Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

//duša (928)


   Duša    se mu je zvijala od dolgočasja, toda
nekakšno obupano čutnostjo, kakor prekleta    duša   , ki se oklene še poslednjega koščka
navidezno, temveč v bistvu, s srcem in    dušo   
Ministrstvu ljubezni, vse je bilo odpuščeno, njegova    duša    bela kot sneg.
bili pravični, mučijo zdaj človeku    dušo   , ali morda le niso resnične!
Naj ti svoj nauk stlačim v    dušo    in ti ga tako vbijem v glavo?«
   Duša    ima posebne naloge, ki jih lahko izpolniš
Ni to tudi naloga    duše   
»Potemtakem velja tudi za    dušo   , da ima ustrezno sposobnost?«
»Ali lahko    duša   , dragi Trazimah, svoje posebne naloge
»Potemtakem mora nesposobna    duša    nujno slabo vladati in upravljati,
sporazumela, da je sposobnost (vrlina)    duše    pravičnost, nepravičnost pa njeno nasprotje?«
»Tako je dejanje in nehanje pravične    duše    in pravičnega človeka dobro, medtem
kakšno moč imata, če se naselita v    duši   , ne glede na plačilo in posledice.
bogovi in ljudje nagrajujejo, vpliva na    duše    mladih ljudi, ki so v svoji spremljivosti
silo, ki tiči globoko v (nosilčevi)    duši   , skritega pred bogovi in ljudmi, ni
prozi izčrpno razložil in pokazal, da    duša    z nepravičnostjo skriva v sebi največje
nepremagljiv je pogum, ki je po njem vsaka    duša    v nevarnosti neustrašna in nepremagljiva?«
»Tudi kar zadeva sposobnost    duše   , ki mora biti pogumna?«
To je za telo gimnastika, za    dušo    muzična umetnost.«
pravljice katerih koli pisateljev in se v    dušah    navzemali nazorov, ki zdaleč ne ustrezajo
otrokom in tako s pripovedovanjem njihove    duše    bolj oblikujejo kot z rokami njihova
ravno najpogumnejšo in najpametnejšo    dušo    zunanja pobuda najmanj pretrese in
mislim samo to : nihče se noče v svoji    duši    varati in ostajati v zmoti glede resnice,
prebiva i v Hadovem domu nekaj ko    duša    in senca, le žal, brez pravega žitja!
mračnega Hadesa dom poleti iz udov mu    duša   , trdo usodo tožeč, pusti mladost
Ali: ...ko dim razredi se    duša    zgine pod zemljo cvrčeč...
v gruči gneto se tako, ščrleč, tudi    duše    ubitih.
slabše, ker to sovraži iz dna svoje    duše    - razen če bi kdaj šlo za šalo.«
»Tekst z vsebino pa izhaja iz narave    duše   
prikazujejo slabo, neopazno ne vcepi v    dušo    veliko zlo - kakor ko bi si na slabem
umetnike, ki lahko iz narave svoje    duše    sledijo vsemu v bistvu lepemu, da bo
pri njej namreč prodreta najglobje v    dušo    ritem in harmonija, jo najmočneje prevzameta
veseljem hvali lepo, sprejme to v svojo    dušo    in se s tem hrani ter tako postane
nekom združeni lepota in plemenitost    duše    ter njej ustrezna in z njo skladna
svojimi zmožnostmi izoblikovati dobre    duše   , temveč, nasprotno, krepostna duša
duše, temveč, nasprotno, krepostna    duša    lahko s svojo močjo kar najbolje izpopolni
»Če torej temeljne značilnosti    duše    dobro izoblikujemo in ji potem prepustimo
ne biti ne postati bolno, temveč z    dušo   : le‐ta ne sme postati ali biti bolna,
»Sodnik pa, narobe, dragi prijatelj, z    dušo    zapoveduje duši; zato njegova duša
dragi prijatelj, z dušo zapoveduje    duši   ; zato njegova duša ne sme od mladih
dušo zapoveduje duši; zato njegova    duša    ne sme od mladih nog odraščati s slabimi
sme od mladih nog odraščati s slabimi    dušami    in z njimi občevati, tudi ne sme sama
podob o tem, kar poteka v sprijenih    dušah   
spoznati bistvo krivic, ki jih ne more v    duši   , kot sebi lastnih doživeti, temveč
Kajti kdor ima dobro    dušo   , je tudi dober.
bolj pri srcu želja, da si zbudi v    duši    naravni pogum, kakor ozir na golo moč,
namenom, da bi si s prvim oblikoval    dušo    in z drugim telo, kakor to mnogi domnevajo.«
po mojem mnenju namenjeno predvsem    duši   
»Potem je    duša    takega človeka preudarna in pogumna?«
»   Duša    neharmoničnega človeka pa strahopetna
dopusti, da mu muzična umetnost očara    dušo    z zvoki flavte in mu v ušesa kakor
najprej sicer omehča pogumni del svoje    duše   , kolikor ga ima, kot železo in ga preoblikuje
temveč še dalje omamlja pogumni del    duše   , potem le‐tega razkraja in raztaplja,
izcedi ves pogum in si ne izreže iz    duše    kit ter postane ’mevža‘.«
samega začetka in po naravi strahopetno    dušo   , potem je kmalu na cilju; če ima pogumno
potem je kmalu na cilju; če ima pogumno    dušo   , si s slabitvijo draži pogum, tako
Četudi si    duša    želi izobrazbe, postane to nagnjenje
pogum in duhovnost v njem, ne ločeno za    dušo    in telo, ali kvečjemu le mimogrede,
muziko in jo v zmerni obliki približa    duši   , tega lahko z vso pravico imenujemo
otroki, ki jim je primešana snov njihovih    duš   .
reči, imajo kot božji dar v svojih    dušah    in zategadelj ne potrebujejo nobenega
tole: v samem človeku sta, kar zadeva    dušo   , boljši in slabši del.
prijatelj, da ima vsak posameznik v svoji    duši    vse te tri temeljne oblike in dobi
trčili na čisto preprosto vprašanje o    duši   : ali ima v sebi vse tri oblike ali
podobnem), ali pa opravljamo s celotno    dušo    vsako od teh dejavnosti, kadar čutimo
vprašanje, ali to opravljamo s celotno    dušo    ali ne, takole odgovoriti!«
Če na tak pojav naletimo v svoji    duši   , potem vemo, da tu ne gre za eno duševno
Tako porečeš o    duši    tistega, ki si nekaj želi, da teži
»Ali zahteva žeja v naši    duši    poleg tega, kar je bilo rečeno, še
»   Duša    žejnega želi v trenutku žeje samo piti.
»Če pa to žejno    dušo    sili nekaj drugam, potem vzrok za to
»Vsekakor tako: v    duši    mora biti nekaj, kar ga sili k pitju,
sili označimo kot dva različna dela    duše   .
gotovo nismo v zmoti, če del, s katerim    duša    misli, imenujemo razumski del duše
duša misli, imenujemo razumski del    duše    in del, s katerim ljubi, strada, trpi
zadovoljstva in naslade zavzeti del    duše   
»Tadva dela    duše    moramo torej razločevati drugega od
Ali je zdaj pogum z voljo tretji del    duše   ?
razum ali je samo njegov del in bi tako    duša    imela le dva dela: razum in poželenja?
Ali pa je volja tretji del    duše   , po svoji naravi pomočnica razuma,
slabo vzgojo pokvarjena, tako da ima    duša    tri dele, kakor tudi državo sestavljajo
»Ugotovili smo, da so v posamezni    duši    isti deli kakor v državi, in sicer
podoben način in zaradi istega dela    duše    kakor država?«
takrat, če vsak posamezen del naše    duše    opravlja svojo nalogo.«
razumu, ki je moder in zato skrbi za vso    dušo   .
svoji naravi najbolj nenasitnim delom    duše   .
pripada, povrhu pa lahko uniči vso    dušo   
»Tudi tadva dela    dušo    in telo najbolj varujeta pred zunanjimi
človeka tedaj, če si ta del njegove    duše   , volja, v veselju in žalosti ohrani
vzrok za vse to v tem, da v njegovi    duši    vsak del opravi svojo nalogo tako glede
človek ne dopušča, da bi deli njegove    duše    opravljali neustrezne ali raznotere
pripada, obvladuje samega sebe, ureja    dušo   , ustvarja med njo in sabo prijateljstvo
En del se upira celotni    duši   , da bi ji zavladal, vtem ko mu po njegovem
nekako ter nered in zmedo med deli    duše    imenujemo nepravičnost ali tudi razbrzdanost,
»Ker le‐ti prav tako bivata v    duši   , kakor je zdravo in bolno vezano na
vladajočim in pokoravajočim se delom    duše   , ustvarjanje nepravičnosti pa nič drugega
vzpostavljanje nenaravnega razmerja med deli    duše   
potemtakem zdravje, lepota in dobro počutje    duše   , ničvrednost pa bolezen, grdota, slabost.«
»Očitno je toliko vrst    duše   , koliko je poglavitnih oblik države.«
»Pet oblik države in pet oblik    duše   
držav kakor tudi za naravo posamezne    duše   ; razločujem štiri slabe oblike.«
primer rekli: zdravnik in tisti, čigar    duša    je nagnjena k zdravljenju, sta iste
to celotni telesni organizem tja do    duše    in do njenega vladajočega, vanjo enotno
dela; ob bolečini enega uda trpi vsa    duša   .
tega kar resnično obstaja; ki nimajo v    duši    nobene idealne podobe in ne vidijo
znanosti, potem jim gre samo za uživanje    duše   , medtem ko telesne užitke puščajo vnemar;
Malenkostnost je v največjem nasprotju z    dušo   , ki teži po božji in človeški popolnosti.«
»Pri ugotavljanju, ali je neka    duša    filozofska ali ne, je treba potemtakem
»Pozabljive    duše    potemtakem ne bomo nikoli uvrstili
nikoli uvrstili med resnično filozofske    duše   .
nas marveč prihajajo v poštev samo    duše    z dobrim spominom.«
»In    duša   , ki nima čuta za lepoto in izobrazbo,
»Potemtakem moramo povrhu iskati    dušo    z zmerno in uglajeno naravo; takšna
z zmerno in uglajeno naravo; takšna    duša    bo brez truda sama od sebe našla pot
našteli vse lastnosti, ki jih mora    duša    imeti, če si hoče res in dobro prisvojiti
bistva vsake stvari s tistim delom    duše   , ki mu je dano, da to dojame; dano
dano, da to dojame; dano pa je to delu    duše   , ki je soroden s pravim bistvom stvari.
filozofih hvalili, kvarijo njihovo    dušo    in jo odtegujejo filozofiji.
