O'beseda, označena besedila z lemami
Duša | se mu je zvijala od dolgočasja, toda | |
nekakšno obupano čutnostjo, kakor prekleta | duša | , ki se oklene še poslednjega koščka |
navidezno, temveč v bistvu, s srcem in | dušo | .« |
Ministrstvu ljubezni, vse je bilo odpuščeno, njegova | duša | bela kot sneg. |
bili pravični, mučijo zdaj človeku | dušo | , ali morda le niso resnične! |
Naj ti svoj nauk stlačim v | dušo | in ti ga tako vbijem v glavo?« |
Duša | ima posebne naloge, ki jih lahko izpolniš | |
Ni to tudi naloga | duše | ?« |
»Potemtakem velja tudi za | dušo | , da ima ustrezno sposobnost?« |
»Ali lahko | duša | , dragi Trazimah, svoje posebne naloge |
»Potemtakem mora nesposobna | duša | nujno slabo vladati in upravljati, |
sporazumela, da je sposobnost (vrlina) | duše | pravičnost, nepravičnost pa njeno nasprotje?« |
»Tako je dejanje in nehanje pravične | duše | in pravičnega človeka dobro, medtem |
kakšno moč imata, če se naselita v | duši | , ne glede na plačilo in posledice. |
bogovi in ljudje nagrajujejo, vpliva na | duše | mladih ljudi, ki so v svoji spremljivosti |
silo, ki tiči globoko v (nosilčevi) | duši | , skritega pred bogovi in ljudmi, ni |
prozi izčrpno razložil in pokazal, da | duša | z nepravičnostjo skriva v sebi največje |
nepremagljiv je pogum, ki je po njem vsaka | duša | v nevarnosti neustrašna in nepremagljiva?« |
»Tudi kar zadeva sposobnost | duše | , ki mora biti pogumna?« |
To je za telo gimnastika, za | dušo | muzična umetnost.« |
pravljice katerih koli pisateljev in se v | dušah | navzemali nazorov, ki zdaleč ne ustrezajo |
otrokom in tako s pripovedovanjem njihove | duše | bolj oblikujejo kot z rokami njihova |
ravno najpogumnejšo in najpametnejšo | dušo | zunanja pobuda najmanj pretrese in |
mislim samo to : nihče se noče v svoji | duši | varati in ostajati v zmoti glede resnice, |
prebiva i v Hadovem domu nekaj ko | duša | in senca, le žal, brez pravega žitja! |
mračnega Hadesa dom poleti iz udov mu | duša | , trdo usodo tožeč, pusti mladost |
Ali: ...ko dim razredi se | duša | zgine pod zemljo cvrčeč... |
v gruči gneto se tako, ščrleč, tudi | duše | ubitih. |
slabše, ker to sovraži iz dna svoje | duše | - razen če bi kdaj šlo za šalo.« |
»Tekst z vsebino pa izhaja iz narave | duše | ?« |
prikazujejo slabo, neopazno ne vcepi v | dušo | veliko zlo - kakor ko bi si na slabem |
umetnike, ki lahko iz narave svoje | duše | sledijo vsemu v bistvu lepemu, da bo |
pri njej namreč prodreta najglobje v | dušo | ritem in harmonija, jo najmočneje prevzameta |
veseljem hvali lepo, sprejme to v svojo | dušo | in se s tem hrani ter tako postane |
nekom združeni lepota in plemenitost | duše | ter njej ustrezna in z njo skladna |
svojimi zmožnostmi izoblikovati dobre | duše | , temveč, nasprotno, krepostna duša |
duše, temveč, nasprotno, krepostna | duša | lahko s svojo močjo kar najbolje izpopolni |
»Če torej temeljne značilnosti | duše | dobro izoblikujemo in ji potem prepustimo |
ne biti ne postati bolno, temveč z | dušo | : le‐ta ne sme postati ali biti bolna, |
»Sodnik pa, narobe, dragi prijatelj, z | dušo | zapoveduje duši; zato njegova duša |
dragi prijatelj, z dušo zapoveduje | duši | ; zato njegova duša ne sme od mladih |
dušo zapoveduje duši; zato njegova | duša | ne sme od mladih nog odraščati s slabimi |
sme od mladih nog odraščati s slabimi | dušami | in z njimi občevati, tudi ne sme sama |
podob o tem, kar poteka v sprijenih | dušah | .« |
spoznati bistvo krivic, ki jih ne more v | duši | , kot sebi lastnih doživeti, temveč |
Kajti kdor ima dobro | dušo | , je tudi dober. |
bolj pri srcu želja, da si zbudi v | duši | naravni pogum, kakor ozir na golo moč, |
namenom, da bi si s prvim oblikoval | dušo | in z drugim telo, kakor to mnogi domnevajo.« |
