozofiji | umetnosti. |
ta shema ista kot Kantova razdelitev | filozofije | na tri ”kritike“: čistega uma, praktičnega |
umetnosti še dlje, ko pravi, da se | filozofija | v svoji dopolnitvi vrača v umetnost |
Filozofija | sama namreč ne more pripeljati k ”tistemu | |
” | Filozofija | sicer res doseže tisto najvišje, toda |
najdemo več eksplicitne trditve, da se bo | filozofija | v svoji dopolnitvi vrnila v umetnost |
subjekt, ki nasploh v nemški klasični | filozofiji | nastopa kot ”nosilec duha“. ... |
razvijal transcendentalno dialektično | filozofijo | , v kateri je najvišji cilj identiteta |
neskončna narava, tako da je celotna | filozofija | pravzaprav - filozofija narave <Naturphilosophie>, |
celotna filozofija pravzaprav - | filozofija | narave <Naturphilosophie>, nauk |
Zato bom, če dovolita, nadaljeval s | filozofijo | : zanimivo se mi zdi, koliko Spinozovih |
...in tudi v svojih poznih delih, v | filozofiji | mitologije in razodetja, kjer Schelling |
”Schelling trdi, da je njegova | filozofija | kot takšna vedno že znotraj narave |
ga je na tistem robu, na katerem se | filozofija | prevesi v pesništvo ali v mistiko... |
in s tem dopolnil in obenem ”ukinil“ | filozofijo | , vendar ne na ”filozofski“ način kot |
”filozofski“ način kot Hegel, ki je | filozofijo | ”ukinjal“ v sami sebi, v absolutnem |
radikalne dopolnitve (in obenem ukinitve) | filozofije | , do katere je prišel v Vekovih, in |
ravnotežje med ”negativno“ in ”pozitivno“ | filozofijo | , med ”kaj‐em“ (quid) in ”da‐jem“ |
Spoznavno metodo ”pozitivne“ | filozofije | , ki naj bi segla onstran pojmov ”negativne“ |
vedela, kaj je bistvo Schellingove | filozofije | . |
Osrednji motiv Schellingove | filozofije | - poleg identitete narave in duha - |
je budizmu bližja Schopenhauerjeva | filozofija | slepe, iracionalne volje, vendar o |
veliko več, v nekem smislu prav vsa | filozofija | ! |
mislil, da je omejujoča, namreč da zapira | filozofijo | v meje jezika, dejansko pa ji odpira |
sta Schellingova in Wittgensteinova | filozofija | zelo daleč narazen, toda - kako že |
Toda vsebinsko sta si njuni | filozofiji | zelo vsaksebi: pri Heglu se ideja postavlja |
Filozofija | narave in mitologija sta pri Schellingu | |
podobnosti z nekaterimi mislimi iz Heglove | filozofije | religije, toda razlika med njima je |
tudi na tem področju podobna razliki v | filozofiji | narave: za Schellinga mitologija ni |
prehodu iz mita v logos, iz mitologije v | filozofijo | . |
je tu, kot tudi sicer v Schellingovi | filozofiji | , še bolj zapleten. |
neposredno ista z Bogom, pa je panteistična | filozofija | narave, ki jo je zasnoval v svojih |
Je to še vedno | filozofija | - ali bolj nekakšna Schellingova osebna |
Profesor | filozofije | dr. Bruno Vran ima nocoj predavanje |
mlajši člani društva in oddelka za | filozofijo | . |
mora kozmologiji priskočiti na pomoč | filozofija | ali celo teologija. |
raziskovanja, pomeni, da se je znašla skupaj s | filozofijo | v soigri, ki je bila znana že na začetku, |
sodobna znanost znova našla mnoge vezi s | filozofijo | ...“ [Agazzi, 203 in 208] |
kozmološki zvezi med sodobno znanostjo in | filozofijo | pa je treba ohraniti nekatere pomembne |
iz niča“ (creatio ex nihilo): ko | filozofija | ali teologija govorita o stvarenju |
Kot je znano, je že klasična | filozofija | uvedla razlikovanje med pojmoma potencialna |
se je v matematiki in posledično v | filozofiji | bistveno spremenil odnos do neskončnosti: |
filozofska naivnost; Weinberg pač gleda na | filozofijo | zgolj iz svojega fizikalnega zornega |
sodobnih fenomenoloških in analitičnih | filozofij | . |
”sholastično“ spekuliranje, ki ga je novoveška | filozofija | presegla šele z velikimi napori. |
tesnejše sodelovanje med teologijo, | filozofijo | in kozmologijo, saj ne predpostavlja |
nespremenljiv; drugače pa je v Schellingovi | filozofiji | narave, ki privzema ”princip panteizma“ |
tiče, bi se rajši vrnil iz teologije k | filozofiji | oziroma k racionalni kozmologiji, za |
menim, da je pomembna stična točka med | filozofijo | in sodobno znanostjo. |
Profesor | filozofije | Bruno Vran, znan kot mojster Bruno, |
Henri Bergson, ki je opredelil procesno | filozofijo | (rojen 1859). |