»lahko trdimo: najplemenitejše    duše    postanejo najslabše, če so deležne
ima njegovo telo iste prednosti kakor    duša   
Ko pridejo v leta, v katerih začne    duša    dozorevati, je treba filozofiji posvečati
»Najprej očistijo državo in človeške    duše    kakor tablo - kar gotovo ni lahko.
16. »Gotovo se spominjaš, da smo    dušo    razdelili v tri dele in iz njih povzeli
»Vsaka    duša    potemtakem teži za dobrim in stori
»Podobno velja tudi za    dušo   .
predmetom, ki jih je moč spoznati, resnico,    duši   , ki spoznava, pa sposobnost spoznanja.
pododdelku (miselnega sveta) uporablja    duša    izvirnike (vidnega sveta), ki so tam
pododdelek miselnega sveta, vendar mora    duša   , kadar raziskuje, uporabljati hipoteze.
seznanjenje z njim kot popotovanje    duše    v miselni svet, potem prav razumeš
ukvarjati s človeškimi zadevami; njihove    duše    marveč želijo zmerom ostati tam gori;
potem prepriča, da je podobno tudi z    dušo   , se nikoli ne začne nespametno smejati,
nespametno smejati, če vidi, da je    duša    zmedena in ne more spoznati določenih
določenih stvari, temveč pomisli, ali    duša    morda ne prihaja iz nekega svetlejšega
Ti namreč trdijo, da lahko vcepijo    duši    znanje, če ga nima; to je tako, kakor
»Naša razprava pa dokazuje, da sta v    duši    slehernega človeka sposobnost in organ
katerim človek spoznava, odvrniti z vso    dušo    od sveta nastajanja, dokler ne postane
»Druge sposobnosti, ki jih pripisujemo    duši   , so si v ozkem sorodu s telesnimi sposobnostmi.
kako oster in prodiren pogled imajo    duše    ljudi, ki veljajo za slabe, a hkrati
ploščice pri igri, temveč za obrnitev    duše   , ki jo je treba popeljati iz nočnega
Ta vzpon    duše    v resnični svet lahko imenujemo pravo
znanost, dragi Glavkon, pa lahko potegne    dušo    iz sveta nastajanja v svet bivanja?
vzgajala čuvarje, oblikovala njihove    duše    v harmoničnost, podobno glasbeni melodiji,
Kljub vsemu ni treba    duši    večine ljudi najprej vprašati razuma,
kakor za mehkobo in potemtakem javlja    duši   , da občuti isto stvar hkrati kot trdo
»Potemtakem je    duša    v takih primerih nujno v dvomu, kaj
»Take zaznave so seveda za    dušo    presenetljive in zahtevajo od nje premislek.«
V takih primerih pokliče seveda    duša    najprej na pomoč znanost o številih
   Duša    pa je nujno v negotovosti, zato zbudi
filozofi zaradi vojskovanja in zaradi    duše   , da se tako laže odvrnejo od sveta
pravkar rekli: matematična znanost    dušo    močno dviga in jo sili, da govori samo
dejansko nujno potrebna, ker očitno sili    dušo   , da se s čistim mišljenjem približa
kot je bilo rečeno, vse, kar prisili    dušo   , da se obrne tja, kjer vidi in spozna
»Potemtakem vodi    dušo    k resnici in zbuja filozofsko mišljenje,
Kajti vsakomur je jasno, da sili    dušo   , da gleda navzgor in jo s tem vodi
da lahko katera druga znanost pomaga    duši    do pogleda navzgor kakor znanost, ki
In njegova    duša    ne gleda ne navzgor ne navzdol, pa
postane koristen in uporaben tisti del    duše   , katerega bistvo je mišljenje.«
svojo močjo vzdigne najboljši del naše    duše   , da vidi najboljši del vsega, kar obstaja,
Polagoma vleče oko    duše    iz blata barbarstva, v katerem je pokopano,
   Duše    se namreč mnogo prej utrudijo pri umskem
Umsko delo je namreč omejeno samo na    dušo   ; telo pri njem ni udeleženo.«
zadeva resnico, za pohabljeno tisto    dušo   , ki sicer sovraži namerno laž, torej
opravljamo prostovoljno, medtem ko se    duše    ne oprime nobeno znanje, ki je pridobljeno
pripravljajo veselje, se prilizujejo naši    duši    in jo vabijo naj se jim vda.
jih prisiliti, da vperijo žarek svoje    duše    navzgor in se zazrejo v pravir vse
pri posameznikih pet različnih vrst    duš   
pride do razdora, potem privlačuje    duše    zadnjih dveh rodov, bronastega in železnega,
krepi in podpira razumski del njegove    duše   , drugi pa mu razvnemajo poželenja in
vplivom znajde nekje v sredini: svojo    dušo    prepusti sili sredine, častihlepni
pahne na vrat na nos s prestola svoje    duše   , ves v strahu, častiljubje in dejavno
Na prestol svoje    duše    postavi dobičkaželjnost in pohlep,
resnična popolnost enotne in izravnane    duše   
poželenja škoduje tako telesu kakor    duši   , zlasti njeni razumnosti in umerjenosti.«
V    dušo    se mu povrne sramežljivost.
»Nazadnje zavzamejo trdnjavo v mladeničevi    duši   , ker vidijo, da je duša brez znanja,
mladeničevi duši, ker vidijo, da je    duša    brez znanja, brez plemenitih dejavnosti
»Njihov prostor v mladeničevi    duši    pa zasedejo lažne in bahave puhlice
pošljejo pomoč varčnemu delu v njegovi    duši   , zapro bahave puhlice vrata pred njo
»Ko je    duša    tako osvojenega mladeniča očiščena
vidiš, kako občutljiva postane pri tem    duša    državljanov; ob najmanjšem podrejanju
»ko en del    duše   , razumni, zmerni gospodar drugega dela,
počivajo in ne otežujejo plemenitega dela    duše    s svojimi slastmi ali bolečinami; ne
Zdaj si ta demagog    duše    postavi pobesnela poželenja za telesno
Če v    duši    naleti na umerjene in sramežljive misli
gone, jih preganja in uničuje, dokler    duše    ne očisti preudarnosti in je ne napolni
notranjosti biva Eros in vlada njihovi    duši   , prirejajo slavje, vesele obhode in
postavijo za tirana tistega, v čigar    duši    se skriva največje in najmočnejše tiranstvo.«
biti tudi v njem enako stanje: njegova    duša    mora biti zapolnjena s suženjstvom
zatiranjem; ravno najplemenitejši deli    duše    morajo biti zasužnjeni, medtem ko majhen
»Ali imenuješ zdaj takšno    dušo    zasužnjeno ali svobodno?«
»Tako tudi tiranska    duša   , mislim dušo v celoti, lahko zelo malo
»Tako tudi tiranska duša, mislim    dušo    v celoti, lahko zelo malo uveljavlja
»Potem je tudi tiranska    duša    nenehoma revna in lačna.«
strasti; če se ozremo na njegovo celotno    dušo   , potem nam lahko ta človek velja samo
»Ker je    duša    vsakega človeka razdeljena v tri dele,
»Tegale: ker obstoje trije deli    duše   , morajo obstojati tri vrste naslad,
da sta naslada in ljubezen tega dela    duše    naravnani na dobiček, potem se s to
poglavitno značilnost; in govoreč o tem delu    duše   , ga bomo pravilno označili, če pravimo,
denar in slavo pa se izmed vseh delov    duše    najmanj meni.«
»V    dušah    pa vlada zdaj ta, zdaj oni del, kakor
njimi tista, ki pripada tistemu delu    duše   , s katerim mislimo, in prav tako najprijetnejše
stanje je sredi med obema in pomeni za    dušo    mir glede na naslado in bolečino.
»Naslada in bolečina sta nekakšno gibanje    duše   , kajne?«
naslade pa, ki prihajajo prek čutil v    dušo   , sodijo skoraj vsi in ravno najmočnejši
nespametnost in nevednost neko praznino v naši    duši   
biti kakor stvari, ki jih potrebuje    duša   
»In telo prav tako manj kakor    duša   
»Ker je    duša    zapolnjena s stvarmi višje bitne stopnje
pripadajo, zbuja naslado, potem občuti    duša   , zapolnjena s stvarmi višje bitne stopnje,
na dobiček in zmago naravnanega dela    duše    podredijo razumnosti in premišljenosti,
»Če sledi vsa    duša    filozofskemu delu in ni v sporu z njim,
»Tako, da si v mislih ustvarimo podobo    duše   , ob njej naj zagovornik tega mnenja
na pomoč leva in skrbi za vse dele    duše   ; te naj spoprijatelji drugega z drugim
nastajajo prav tako iz razmerja med deli    duše   ?
pomehkuženost grajamo, ker slabita prav ta del    duše    in mu vcepljata strahopetnost?«
je pri obrtniku najplemenitejši del    duše    po naravi tako slab, da ne more obvladati
ne damo tako dolgo, dokler njihovih    duš    ne uredimo podobno kot države, in jih
Če pa se vsa    duša    prepusti najplemenitejšemu delu in
popolnost je tolikanj večja, kolikanj je    duša    popolnejša od telesa.«
tiste znanosti, ki pomagajo njegovi    duši    doseči tako stanje, medtem ko mu druge
pri tem zmeraj gleda na red v svoji    duši   .
hoče videti in po njej urediti svojo    dušo   
mi zdi, še jasneje, ko smo človeško    dušo    razčlenili in razdelili v njene dele.«
»In na kateri del človeške    duše    prenaša svoj vpliv?«
Vse to kaže na zmedenost v naši    duši   .