po mojem mnenju namenjeno predvsem | duši | .« |
»Potem je | duša | takega človeka preudarna in pogumna?« |
» | Duša | neharmoničnega človeka pa strahopetna |
dopusti, da mu muzična umetnost očara | dušo | z zvoki flavte in mu v ušesa kakor |
najprej sicer omehča pogumni del svoje | duše | , kolikor ga ima, kot železo in ga preoblikuje |
temveč še dalje omamlja pogumni del | duše | , potem le‐tega razkraja in raztaplja, |
izcedi ves pogum in si ne izreže iz | duše | kit ter postane ’mevža‘.« |
samega začetka in po naravi strahopetno | dušo | , potem je kmalu na cilju; če ima pogumno |
potem je kmalu na cilju; če ima pogumno | dušo | , si s slabitvijo draži pogum, tako |
Četudi si | duša | želi izobrazbe, postane to nagnjenje |
pogum in duhovnost v njem, ne ločeno za | dušo | in telo, ali kvečjemu le mimogrede, |
muziko in jo v zmerni obliki približa | duši | , tega lahko z vso pravico imenujemo |
otroki, ki jim je primešana snov njihovih | duš | . |
reči, imajo kot božji dar v svojih | dušah | in zategadelj ne potrebujejo nobenega |
tole: v samem človeku sta, kar zadeva | dušo | , boljši in slabši del. |
prijatelj, da ima vsak posameznik v svoji | duši | vse te tri temeljne oblike in dobi |
trčili na čisto preprosto vprašanje o | duši | : ali ima v sebi vse tri oblike ali |
podobnem), ali pa opravljamo s celotno | dušo | vsako od teh dejavnosti, kadar čutimo |
vprašanje, ali to opravljamo s celotno | dušo | ali ne, takole odgovoriti!« |
Če na tak pojav naletimo v svoji | duši | , potem vemo, da tu ne gre za eno duševno |
Tako porečeš o | duši | tistega, ki si nekaj želi, da teži |
»Ali zahteva žeja v naši | duši | poleg tega, kar je bilo rečeno, še |
» | Duša | žejnega želi v trenutku žeje samo piti. |
»Če pa to žejno | dušo | sili nekaj drugam, potem vzrok za to |
»Vsekakor tako: v | duši | mora biti nekaj, kar ga sili k pitju, |
sili označimo kot dva različna dela | duše | . |
gotovo nismo v zmoti, če del, s katerim | duša | misli, imenujemo razumski del duše |
duša misli, imenujemo razumski del | duše | in del, s katerim ljubi, strada, trpi |
zadovoljstva in naslade zavzeti del | duše | .« |
»Tadva dela | duše | moramo torej razločevati drugega od |
Ali je zdaj pogum z voljo tretji del | duše | ? |
razum ali je samo njegov del in bi tako | duša | imela le dva dela: razum in poželenja? |
Ali pa je volja tretji del | duše | , po svoji naravi pomočnica razuma, |
slabo vzgojo pokvarjena, tako da ima | duša | tri dele, kakor tudi državo sestavljajo |
»Ugotovili smo, da so v posamezni | duši | isti deli kakor v državi, in sicer |
podoben način in zaradi istega dela | duše | kakor država?« |
takrat, če vsak posamezen del naše | duše | opravlja svojo nalogo.« |
razumu, ki je moder in zato skrbi za vso | dušo | . |
svoji naravi najbolj nenasitnim delom | duše | . |
pripada, povrhu pa lahko uniči vso | dušo | .« |
»Tudi tadva dela | dušo | in telo najbolj varujeta pred zunanjimi |
človeka tedaj, če si ta del njegove | duše | , volja, v veselju in žalosti ohrani |
vzrok za vse to v tem, da v njegovi | duši | vsak del opravi svojo nalogo tako glede |
človek ne dopušča, da bi deli njegove | duše | opravljali neustrezne ali raznotere |
pripada, obvladuje samega sebe, ureja | dušo | , ustvarja med njo in sabo prijateljstvo |
En del se upira celotni | duši | , da bi ji zavladal, vtem ko mu po njegovem |
nekako ter nered in zmedo med deli | duše | imenujemo nepravičnost ali tudi razbrzdanost, |
»Ker le‐ti prav tako bivata v | duši | , kakor je zdravo in bolno vezano na |
vladajočim in pokoravajočim se delom | duše | , ustvarjanje nepravičnosti pa nič drugega |
vzpostavljanje nenaravnega razmerja med deli | duše | .« |
potemtakem zdravje, lepota in dobro počutje | duše | , ničvrednost pa bolezen, grdota, slabost.« |
»Očitno je toliko vrst | duše | , koliko je poglavitnih oblik države.« |
»Pet oblik države in pet oblik | duše | ,« |
držav kakor tudi za naravo posamezne | duše | ; razločujem štiri slabe oblike.« |
primer rekli: zdravnik in tisti, čigar | duša | je nagnjena k zdravljenju, sta iste |
to celotni telesni organizem tja do | duše | in do njenega vladajočega, vanjo enotno |
dela; ob bolečini enega uda trpi vsa | duša | . |
tega kar resnično obstaja; ki nimajo v | duši | nobene idealne podobe in ne vidijo |
znanosti, potem jim gre samo za uživanje | duše | , medtem ko telesne užitke puščajo vnemar; |
Malenkostnost je v največjem nasprotju z | dušo | , ki teži po božji in človeški popolnosti.« |
»Pri ugotavljanju, ali je neka | duša | filozofska ali ne, je treba potemtakem |
»Pozabljive | duše | potemtakem ne bomo nikoli uvrstili |
nikoli uvrstili med resnično filozofske | duše | . |
nas marveč prihajajo v poštev samo | duše | z dobrim spominom.« |
»In | duša | , ki nima čuta za lepoto in izobrazbo, |
»Potemtakem moramo povrhu iskati | dušo | z zmerno in uglajeno naravo; takšna |
z zmerno in uglajeno naravo; takšna | duša | bo brez truda sama od sebe našla pot |
našteli vse lastnosti, ki jih mora | duša | imeti, če si hoče res in dobro prisvojiti |
bistva vsake stvari s tistim delom | duše | , ki mu je dano, da to dojame; dano |
dano, da to dojame; dano pa je to delu | duše | , ki je soroden s pravim bistvom stvari. |
filozofih hvalili, kvarijo njihovo | dušo | in jo odtegujejo filozofiji. |
»lahko trdimo: najplemenitejše | duše | postanejo najslabše, če so deležne |
ima njegovo telo iste prednosti kakor | duša | .« |
Ko pridejo v leta, v katerih začne | duša | dozorevati, je treba filozofiji posvečati |
»Najprej očistijo državo in človeške | duše | kakor tablo - kar gotovo ni lahko. |
16. »Gotovo se spominjaš, da smo | dušo | razdelili v tri dele in iz njih povzeli |
»Vsaka | duša | potemtakem teži za dobrim in stori |
»Podobno velja tudi za | dušo | . |
predmetom, ki jih je moč spoznati, resnico, | duši | , ki spoznava, pa sposobnost spoznanja. |
pododdelku (miselnega sveta) uporablja | duša | izvirnike (vidnega sveta), ki so tam |
pododdelek miselnega sveta, vendar mora | duša | , kadar raziskuje, uporabljati hipoteze. |
seznanjenje z njim kot popotovanje | duše | v miselni svet, potem prav razumeš |
ukvarjati s človeškimi zadevami; njihove | duše | marveč želijo zmerom ostati tam gori; |
potem prepriča, da je podobno tudi z | dušo | , se nikoli ne začne nespametno smejati, |
nespametno smejati, če vidi, da je | duša | zmedena in ne more spoznati določenih |
določenih stvari, temveč pomisli, ali | duša | morda ne prihaja iz nekega svetlejšega |
Ti namreč trdijo, da lahko vcepijo | duši | znanje, če ga nima; to je tako, kakor |
»Naša razprava pa dokazuje, da sta v | duši | slehernega človeka sposobnost in organ |
katerim človek spoznava, odvrniti z vso | dušo | od sveta nastajanja, dokler ne postane |
»Druge sposobnosti, ki jih pripisujemo | duši | , so si v ozkem sorodu s telesnimi sposobnostmi. |
kako oster in prodiren pogled imajo | duše | ljudi, ki veljajo za slabe, a hkrati |
ploščice pri igri, temveč za obrnitev | duše | , ki jo je treba popeljati iz nočnega |
Ta vzpon | duše | v resnični svet lahko imenujemo pravo |
znanost, dragi Glavkon, pa lahko potegne | dušo | iz sveta nastajanja v svet bivanja? |
vzgajala čuvarje, oblikovala njihove | duše | v harmoničnost, podobno glasbeni melodiji, |
Kljub vsemu ni treba | duši | večine ljudi najprej vprašati razuma, |
kakor za mehkobo in potemtakem javlja | duši | , da občuti isto stvar hkrati kot trdo |
»Potemtakem je | duša | v takih primerih nujno v dvomu, kaj |