»In to je naloga razumskega dela naše    duše   
»Toda ali nismo rekli, da isti deli    duše    ne morejo v istem času imeti o istih
»Potemtakem tisti del    duše   , katerega mnenje nasprotuje izmerjeni
obračunavanju, je najplemenitejši del naše    duše   
nasprotje sodi k slabemu delu v naši    duši   
resnice in se obračata na tisti del    duše   , ki je daleč od razuma.
govorili in ugotovili, da je v naši    duši    mnogo takšnih protislovij.«
obrača na slabši in ne najboljši del    duše   .
prebuja, neguje in krepi slabši del    duše   , duší njen razumski del.
ustvarja posnemajoči pesnik v človeški    duši    napačni red.
Udinja se nespametnemu delu    duše   , ki ne loči, kaj je veliko in kaj je
»Če pomisliš: tisti del    duše   , ki ga pri nesreči, ki nas zadene,
to želi, da stoka in toži - ta del    duše    pesnika razveseljuje in zadovoljuje;
»Ali ne veš, da je naša    duša    nesmrtna in neminljiva?«
»Kaj pa    duša   , ali ima tudi ona svoje zlo?«
»Ali katera teh uničuje in ubija    dušo   ?
zaradi nepravičnosti kot zla svoje    duše   .
»Prenesi to zdaj na    dušo   !
Ali    dušo    nepravičnost in druge slabe lastnosti,
»ne moremo trditi, da lahko    duša    propade zaradi telesne bolezni, ne
zaradi napak druge stvari; tako tudi    duša    ne more propasti zaradi tujega zla,
je ne zavržemo, ne smemo trditi, da    duša    lahko propade zaradi vročice, kake
je treba šele dokazati, da postane    duša    zaradi telesnih nevšečnosti slabša
v nekem tujem predmetu, lahko uniči    dušo    ali kako drugo stvar, če v njiju samih
»Nihče pa ne more dokazati, da    duša    umirajočega postane zaradi smrti manj
bi bilo treba priznati nesmrtnosti    duše   , upal trditi, da postane umirajoči
»Če torej    duše    ne more ne umoriti ne uničiti njej
določeno za uničenje drugih, uničiti    duše    ali česa drugega, temveč lahko uniči
»Če    duše    ne uniči nobeno zlo, ne njej lastno
mora, to vsekakor uvidiš, biti število    duš    vedno enako.
Če namreč nobena    duša    ne propade, jih ne more biti ne manj
Prav tako ne verjamemo, da je    duša    po svoji naravi polna vseh mogočih
kakršna naj bi bila po naših ugotovitvah    duša   
»Da je    duša    nesmrtna, so pokazala zadnja kakor
O    duši    smo zdaj sicer povedali resnico, toda
resnica velja zanjo samo tedaj, kadar je    duša    takšna, kakršna se nam zdaj kaže; to
Podobno je tudi z našo    dušo   , ki jo kazijo neštete napake.
sebi smo spoznali največje dobro za    dušo   .
   Duša    se mora potegovati za pravičnost, pa
je pripovedoval: Ko ga je zapustila    duša   , se je z mnogimi drugimi odpravila
Tako je tam videl, kako so    duše    izginjale skozi odprtini v zemlji in
Vračajoče se    duše    so zbujale vtis, kakor da so prispele
’Deviška Lahesis, hči Nujnosti, sporoča:    Duše   , enodnevna bitja!
življenja, in sicer mnogo več, kakor je bilo    duš   ; bile so zelo različne; življenja vseh
pa bilo tu kakovostne razporeditve    duš   , ker mora postati vsaka duša, potem
razporeditve duš, ker mora postati vsaka    duša   , potem ko si izbere novo življenje,
slabo učenje, skratka, stvari, ki so    duši    prirojene ali ki si jih duša pridobi
ki so duši prirojene ali ki si jih    duša    pridobi in so povezane med sabo - da
mu ustreza; da s pogledom na naravo    duše    loči slabše življenje od boljšega,
slabše življenje velja tisto, ki vodi    dušo    v nepravičnost, za boljše pa tisto
Nasploh lahko rečemo, da se je večina    duš   , ki so prišle z neba, pri izbiri prevarala,
Največji del tistih    duš   , ki so prišle iz zemlje, pa je bil
naključnosti pri izbiranju so mnoge    duše    zamenjale dobro s slabim in slabo z
nadaljeval Er, kako so si izbirale posamične    duše    svoje prihodnje življenje - žalosten
Videl je, kako si je    duša   , ki je bila nekoč Orfejeva, izbrala
Tamirova    duša    si je izbrala slavčkovo življenje.
Dvajseta    duša    si je izbrala levovo življenje; bila
izbrala levovo življenje; bila je to    duša    Ajanta, Telamonovega sina, ki ni hotel
Potem je prišla Agamemnonova    duša   ; iz sovraštva do človeškega rodu se
sredini je prišla na vrsto Atalantina    duša   .
Nato je videl    dušo    Epeja, Panopejevega sina, kako je prešla
Na koncu je zagledal Terzitovo    dušo   , kako je šinila v opico.
naključju je bila med izbirajočimi    dušami    zadnja Odisejeva duša.
izbirajočimi dušami zadnja Odisejeva    duša   .
   Duše    živali so nasploh prehajale nekaj v
Ko so bile vse    duše    izbrale svoje življenje, so po vrsti,
Daimon je najprej odpeljal    dušo    h Kloti in stopil z njo pod njeno roko
tem je bila izbira, za katero se je    duša    odločila, dokončno potrjena.
Nato je z    dušo    odšel k Atropi, ki je predla; s tem
je začelo grmeti; vse se je streslo,    duše    pa je zajel vrtinec in jih v trenutku
prestopili reko Lete in ohranili svojo    dušo    neomadeževano.
Če bomo vsi, v veri v nesmrtnost    duše    in njeno moč, da prenese in preživi
Ne bojte se tistih, ki umorijo telo,    duše    pa ne morejo umoriti.
Bojte se rajši tistega, ki more    dušo    in telo pogubiti v pekel!
ponižen, in našli boste spokojnost svojim    dušam   ; kajti moj jarem je znosen in moje
svojega Boga, z vsem srcem in z vso    dušo    in z vsem mišljenjem.’
»Moja    duša    je žalostna do smrti, ostanite tukaj
Iz dna    duše    je vzdihnil in rekel:
iz vsega svojega srca, iz vse svoje    duše   , z vsem svojim mišljenjem in z vso
»Moja    duša    je žalostna do smrti.
»Moja    duša    poveličuje Gospoda in moj duh se raduje
Tvojo    dušo    pa bo presunil meč.«
Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, z vso    dušo   , z vso močjo, z vsem mišljenjem, in
Moja    duša   , veliko blaga imaš, spravljenega za
»Oče, v tvoje roke izročam svojo    dušo   
»Zdaj je moja    duša    vznemirjena.
upanju bo počivalo moje telo, ker moje    duše    ne boš prepustil podzemlju, svojemu
Vse pa je v    duši    navdajal strah, zakaj po apostolih
vero, je bila kakor eno srce in ena    duša   .
sorodstvom, ki je štelo petinsedemdeset    duš   .
»Gospod Jezus, sprejmi mojo    dušo   
Pavel v Atenah čakal nanju, ga je v dno    duše    prizadelo, ker je videl, kako je mesto
Stiska in bridkost se zgrneta nad    dušo    vsakega človeka, ki dela zlo, najprej
v telesno pogubo, da bi se njegova    duša    rešila na Gospodov dan.
in celo sam sebe bom razdal za vaše    duše   .
Vse, kar je vašega, duh,    duša    in telo, pa naj se ohrani neoporečno,
vsak dvorezen meč in zareže do ločitve    duše    in duha, sklepov in mozga ter presoja
je za nas kakor varno in trdno sidro    duše   , ki sega v notranjost za zagrinjalo,
odtegne, ne bo z njim zadovoljna moja    duša   
tistih, ki verujejo in tako rešijo    dušo   .
ne bomo veliko bolj pokorili Očetu    duš    in tako imeli življenje?
Oni namreč bedijo nad vašimi    dušami   , ker bodo dajali odgovor.
vsajena v vas, ker ima moč, da reši vaše    duše   .