»Take zaznave so seveda za | dušo | presenetljive in zahtevajo od nje premislek.« |
V takih primerih pokliče seveda | duša | najprej na pomoč znanost o številih |
Duša | pa je nujno v negotovosti, zato zbudi | |
filozofi zaradi vojskovanja in zaradi | duše | , da se tako laže odvrnejo od sveta |
pravkar rekli: matematična znanost | dušo | močno dviga in jo sili, da govori samo |
dejansko nujno potrebna, ker očitno sili | dušo | , da se s čistim mišljenjem približa |
kot je bilo rečeno, vse, kar prisili | dušo | , da se obrne tja, kjer vidi in spozna |
»Potemtakem vodi | dušo | k resnici in zbuja filozofsko mišljenje, |
Kajti vsakomur je jasno, da sili | dušo | , da gleda navzgor in jo s tem vodi |
da lahko katera druga znanost pomaga | duši | do pogleda navzgor kakor znanost, ki |
In njegova | duša | ne gleda ne navzgor ne navzdol, pa |
postane koristen in uporaben tisti del | duše | , katerega bistvo je mišljenje.« |
svojo močjo vzdigne najboljši del naše | duše | , da vidi najboljši del vsega, kar obstaja, |
Polagoma vleče oko | duše | iz blata barbarstva, v katerem je pokopano, |
Duše | se namreč mnogo prej utrudijo pri umskem | |
Umsko delo je namreč omejeno samo na | dušo | ; telo pri njem ni udeleženo.« |
zadeva resnico, za pohabljeno tisto | dušo | , ki sicer sovraži namerno laž, torej |
opravljamo prostovoljno, medtem ko se | duše | ne oprime nobeno znanje, ki je pridobljeno |
pripravljajo veselje, se prilizujejo naši | duši | in jo vabijo naj se jim vda. |
jih prisiliti, da vperijo žarek svoje | duše | navzgor in se zazrejo v pravir vse |
pri posameznikih pet različnih vrst | duš | .« |
pride do razdora, potem privlačuje | duše | zadnjih dveh rodov, bronastega in železnega, |
krepi in podpira razumski del njegove | duše | , drugi pa mu razvnemajo poželenja in |
vplivom znajde nekje v sredini: svojo | dušo | prepusti sili sredine, častihlepni |
pahne na vrat na nos s prestola svoje | duše | , ves v strahu, častiljubje in dejavno |
Na prestol svoje | duše | postavi dobičkaželjnost in pohlep, |
resnična popolnost enotne in izravnane | duše | .« |
poželenja škoduje tako telesu kakor | duši | , zlasti njeni razumnosti in umerjenosti.« |
V | dušo | se mu povrne sramežljivost. |
»Nazadnje zavzamejo trdnjavo v mladeničevi | duši | , ker vidijo, da je duša brez znanja, |
mladeničevi duši, ker vidijo, da je | duša | brez znanja, brez plemenitih dejavnosti |
»Njihov prostor v mladeničevi | duši | pa zasedejo lažne in bahave puhlice |
pošljejo pomoč varčnemu delu v njegovi | duši | , zapro bahave puhlice vrata pred njo |
»Ko je | duša | tako osvojenega mladeniča očiščena |
vidiš, kako občutljiva postane pri tem | duša | državljanov; ob najmanjšem podrejanju |
»ko en del | duše | , razumni, zmerni gospodar drugega dela, |
počivajo in ne otežujejo plemenitega dela | duše | s svojimi slastmi ali bolečinami; ne |
Zdaj si ta demagog | duše | postavi pobesnela poželenja za telesno |
Če v | duši | naleti na umerjene in sramežljive misli |
gone, jih preganja in uničuje, dokler | duše | ne očisti preudarnosti in je ne napolni |
notranjosti biva Eros in vlada njihovi | duši | , prirejajo slavje, vesele obhode in |
postavijo za tirana tistega, v čigar | duši | se skriva največje in najmočnejše tiranstvo.« |
biti tudi v njem enako stanje: njegova | duša | mora biti zapolnjena s suženjstvom |
zatiranjem; ravno najplemenitejši deli | duše | morajo biti zasužnjeni, medtem ko majhen |
»Ali imenuješ zdaj takšno | dušo | zasužnjeno ali svobodno?« |
»Tako tudi tiranska | duša | , mislim dušo v celoti, lahko zelo malo |
»Tako tudi tiranska duša, mislim | dušo | v celoti, lahko zelo malo uveljavlja |
»Potem je tudi tiranska | duša | nenehoma revna in lačna.« |