Kakor je namreč telo brez    duše    mrtvo, tako je vera brez del mrtva.
očistite srca, ljudje z razdvojeno    dušo   .
njegove zgrešene poti, reši njegovo    dušo    smrti in pokrije množico grehov.
namen svoje vere, to je zveličanje    duš   .
vrnili k pastirju in varuhu svojih    duš   .
tisti, ki po božji volji trpijo, svoje    duše    z dobrimi deli priporočajo zvestemu
iz dneva v dan, je njegova pravična    duša    trpela.
naperjene v greh, zvabljajo omahljive    duše   , srce jim je izurjeno za lakomnost,
pečat, sem videl ob vznožju oltarja    duše    pomorjenih zaradi božje besede in zaradi
»Sadeži, ki se jih je veselila tvoja    duša   , so izginili, ves sijaj in ves blesk
Videl sem    duše    tistih, ki so bili obglavljeni, ker
Čudna    duša    je!«
Tako čudna    duša    si.«
»Reši svojo    dušo   
Čudna    duša   , ta človek.
pogreznjena na dno njihovih žalostnih    duš   .
sužnji s svojim telesom, kot s svojo    dušo   .
kako žgejo tvoje črne oči, na dno moje    duše   .
človeku - jetniku v srce, se pogrezajo v    dušo   , do dna.
Hočeš, da bi ti prodal besedo, srce in    dušo   .
Tudi    duša    tvoja je lepa, verjemi mi, črna deklica,
lepo je tvoje srce in čista je tvoja    duša   .
brezmejno svobodo in nič me ne teži na    duši   .
temi, je nag, da se mu vidijo misli in    duša   .
pozabijo svojo pravo govorico, svojo    dušo   .
eno vprašanje za nas, vprašanje naših    duš    in našega srca.
Besedo in    dušo    so ti hoteli vzeti, a rečem ti:
ginilo tvoje telo, da ne bo venela tvoja    duša   , da ne bo umrla tvoja beseda.
stezah, po katerih bi si drugi razbili    dušo    in telo.
ostala v srcu in slika Marije je v    duši   .
sedanjih dni v njeno (Erikino) lepo    dušo   ’.
Tu so ‘Marija,    duša    voditeljica, Jelka, sestra vseh bednih
Prisluhnili bomo odtenkom svoje    duše    in zaslišali bomo pesem Soče in Vipave,
samo z grenkim spominom v srcu in v    duši    smolijo barke na pesku na obali.
Občutim grenkobo kraških    duš   , kakor so grenke brinjeve jagode na
Iz njegove polne    duše    kaplja pesem v jesensko noč, pesem
V    duši    moji je radost, pozabljenje in pojem
V vseh srcih je nezaupanje, v vseh    dušah    bridkost, v mislih bratje in sestre,
nosijo verige na rokah, nogah, srcu in    duši   .
njih vkovane roke so naše roke, njih    duša   , v boli molčeča, njih srce, srce ranjene
materina pravljica mi je ostala na dnu    duše   , smrt v snegu in strahu.
solze v oči s svojo godbo in veselja v    dušo   .
France spet prinesel domov svojo grešno    dušo   .
kedaj tako daleč padli, bi si mirne    duše    pognali kroglo v glavo.
vsake vrednosti in jih lahko mirne    duše    vzamejo s sabo na stranišče;
pa je celo izjavil, da si je njena    duša    s tem prav gotovo pridobila nebeško
pri predmestnem fotografu, ki pozna    duše    in želje svojih odjemalcev - in vse
Marsikomu leži kaj težkega na    duši   , pa ne udriha krog sebe in ne obeša
dogodek" - se je vselej zlecnila in pri    duši    ji je bilo čudno sladko in grenko hkrati.
srečo, in če pijem, da si potešim svojo    dušo   , ali je mar greh na moji strani, ali
zaletelo vame, me podrlo na tla in mirne    duše    z nezmanjšano brzino oddrdralo dalje,
sem mrmral in bilo mi je rezko pri    duši   .
človeka, ga kljujejo in mu ležijo na    duši    kakor neodpustljiv greh.
»Z    dušo    in s telesom; ampak oboje je že precej
človek ob tisti uri pogledal v dno    duše    bi videl v obeh skoraj eno in isto
v teh mrkih dneh napolnjena njegova    duša    z obupom in s sanjami in ne občuti
s solzo v očeh in s kamnom na svoji    duši   .
na dno njegove žalostne in užaljene    duše   .
mladiče, da jim že v začetku ubijejo    dušo    in srce ter jih enostavno spremenijo
odigrali v Trstu, bi ga bilo sram v dno    duše   ; oblila bi ga rdečica, če bi videl
Čisto na dnu njegove    duše    je ležala zakopana skrivna misel.
ostane otroško čisto in nepokvarjeno,    duša    brez greha, po sili svojega hrepenenja
popolnoma sam na svetu, da nima žive    duše    in da je Tržačan.
- in Martinu je bilo tako dobro pri    duši   , da bi mu bil skoraj odgovoril.
telesu, po petintridesetem pa tudi na    duši   .
   Dušo    bogu, denar davkariji, maslo in šunko
bog, pa tudi bog sam jim je polzel iz    duš   :
Žive    duše    ni bilo na cesti.
oziral po njivah in obup ga je grabil za    dušo   .
pokleknimo predenj in se mu iz dna    duše    zahvalimo.
je satan požel na tisoče in tisoče    duš   , ter potem dvignil svoj glas in povedal,
»Delati, na mojo    dušo   !« je zravnal svoje krepko telo.
življenje s Srečo se mu je poznalo na    duši    in na telesu: lezel je vase in postajal
   Duše    nimajo, zakaj če bi imele dušo, bi
Duše nimajo, zakaj če bi imele    dušo   , bi ne bile živali.
strasti in podobnih nadlogah, ki glodajo    dušo    in telo tistim jetnikom, ki si niso
bodo prav zaradi tega nasitila telesa,    duše    in srca.
použile nekaj zelo okusnega, ter se z vso    dušo    zatopile v razglabljanje praznih marenj:
dokazuje svojo zrelost, nekam nerodno pri    duši   ?
pograbila rožni venec, priporočila    dušo    bogu in potegnila odejo čez glavo.
Bilo mu je laže pri    duši   , toda saj vsi vemo, kako brezupno je
Bila je v dno    duše    užaljena, da jo je zadela taka nesreča.
izhlapela, telo se je stulilo - in v    dušo    Venca Poviškaja se je znova naselil
Sovražil je to orodje iz dna svoje    duše   .
Zanimala se je samo za svojo    dušo    in za vaške čenče.
Bog ima v nebesih toliko    duš   .
odklonil, kar je Kobilčerja pretreslo v dno    duše   , češ gotovo me bo naznanil, v luknjo
odvezo za vse njegove grehe, priporočila    dušo    bogu in umrla.
Tako je bil zdaj Štefuc v dno    duše    žalosten in ker se je pri njem žalost
prizanesi njemu in nam!" je v Štefetovi    duši    gorela prošnja.
obrisal potno čelo in počakal, da pride    duša    za njim, kajti treba bo vpiti.
je zdaj šepetal v    duši    in gledal svojega otroka, ves vesel,
Človek vdihne    dušo    svoji misli in trepeče pred njo.
Torej imajo    dušo   .
Teci!" si ukaže Dragič, ki je zdaj z vso    dušo    razumel ta klic.
dobro pozna in zato mu je lahko pri    duši   , tako lahko pri duši, da čuti nove
mu je lahko pri duši, tako lahko pri    duši   , da čuti nove moči.
življenja in začuti veliko olajšanje v    duši   .
dotakniti stvari, ki leže obema na    duši   .
življenja ter se posušila na telesu in    duši   .
koliko živih dvomov je v bistri otroški    duši   .
Moj spomin je takoj priklical mojo    dušo    domov, a tudi moje telo, ki je bilo
nekateri zelo dobro, naravnost zlato    dušo   , a brez vsakega posluha.
spominjal, sem bil prepričan, da ima    dušo    brez posluha.
Obrekarju je bilo seveda hudo pri    duši   .
zmajal z glavo, ‘vedel sem, da si svojo    dušo    do kraja ugonobil, nisem pa mislil,
kažejo za tabo, češ ta človek ni živi    duši    potreben.
Sedemsto    duš    se peha v tej grapi sam bog ve koliko
in močan, da lahko obudi pogubljeno    dušo    in jo prečisti v borbi, mora zmagati
radostno vzkliknil in mi pogledal v    dušo   .
stran, kakor bi pod lipo ne bilo žive    duše   ; še manj, kakor bi sploh ne bilo več
reglja kakor klopotec in da je tudi brez    duše    kakor klopotec.
ustnico, češ zdaj pa ti mene ščiplješ za    dušo   ; bilo mu je malce nerodno, zato se
doma skupaj regljala, ker sva oba brez    duše   . -
vleče skozi vas in na njej ni žive    duše   .
Še zmeraj ni nobene    duše    nikjer.
Ufff, je pihnila, kakor bi šla    duša    iz nje, in že je ni bilo več.
»Potrpi, pob, potrpi, da pride    duša    za mano, pa tudi oko,« govori Okrogličar
Seveda je klopotec,« gre Trohovki skozi    dušo   , »klopotec brez duše ...
Trohovki skozi dušo, »klopotec brez    duše    ...
Tega je kriva    duša   , ki jo danes nosijo s seboj.
Ta    duša    se je razburkala, buta jim ob stene
Zadnjica že poskoči na trobento,    duša    pa ne.«
kost, da bomo videli, če res sežeš do    duše   
»Liter ga bomo še udušili, pri moji    duši   
»Preklete    duše   , figarske!« bevskne Narte in stopi
Te besede so pravi balzam za Sovino    dušo   ; hvaležno kot otrok gleda Staneta.
Nič otrok, pa taka zlata    duša   ! ...
Taka drobcena stvarca, pa že ima    dušo    ...«
»   Duša   ! ...« široko reče Sova in razširi roke.
»Ti si res    duša    ...«
Ej, zlate    duše    so, zdravniki ... in bolničarji.
nisem nasmehnil, ker se je moja zbegana    duša    oprijela teh sanj kakor utopljenec
posebno kadar sem telesno utrujen in v    duši    razrvan.
mu je pihal na    dušo    ter si s hrbtom roke gladil lase s
vtisnila se mu je bila še v čisto, otroško    dušo   :
Peter se mu je smilil v dno    duše   , ker ga je imel rad - a še bolj se
precej časa čakati, preden je prišla    duša    za njim.
Takoj je videla, da ima mož nekaj na    duši   , pa je upala, da mu bo z ostro besedo
Bil je zlata    duša    in podložnik v hiši, zato mu še v sanjah
Brala je z    dušo    in s telesom: zahrepenela je po globokih
nobenega bližnjega človeka, nobene drage    duše   , ki bi skrbela zanj v tej hudi zapuščenosti.
bil prepričan, da ne bo v sobi žive    duše   , se je zdrznil in se hotel takoj umakniti.
Dobremu človeku pa vsak prah sede na    dušo    in ga teži kakor kamen.
odločno izjavila, »da ne mara videti žive    duše   , bab pa sploh ne «.
klobuk ob svet in zaklel iz vse svoje    duše   :
Ne gre za politiko, za    dušo    gre!«
Ti tudi    duše    kupuješ in prodajaš! ...«
Do takrat v tej dolini še živa    duša    ni bila videla kolesa, pa tudi verjela
Z grenkobo v    duši   
In s kakšnim okusom v    duši    smo praznovali!
- Lirična    duša   .
Lirična    duša   .
Stisnilo ga bo pri    duši   , položil bo nogo na majavo stopnico
znebil, kakor se seveda ni znebil svoje    duše   , ki je ostala duša potujočega kramarčka.
ni znebil svoje duše, ki je ostala    duša    potujočega kramarčka.
A še tisti hip ga je zazeblo pri    duši   , češ kakšna brezdušna zverina je; z
se obrnil, ker me je bilo sram v dno    duše   , a česa me je bilo sram, nisem vedel.
zamahnil z roko in rekel, da prav mirne    duše    lahko glasno misli, ker ne misli nič
Saj ne vidim žive    duše   ! ...’
vesele družbe, zdaj pa ne vidi žive    duše   .’
‘Oh, ti si res čudna    duša   !’
‘Oh, ti si res čudna    duša   !
»Le zaspi,    duša    draga, le zaspi!«
A draga    duša    ni mogla zaspati.
tudi meni je bilo zelo neprijetno pri    duši   .
komaj pol ure, kajti sreča otroške    duše    je v tem, da hitro sprejema in prav
Zazeblo me je pri    duši   , ker sem šele zdaj
Jaz pa lepo počakam, da pride    duša    za človekom, potem pa lepo počasi začnem.
Zagledal sem po    duši    in pameti izredno preprostega Italijana,
Pod tepko ni bilo žive    duše   , toda ko sem obrnil hrbet tej praznini
Peter se mu je smilil v dno    duše   , zato je z odprtimi očmi gledal ta
Če si prišel po mojo    dušo   , boš najprej zmazal moje telo!«
pomagal, ker sem tudi jaz krščanska    duša   
Tudi on je krščanska    duša   , čeprav ima svojo pregreho!
njemu moja razžaljena in jezna otroška    duša    ni mogla verjeti.
vode ter si v samoti ohladil telo in    dušo   , kakor je sam govoril.
   Duše   , dušice!
   Duše   , dušice!
ter iz dna svoje ponižane in žalostne    duše    zaprosil z bridkostjo in jezo:
sem kri, ki mi je polzela po licu, v    duši    pa sta mi vrela jeza in strah.
»Umrla bo!« je kar zaoralo skozi mojo    dušo    in skozi moje telo.
je oglasila odrešilna misel; iz moje    duše    je spet zašepetalo z mojim glasom:
je bilo prijetno vetrovno in v moji    duši    nenavadno svetlo.
In ker ni bilo nikjer žive    duše   , sem to povedal mrtvim; prav tedaj
kakor bi za mano drobilo najmanj deset    duš   .
Moja    duša    je postajala bolj in bolj težka in
poldrugim srcem in vse slišal s poldrugo    dušo   .
potepuhi in skromni tatiči, izgubljene    duše   , berači, norčki od rojstva, ki so jim
vseh beračev, norcev in izgubljenih    duš   .
»Ah, ti srečna    duša    nesrečna!
»Nehaj,    duša    božja!
sploh odveč, a vendar mi razburkana    duša    ne da, da ne bi povedal še nečesa.
je moja preplašena in starokopitna    duša    zdaj glasno zašepetala:
nenehnem srebrnem traku leteli skozi mojo    dušo   .
mu je postalo nekam neprijetno pri    duši   .
In vendar mu je bilo neprijetno pri    duši   .
»Ves sem v Temniku, z    dušo    in telesom...
trepetala in zvenela, kakor bi bila    duša    tega doma in ne bi mogla izdihniti.
pravima ljubimcema preplavi telo in    dušo   .
zdaj jih počasi spušča umetnikom v    duše   , in jih bo spuščalo še čez sto let ...
Mar si ti gospodar njegove    duše    in njegovega srca?
Temnikarja je zazeblo, in zazeblo ga je v    duši   , čeprav tega ni hotel verjeti.
mu je bilo neprijetno in grenko pri    duši   , se ni mogel ganiti.
Ta misel mu je olajšala    dušo    in mu vlila novih moči.
Te besede so mu spet olajšale    dušo    in mu vlile novih moči.
njem nekaj preklalo, kakor bi se mu    duša    iztrgala iz živega telesa.
beli, ledeni tišini, zašepetala njegova    duša   .
»Ta dva imata nekaj na    duši   .
zdaj že poznal; tako mu je bilo pri    duši   , ko je bil še otrok in se je o mraku
bi mogel živeti s takim bremenom na    duši    in bi se zato sam pokončal.«
postelji in tam trepetala kakor grešna    duša   .
Toliko je bilo grdega, da je tvoja    duša    umazana in sajasta kakor svinjska kuhinja!«
človek piti žganje, ki žge, da si ohladi    dušo   ?
Na    dušo    mu kapljajo.
In zato ga v    duši    žge.
In če ni hladila, mu    dušo    prežge! ...
Povedal ti bom, kako so solze prežgale    dušo    Ruparjevemu Andreju.«
kaj lahko pride iz sajaste, umazane    duše   !
pogledom, ki vrta globoko v srce in    dušo   .
»Umrla bo!« je kar zaoralo skozi mojo    dušo    in skozi moje telo.
iz moje    duše    je spet zašepetalo z mojim glasom,
Gledal sem ga brez sleherne misli, a v    duši    sem morda takrat prvič občutil, kako
je bil debelušen dečko in preprosta    duša   , pa so ga zaradi tega otroci imeli
Bil je lačen in lačen tudi v    duši   , užaljen pa predvsem zaradi vsega,
konjska griva, pa one, ki bi jih mirne    duše    lahko imeli za snežne gore; pri tem
dvema ženičkama in semeniščnikom, mirne    duše    sta se razglašala za inženirja.
Dajali so ga dvomi, kajti če preproste    duše    (kot pravi Longin) ne morejo delati
Preproste    duše    so ga imele za obljubo sreče, rodoljubi
je v desetih stoletjih nakopičilo v    duši    njegovih prednikov, in potrudil se
V naši    duši    je dvanajst poglavitnih strasti, pet
»Ljubezen moja, ljubezen moja, moja    duša    in moje življenje!
Kje je očetova    duša   ?
zaslišala ječanje, podobno stokanju trpeče    duše   .
»   Duša    je nesnovna!« je rekel eden.
»Toda to nekaj, ta    duša    ostane enaka kljub spremembam od zunaj.
»Če bi bila    duša    enostavna,« je ugovarjal Bouvard, »bi
»   Duša    nima lastnosti materije!«
Naša    duša    je imela začetek, torej mora imeti
prešla na drugo poglavje: lastnosti    duše   .
   Duša    čuti, spoznava, hoče.
zame prav takšne skrivnosti kot lastna    duša   , še bolj pa združitev duše in telesa.
kot lastna duša, še bolj pa združitev    duše    in telesa.
Substanca, razsežnost, moč, snov,    duša   , vse to je abstraktno in izmišljeno.
pritegnila in zazdelo se jima je, da v njuni    duši    vstaja zarja.
Evangelij jima je razširil    dušo   , ju oslepil kot sonce.
ptic, marveč so rastline in stiskanje    duše    okoli same sebe.
Rad bi mu daroval    dušo   , duše drugih, zamaknjenje, navdušenje
Rad bi mu daroval dušo,    duše    drugih, zamaknjenje, navdušenje in
tri stranice trikotnika oziroma našo    dušo   , ki vsebuje biti, spoznati in hoteti.
vsaka zase trikotnik, tri sposobnosti    duše    niso tri duše, vaše osebe v Trojici
trikotnik, tri sposobnosti duše niso tri    duše   , vaše osebe v Trojici pa so trije Bogovi.«
V    dušah    mučencev so se morale dogajati stvari,
in svincu, dišavah, žarah, krščansko    dušo    je primerjal z vojakom, ki se postavi
tudi živali svoje pravice, saj imajo    dušo    kot mi - če naša duša sploh obstaja!
pravice, saj imajo dušo kot mi - če naša    duša    sploh obstaja!
Za marsikatero    dušo    je nadnaravno nekaj, brez česar ne
naslednjih letih zgodilo z njegovo    dušo   , Čarli je zaljubljen v znanost, Staško
sprostile napetosti v telesu in zavore v    duši   , čezmerna ventilacija s kisikom je
Telo in    duša    sta se sproščala.
oblastniki moči in nekaj milijonov    duš   , ki se jih narod zaradi vse te simbolne
Če ni harmonije v    duši   , naj bo vsaj v okolju.
dosegljiva, ne bom še prodal svoje    duše   .
okna v svet kot jih imajo muslimanske    duše   .
Cesta Istanbul-Ankara mi je razžrla    dušo   .
Nikjer ni bilo videti žive    duše   , nobenega prometa, nobenih bivališč,
Še vedno ni bilo nikjer žive    duše   , samo požgana puščava, spektakel sončnega
široko odprte pore bliže tebi, v tvojo    dušo   , prebija navidezno kontrastno okolje,
da je vse eno samo telo in ena sama    duša   .
... In butajoč mrmraš iz brezen svoje    duše    povest igre prabitnih kozmičnih sil
Za    duše    skrbijo šejki, sajidi in mule - verski
omejeni konformisti oziroma prodati svojo    dušo   .
organizatorja, vendar človeka brez    duše    in občutkov, s sposobnostjo matere
se jim nikamor ne mudi in da svojih    duš    nikoli ne mislijo prodati za cenene
Sonce je prineslo olajšanje    duši    in moji denarnici. 100 dolarjev ...
srečo trenutka in zarjovel, kar mi je    duša    dala.
utrujen, bodi vedno v življenju, naj ti bo    duša    v harmoniji, da bi imel veliko naslednikov...,
Moja    duša    je bila premehka za grobosti tega časa
od nekod globlje, morda iz srca ali    duše    ali iz tistih svetih skrivnostnih celic,
Dom je v    duši   .
večina kot barbari prodajamo svojo    dušo    za udobje in neko iluzijo varnosti.
Telo,    duša    in srce rabijo svoj čas, da se privadijo.
verjamejo, da so že zadostno razvite    duše    da dosegajo pogoje osvoboditve iz kolesa
Žebrali so svoje mantre, peli iz dna    duše   , drsali še in še okoli in sijali, polni
drugačnega sveta, drugačnih teles, src in    duš   .
skupni izvor, skupna potreba, isto telo,    duša   , v kateri smo vsi spojeni z božanskim,
je bivalo tam kot globoka in težka    duša    stvarnosti.
... in dihal, dihal morje in nebo...; v    duši    ni bilo prostora za nič drugega kot
kvaliteta čiste in čim manj frustrirane    duše   .
praznih rok, prazne glave in prazne    duše    ...
lahko uvidel, da se je napotil iskat    dušo    in da jo je bil našel ...
navzočnost je očitno izražala, da njegova    duša    ni izmaličena in utesnjena na mero
pomenilo, da ne le človekov duh ali    duša    oziroma ena sama struna človeškega
novim kmetijstvom in sredi vsega, kot    duša   , ki jih je vezala, je začel rasti veličastni
ki sem se pretegoval, kolikor mi je    duša    dala, ni delal.
perspektivnih iluzij je težko ležalo na    dušah   .
Potegnil sem iz dna    duše   .
   Duša    bolnika se lahko nahaja v peklu v danem
izvaja šaman, se nanaša na iskanje    duše    ali življenjske sile, ki je nekam odšla.
svet, da beguncem reši življenja in    duše    pred posledicami brezbožnih idej.
Pastor Pierre je    duša    krščanske ljubezni za vse živo, še
Človeška    duša    je tako bogata.
ampak za brskanje po nekih globinah    duše   , ki jih ima vsak.
so se napela, srce pošteno potolklo,    duša    poletela...
Bicikel s prazno prvo    dušo    in jaz z zvitim desnim kolenom.
pogosto verjamejo, da je notri spravljena    duša   .
lahko sledi samo najbolj intuitativna    duša   .
srečno, prekrvavljeno, toplo in voljno,    duša    mi je godla in pela.
   Duša    je pela z njimi.
Sežig pomeni osvoboditev    duše    mrtvega, da lahko potuje v nebo, kjer
večkrat obrnejo, da bi tako zmedli    dušo   , da ne bi našla poti nazaj domov.
Nič namreč ni bolj neprijetnega kot    duša   , ki nagaja okoli hiše.
početi sploh vse, kar potrebuje človeška    duša   , da se izrazi in poteši.
tistim tujim vagabundom, tako sorodnim    dušam   , šop banan ali pa jim samo dvigniti
tam zaprta zaradi poskusov, da bi si    duše    privezali s kanabisom cenjene vrste
Na krovu ni bilo žive    duše   .
eksistenco s telesom in srcem, z razumom in    dušo    in bival sem v sredini sveta in sebe
Kljub vsem vplivom srca in    duše   , mi je bilo zadnjo noč jasno - z Gail
Povezani smo s srci in    dušami   .
funkcijo raketne rampe za lansiranje nove    duše   .
ventilacije potem ne meša, kot bi bil pijan,    duša    pa poskakuje do nebes.
   Duša    bo šla tja gor.
kraj bi prijatelji doma dali svoje    duše   , v meni pa je bilo vse več nemira.
Čutim, da sem duh in da pripadam veliki    duši   .
ANGEL, pastir    duš   
Ne, izvedel sem od mojih    duš   .
   Duš   ?
Mojih    duš   , kajpada!
Govorite o    dušah    umrlih?
Angel, pastir    duš   ?
Pravi, da se pogovarja z    dušami    umrlih.
vrtu se sprehaja, ko premišljuje o    duši    in demonih...
še posebno všeč mi je bila knjiga o    duši   ... in ravno ob branju te knjige sem pomislil,
Veste, mojster... mojo    dušo    zadnje čase...
Toda ne znam si pomagati: v    duši    sem bolan, vse bolj se zapredam v svojo
nesporno dokazati ne obstoja nesmrtne    duše   , ne sveta, ne Boga.
psihološki vidik, ker je zdaj predvsem moja    duša    tista, ki je potrebna pomoči.
Kartezij je napisal Strasti    duše    leta 1646, izšle so tri leta pozneje;
pa Descartes sploh opredeli strasti    duše   , če jih pojmuje tako široko?
občutke, zaznave, sanje in strasti    duše    v ožjem pomenu.
zaznave, in tiste, ki izvirajo iz same    duše   , kot na primer sanje in dušne strasti,
Zanimivo je, da so za Kartezija strasti    duše    po izvoru podobne sanjam: tako ene
”Strasti    duše    <passions de l'ame> so občutki <perceptions
<sentiments> ali čustva <émotions>    duše   , ki se nanašajo prav posebej nanjo
glave, kjer naj bi bil ”glavni sedež    duše   “, kajti ”...zadnji & najbližji vzrok
njihovi telesni naravi pa lahko nanje    duša   , ali še bolje duh, misel, cogito,
in obskurni zaradi tesne zveze med    dušo    in telesom.“ [prav tam, 349]
Tvoj obraz, tvoje telo, tvoja    duša   , to je moj svet!
sem buden in kadar sanjam, mi polni    dušo   !
”Ljubezen je čustvo    duše   , povzročeno z gibanjem duhov, ki dušo
duše, povzročeno z gibanjem duhov, ki    dušo    spodbuja, da se voljno združi s predmeti
pripomnila je, da ji pamet pravi, da    duša    giblje telo, da pa ne najde odgovora,
”...saj največje    duše   , o katerih govorim, najdejo v sebi
laskala, da je ”najboljši zdravnik“ njene    duše   , je ni povsem ozdravil melanholije,
Toda če    duša    zares ljubi - in Elizabeta je ljubila
notranjih čustev, ki so vzbujena v    duši    in zgolj po duši“ [prav tam, 440].
čustev, ki so vzbujena v duši in zgolj po    duši   “ [prav tam, 440].
matematiko, in tudi ko je pisal o strasteh    duše   , se mu ni bilo treba ubadati s takšnimi
Le kdo bi premeril človeško    dušo   ! ...
Johannes skušal živeti ”pesniško“:    duš    ni zapeljeval v zunanjem pogledu, temveč
Toda za zapuščeno    dušo    je najhujša izgubljena in onečaščena
stavil je na to, da ”ima ona domišljijo,    dušo   , strast, skratka vse substancialno“
Moja    duša    vre kakor razburkano morje v viharju
Če bi kdo drug mogel videti mojo    dušo    v tem stanju, bi bila zanj videti kakor
tem pa gre čez trupla, čez pohojene    duše    drugih, tistih, ki so ga ljubile.
naprej ona ne more več zaposliti moje    duše   .
in spoznanja - saj brez bolečine v    duši    človek rajši ostane tam, kjer že je:
odmaknjenim pogledom, z grenkim nasmehom, ki    dušo    odrešuje na neki višji, presežni ravni...
Še več, v njegovi bogoiskateljski    duši    preprosto ni bilo dovolj prostora za
naj spet nove muke trpinčijo tvojo    dušo   , a ustnice naj ti ostanejo takšne kot
spominja - tudi takrat, ko je njegova    duša    premogla dovolj zdrave moči, da se
posvetila čemu višjemu - lepo je, kadar se    duša    pozneje z otožnostjo spominja prve
Ja, kaj pa, če neka    duša    izbere zlo - na primer Faust, ki
prapočelo bivanja, kdo je človek, kaj je    duša   , kaj je duh, ali je v svetu kot celoti
   Duša    pa je residuum predhodne abstrakcije
postavlja v ”oklepaj“ tako telo kot    dušo   .
stvari“ in posledično tudi neodvisnost    duše    od telesa; iz cogita je izpeljal
možno ”preživetje“ duha - pri človeku    duše    - tudi če propade telo (kar se evidentno
Posmrtno preživetje    duše    pa je conditio sine qua non njene
nesmrtnosti težko postaviti ločnico med    dušo    in duhom - lahko rečemo, da je Kartezijev
Krščanski nauk pojmuje nesmrtno    dušo    kot notranje ”razsežno“: kako naj bi
nesmiselna, saj ne more biti pravično sojeno    duši   , ki se svojih del sploh ne spominja,
transcendentalni ego (v psihološki paraleli    duša   ) je, kar je, le v razmerju do intencionalnih
možnost za racionalno upanje v nesmrtnost    duše   .
transcendentalni ego (v psihološki paraleli    duša   ) je, kar je, le v razmerju do intencionalnih
fenomenologija združljiva z nesmrtnostjo jaza,    duše   ...
Oko duha, tisti zbornik razprav o jazu in    duši   , ki sta ga uredila Hofstadter in Dennett?
ves svet, če pri tem izgubi svojo    dušo   .
nevarnosti, da človek izgubi svojo    dušo   , ne glavo - duša pa ni isto kot glava!
človek izgubi svojo dušo, ne glavo -    duša    pa ni isto kot glava!
Hardingu prispodoba za človeški jaz,    duša    in jaz pa sta si vendarle blizu, mar
katero jih je mogoče videti - še manj pa    duše    ali misli, kateri se predstavljajo,
svojem dokazovanju, da jaza ni, da    duša    ne obstaja:
namreč, če    duša   , misleči jaz, ne obstaja kot nekaj,
Kaj pa, če resnično ni ne jaza ne    duše    - namreč kot neke ”posebne“, nadnaravne,
Dennett zanikata nadnaravnost jaza in    duše   , ampak da na premalo poglobljen in
drugim o pitagorejskem preseljevanju    duš   ; vprašal se je, kdaj, pod kakšnimi
bistveno, ali bi Locke imel isto    dušo    kot Sokrat - namreč dušo v platonskem
imel isto dušo kot Sokrat - namreč    dušo    v platonskem ali krščanskem ali kartezijanskem
pozdravijo s tem, da uničijo njegovo    dušo   .
subjekta, ”podležeče osebe“, individualne    duše    kot nosilke vseh jazov - preprosto
verovanja v individualno nesmrtnost    duše   , ki predpostavlja ohranjanje identitete
takšnem odnosu je tudi um (nous) naše    duše    (psyché) do stvari, ki so po naravi
edina, s katero mi je tako domače pri    duši   , kakor da bi bil sam s seboj! ...
pripravljen odreči celo poljubom, le njeno    dušo    bi božal v mislih... in varoval njeno
razločimo nobene spremembe, marveč [tedaj]    duša    očitno ostaja v enem in nedeljivem,
stari Mojster v njem povezuje čas in    dušo   , česar v razpravi O fiziki ne bi
spremembe same ne zadostujejo, če se jih    duša    ne zaveda, saj so šele spremembe v
ne zaveda, saj so šele spremembe v    duši    zadostni pogoj za obstoj časa.
Potemtakem časa ne bi bilo, če ne bi bilo    duše   , ki ji čas teče?
lahko sklepamo, da čas obstaja samo v    duši   ?
misli, da čas resnično obstaja zgolj v    duši   , če s tem ni mišljena samo človeška,
samo človeška, temveč tudi vesoljna    duša   ; božanski Platon je namreč v svojem
mislijo, da je čas posnetek večnosti v    duši    - tako vesoljni kot posamezni - v
Naj ga merimo v    duši   ?
tudi ”zunaj“, da ni povsem odvisen od    duše   .
zaznavamo s telesnimi čutili, medtem pa v    duši    vendar poteka neko gibanje, nedvomno
sicer ostaja v istem prostoru, toda    duša   , ki sanja, odpotuje drugam... drugače,
preteklost ali prihodnost ali če se v    duši    dotaknemo brezčasnosti.
edino resnično vtisne v spominu, v    dušah    njegovih dragih, da mora tudi tam tako
razmisliti, kakšen je odnos časa do    duše    in zakaj mislimo, da je čas navzoč
Ali bi čas bival, če ne bi bilo    duše   ? [...]
v naravi ne šteje nič drugega kakor    duša    oziroma um duše, potem ni mogoče, da
šteje nič drugega kakor duša oziroma um    duše   , potem ni mogoče, da bi čas bival,
mogoče, da bi čas bival, ko ne bi bilo    duše   .“ [prav tam, 223a16...25]
evangeljskim prostorom, ki jih njegova mlada    duša    na novo odkriva v Tintorettovih videnjih.
sami ne vstopimo vanje, s telesom in    dušo   .
Kako se prileže očesu in    duši   , da po vseh tistih človeških in angelskih
njegovi sliki, temveč je živo bitje z    dušo   , bitje, čigar umrljivo telo je ožarjeno
zemeljske ljubezni našla svojo nebeško    dušo   , Magdaleno, ki je iz Njegovih besed
Se je spremenil v vse, kar    duša    vidi okrog sebe, v oblake, drevesa,
vlada vsem stvarem, in sicer ne kot    duša    sveta, temveč kot Gospod nad vsem;
tisti, ki si domišljajo, da je Bog    duša    sveta, temveč nad služabniki. [...]
Moje    duše    so mi pravile, da se Swedenborgovi
Verjetno so se Swedenborgove    duše    zgražale prav nad to ničvredno knjižico,
dvajset let tesno občuje z duhovi rajnih    duš   , od njih prinaša vesti iz drugega sveta
smel vzeti pravico, da tako žali rajne    duše    in angele?
Saj ni žalil ne    duš    ne angelov, ampak le Swedenborgu ni
O času kot notranji razsežnosti    duše   , ki omogoča duši stik z večnostjo,
notranji razsežnosti duše, ki omogoča    duši    stik z večnostjo, bova govorila jutri,
mogoče razlikovati - toda čas kot stanje    duše    vendarle traja!
Kajti sámozrenje    duše    traja... ali kako bi rekel... zavest
ali kako bi rekel... zavest traja v    duši   !
verjetno mislil na trajanje zavesti v    duši   , ko je zapisal, da je ”vredno razmisliti,
razmisliti, kakšen je odnos časa do    duše   “ [Aristotel (2), 223a16].
odnosu med časom in zavestjo - ali    dušo   , če rečemo po starem - sem sicer nameraval
Aristotelovim vprašanjem o odnosu med časom in    dušo   .
Je Plotin verjel v nesmrtnost    duše   , tako kot pred petsto leti njegov predhodnik
Da, vendar je Plotin pojmoval    dušo    v dvojnem - in obenem nerazdvojnem
nerazdvojnem - pomenu: kot vesoljno    Dušo    in kot posamezno človeško dušo.
vesoljno Dušo in kot posamezno človeško    dušo   .
Besedo    duša    (psyché) je v obeh današnjih pomenih
začetnico, saj je z njo mislil isto    dušo   !
   Duša    je pri Plotinu ”tretja hipostaza“ za
ves platonski svet večnih idej, se    duša    razlikuje predvsem v svojem predajanju
tako, da je čas podoba večnega uma v    duši   , ki se v nasprotju z Umom giblje.
V posamezni    duši    ali v vesoljni duši?
V posamezni duši ali v vesoljni    duši   ?
ki ga kot ”podobo večnosti“ poveže z    dušo   , kakor pravi v naslednjem odlomku:
”Kajti    duša    je občutila nemirno moč, željo, da
In ker se čutni svet giblje v    duši    - saj razen duše v vsem svetu ni drugega
čutni svet giblje v duši - saj razen    duše    v vsem svetu ni drugega - se torej
drugega - se torej vse giblje v času    duše   .“ [Plotin III.7.11]
namreč ves čutni svet, ”giblje v času    duše   “ - kajti duša zaobsega čutni svet,
svet, ”giblje v času duše“ - kajti    duša    zaobsega čutni svet, duša je kakor
- kajti duša zaobsega čutni svet,    duša    je kakor morje, v katerem je potopljena
mreža čutnosti, in ne obratno, kajti    duša    ni potopljena v čutnost, temveč jo
Seveda pa ”gibanje v času    duše   “ ni neko zunanje fizično gibanje, ki
Čas je življenje    duše    v gibanju prehajanja od enega načina
Čas je življenje    duše    v analognem smislu, kot je večnost
”Časa ne smemo pojmovati kot zunanjega    duši   , kakor tudi tam [v Umu] večnost ni
Čas ni spremljevalec    duše    ali nekaj, kar pride k njej naknadno
marveč je to, kar je spoznano obenem z    dušo    in obstaja v njej in po njej, kakor
Plotina je torej čas notranja razsežnost    duše   ?
Da:    duša    biva v času analogno, kakor um biva
večnosti, vendar je treba dodati, da tudi    duša    prvotno domuje v večnosti in se sama
odloči za spust v čas; ta odločitev    duše   , izražena z grško besedo tolma, izvira
pogum, še več, predrznost in zlo voljo    duše   , njeno hotenje po stvarjenju sveta
se iz večnosti spusti v čas - kajti    duša    noče, da ”bi bilo prisotno vse hkrati“,
s stališča najvišjega Enega tolma    duše   , njena želja po časenju v svetu - greh?
s takšno razlago svojega pojmovanja    duše    in časa.
greha, prej željo in pogum, ki navdajata    dušo   , ko se loči od večne svetlobe uma,
zakaj sploh je ta krog, zakaj se je    duši    sploh treba spustiti na krožno potovanje
tolikokrat govorili o krožnem potovanju    duše   , toda zakaj se najprej niso vprašali,
zakaj se najprej niso vprašali, čemú    duša    sploh krene na pot?
pojmovanje časa kot ”notranje razsežnosti“    duše    oziroma duha.
Avguštin najde rešitev uganke časa v    duši   , iskri večnosti, ki nosi v sebi, namreč
Zakaj le v    duši    bivajo časi kot te vrste trojstvo,
sedanjost in prihodnost - bivajo le v    duši   , ker pa duša na tem svetu biva le
prihodnost - bivajo le v duši, ker pa    duša    na tem svetu biva le v sedanjosti -
večnost -, lahko sklepamo iz sedanjosti    duše   , iz njene zavestne prisotnosti tu‐in‐zdaj,
bistveno bolj od prostora vezan na    dušo   , o čemer so bili prepričani vsi platoniki
zavedal, da je čas odvisen tudi od    duše   .
prej opredelil kot trojno razsežnost    duše   .
Avguštin in odgovarja, da človek v    duši    ne meri časov samih, ki jih ni več
meus, ki sugerira tudi pomen ”moja    duša   “, čeprav v tem kontekstu verjetno ni
verjetno ni odločilna razlika med duhom in    dušo   , kajti bistven je poudarek, da časa
zunanjih gibanj, temveč ”znotraj“, v    duši    ali duhu, saj je čas za Avguština ”intenzija“
”intenzija“ oziroma notranja razsežnost    duše   , v kateri se zavest iz sedanjosti s
najpomembnejša ”točka“ časa, skozi katero ima    duša    dostop do večnosti.
tudi za Avguština notranja razsežnost    duše   ?
je razlagal čas z nemirom in pogumom    duše    ter njeno željo, da zapusti večnost
zapusti večnost in se poda v svet, je    dušo    v prvotnem pomenu pojmoval kot kozmično
prvotnem pomenu pojmoval kot kozmično    dušo   , za katero je značilno ciklično vrtenje
notranjo razsežnost ali ”intenzijo“    duše   .
gre za čas kot trojno razsežnost    duše   , v kateri se zavest iz sedanjosti s
edina ”točka“ v času, skozi katero ima    duša    dostop do večnosti.
pojmovanju časa kot trojne razsežnosti    duše    mi je prišel na misel odlomek iz sedme
isti kot nekoč, čeprav upam, da sem v    duši    še vedno to, kar nikoli nisem nehal
Kajti    duši   , tudi najini, se zares srečata v tistem
spoznanje, recimo spoznanje nesmrtne    duše    ali Boga, po Kantu presega vse naše
v redkih trenutkih ekstaze prešine    dušo    kot žarek, kot blisk... in zato imam
učenčeve oči, temnorjave in modre duri    duše   , se med njunim pogovorom sprehajajo
obstal pred Neznanim, se iščoče oči obeh    duš    srečajo, Janezov pogled se sreča z
res ne obravnava tistega časa, ki ga    duša    dojema kot resničnega - znanstveniki
ustvarja podobo tako, da si jo trga iz dna    duše   , čas ni več dodatek“ [275], kajti ”čas
kako naj ostanem celovit, ko pa je    duša   , ki jo ljubim, tako daleč od mene?
   Duša    zboli takrat, ko ne more več vzdržati
   Duša    ohranja enost obeh.
prepričan, da znanost ne bo nikoli prišla do    duše   .
Kaj pa, če sploh ni    duše   ?
Vi, ki ste napisali knjigo o    duši   !
Kako naj ne bi bilo    duše   , ko pa je duša vsakomur najbližja,
Kako naj ne bi bilo duše, ko pa je    duša    vsakomur najbližja, bližja od lastnega
”fenomenološki redukciji“ ni dvomil v    dušo   , le imenoval jo je drugače:
diši, sicer pa na jasi ni videti žive    duše   .
najmogočnejšega zavetnika krščenih    duš   ... me poslušaš, Janez?
ali lisice, ali pa je srečal svoje    duše   ...
prostranstvu z notranjim počelom, lastno    dušo    in naravo: takrat se bodo odprla vrata
vsega razumel... še manj pa dojel, z    dušo   , srcem... še posebej nedoumljiv mi je
”božje telo“ - in analogno, kakor je    duša    obenem ”v“ telesu in ”onstran“ telesa,
telesa, naj bi bil Bog kot vesoljna    duša    svetu imanenten in obenem transcendenten.
”tam“ kot o najvišji nalogi človeške    duše    in duha?
tisto realno tostransko presežnost, ki    dušo    priteguje k njenemu božanskemu domovanju,
”tam“ in ki jo od vekomaj imenujemo -    duša   .
Mojster, v vaši knjigi o    duši    ste o njej pisali drugače - imenovali
zazveni, kakor da bi v njem zvenela    duša    sama!
Moje razumevanje    duše    se je precej spremenilo ob branju Plotinovih
Pri Plotinu je    duša    vselej oboje: posamezna, ”osebna“
vselej oboje: posamezna, ”osebna“    duša    in obenem vesoljna Duša.
posamezna, ”osebna“ duša in obenem vesoljna    Duša   .
je misel, da gre dobesedno za isto    dušo   ... četudi se ob tem porajajo mnoga vprašanja
še posebej pri pojmovanju vesoljne    duše   .
nespremenljivi Enosti, tako je vesoljna    Duša    pojmovana predvsem kot vsenavzoča in
”...Med vesoljno    dušo    in božansko Enostjo ni druge hipostaze.
Še več,    duša    je sovečna z Bogom in od njega neločljiva
Vesoljna    duša   , vidik in zmožnost samega Boga, je
”Vesoljna    duša    je edini izvir vsega življenja in gibanja,
O vzroku, počelu in enem primerja vesoljno    dušo    s krmarjem na ladji...
morju in mreži: telo, čutni svet je v    duši   , kakor je mreža v morju - kajti morje
na dolgo spregovoril o razumu, duhu,    duši   , življenju, ki prodira v vse, je v
prekrivajo, podobno kot se prikrivata    duša    in duh, pa tudi um z obema.
prebrala, da pri Brunu ”med vesoljno    dušo    in božansko Enostjo ni druge hipostaze“,
ki je v redu stvarstva med Enim in    Dušo    - res pa je, da je pri Brunu težje
Brunu težje razbrati odnos med vesoljno    dušo    in vesoljnim umom kot pri Plotinu.
sicer je ta prva in glavna lastnost    duše    sveta <anima del mondo>, ki je njegova
pristna zmožnost in potencialni del    duše    sveta.
”dejavni vzrok“ čutnega sveta (vesoljna)    duša   , ki se iz kraljestva uma, iz večnega
(tolma), medtem ko pri Brunu vlogi uma in    duše    nista jasno razmejeni.
duh v vsem, v vseh stvareh... in enako    duša   , življenje?
Ne pravimo o vseh stvareh, ki imajo    dušo   , da so oživljene“ [prav tam].
mogoče, da je v vseh bitjih ista    duša   , namreč da je vesoljna duša istovetna
ista duša, namreč da je vesoljna    duša    istovetna z vsako posamezno dušo
duša istovetna z vsako posamezno    dušo    - kajti po čem se bitja med seboj razlikujemo,
bitja med seboj razlikujemo, če ne po    dušah   , ki so v nas?
Rezultat tega je mnoštvo    duš   .
v tej prispodobi primerja vesoljno    dušo    z enim soncem in posamezne duše z zrcali
vesoljno dušo z enim soncem in posamezne    duše    z zrcali oziroma delčki razbitega zrcala,
emanacijah Enega v vesolju: o umu,    duši   , življenju...
   Duša   , ki se v motrenju vesolja duhovno ”vzpenja“,
katero ne more - kot se izrazi Michel:    duša    obstane ”pred zidom molka, onstran
vlada zgolj slepeča jasnost, ki je tema    duše   “ [Michel, 120].
Bruno ni popolnoma izenačil vesoljne    duše    z Bogom, kakor so mu očitali panteizmu
zidom obdanem mestu, ki ga izvoljenim    dušam    obljublja Razodetje... gre za spoznanje,
poslednjim ciljem, h kateremu stremi vsaka    duša   , bodisi modrijanova, bodisi pastirčkova.
katero božja luč obljublja zaobjeti    dušo   .
Kajti tudi če človeška    duša    po božjem čudežu preživi smrt svojega
sicer zavračali individualno nesmrtnost    duše    ali vsaj dvomili vanjo, na primer Plotin,
ali ideja človeške eksistence tisto v    duši   , kar je sámo večno“.
lahko udejanji le tako, da postane    duša    neke posamezne eksistirajoče reči <Ding>,
nič takega, kar bi bilo neposredno    duša   .
(tudi v realnem Vsem) ni niti telo niti    duša   , ampak tisto, kar je identično v obojem.“
da je telo kot telo neposredno tudi    duša   , duša kot duša pa je neposredno tudi
telo kot telo neposredno tudi duša,    duša    kot duša pa je neposredno tudi telo.“
telo neposredno tudi duša, duša kot    duša    pa je neposredno tudi telo.“ (h
Marija - tako kot ti častiš naravo, z    dušo   , telesom, roko in čopičem, jo časti
reči in njemu enako, ima tisto večno v    duši    neko sovédenje <Mitwissenschaft>
nezavedno, človek pa z zavestjo, s srcem in    dušo   .
večnosti hrepenimo zato, ker imamo v    duši    ”sovédenje“ o svojem izvoru v večnosti,
nezavedne vzgibe večnosti z vzgibi človeške    duše    - saj je že uvodoma rekel, da je človeško
grško - v prvi prevladuje telo, v drugi    duša   , v tretji duh.
Ne skrbi,    duša    draga: če iščeš mene - jaz te čakam!
neposlušneža, ki bo za seboj potegnil nekaj    duš   , ki pa se bodo sčasoma spet povrnile
Moja psiha, duh in    duša    so popolnoma mirni.
Slovenska    duša    ima, kot kaže, nepotešljivo hrepenenje
temu, da pomiri evropsko krščansko    dušo   .
Svojo    dušo    je priporočil Bogu: »Če je to moja
čudovito napravili s tistimi 18.000    dušami   , ne da bi jim dokazali kakršno koli
Kapital nima    duše   .