strasti; če se ozremo na njegovo celotno | dušo | , potem nam lahko ta človek velja samo |
»Ker je | duša | vsakega človeka razdeljena v tri dele, |
»Tegale: ker obstoje trije deli | duše | , morajo obstojati tri vrste naslad, |
da sta naslada in ljubezen tega dela | duše | naravnani na dobiček, potem se s to |
poglavitno značilnost; in govoreč o tem delu | duše | , ga bomo pravilno označili, če pravimo, |
denar in slavo pa se izmed vseh delov | duše | najmanj meni.« |
»V | dušah | pa vlada zdaj ta, zdaj oni del, kakor |
njimi tista, ki pripada tistemu delu | duše | , s katerim mislimo, in prav tako najprijetnejše |
stanje je sredi med obema in pomeni za | dušo | mir glede na naslado in bolečino. |
»Naslada in bolečina sta nekakšno gibanje | duše | , kajne?« |
naslade pa, ki prihajajo prek čutil v | dušo | , sodijo skoraj vsi in ravno najmočnejši |
nespametnost in nevednost neko praznino v naši | duši | .« |
biti kakor stvari, ki jih potrebuje | duša | ?« |
»In telo prav tako manj kakor | duša | ?« |
»Ker je | duša | zapolnjena s stvarmi višje bitne stopnje |
pripadajo, zbuja naslado, potem občuti | duša | , zapolnjena s stvarmi višje bitne stopnje, |
na dobiček in zmago naravnanega dela | duše | podredijo razumnosti in premišljenosti, |
»Če sledi vsa | duša | filozofskemu delu in ni v sporu z njim, |
»Tako, da si v mislih ustvarimo podobo | duše | , ob njej naj zagovornik tega mnenja |
na pomoč leva in skrbi za vse dele | duše | ; te naj spoprijatelji drugega z drugim |
nastajajo prav tako iz razmerja med deli | duše | ? |
pomehkuženost grajamo, ker slabita prav ta del | duše | in mu vcepljata strahopetnost?« |
je pri obrtniku najplemenitejši del | duše | po naravi tako slab, da ne more obvladati |
ne damo tako dolgo, dokler njihovih | duš | ne uredimo podobno kot države, in jih |
Če pa se vsa | duša | prepusti najplemenitejšemu delu in |
popolnost je tolikanj večja, kolikanj je | duša | popolnejša od telesa.« |
tiste znanosti, ki pomagajo njegovi | duši | doseči tako stanje, medtem ko mu druge |
pri tem zmeraj gleda na red v svoji | duši | . |
hoče videti in po njej urediti svojo | dušo | ,« |
mi zdi, še jasneje, ko smo človeško | dušo | razčlenili in razdelili v njene dele.« |
»In na kateri del človeške | duše | prenaša svoj vpliv?« |
Vse to kaže na zmedenost v naši | duši | . |
»In to je naloga razumskega dela naše | duše | .« |
»Toda ali nismo rekli, da isti deli | duše | ne morejo v istem času imeti o istih |
»Potemtakem tisti del | duše | , katerega mnenje nasprotuje izmerjeni |
obračunavanju, je najplemenitejši del naše | duše | ?« |
nasprotje sodi k slabemu delu v naši | duši | ?« |
resnice in se obračata na tisti del | duše | , ki je daleč od razuma. |
govorili in ugotovili, da je v naši | duši | mnogo takšnih protislovij.« |
obrača na slabši in ne najboljši del | duše | . |
prebuja, neguje in krepi slabši del | duše | , duší njen razumski del. |
ustvarja posnemajoči pesnik v človeški | duši | napačni red. |
Udinja se nespametnemu delu | duše | , ki ne loči, kaj je veliko in kaj je |
»Če pomisliš: tisti del | duše | , ki ga pri nesreči, ki nas zadene, |
to želi, da stoka in toži - ta del | duše | pesnika razveseljuje in zadovoljuje; |
»Ali ne veš, da je naša | duša | nesmrtna in neminljiva?« |
»Kaj pa | duša | , ali ima tudi ona svoje zlo?« |
»Ali katera teh uničuje in ubija | dušo | ? |
zaradi nepravičnosti kot zla svoje | duše | . |
»Prenesi to zdaj na | dušo | ! |
Ali | dušo | nepravičnost in druge slabe lastnosti, |
»ne moremo trditi, da lahko | duša | propade zaradi telesne bolezni, ne |
zaradi napak druge stvari; tako tudi | duša | ne more propasti zaradi tujega zla, |
je ne zavržemo, ne smemo trditi, da | duša | lahko propade zaradi vročice, kake |
je treba šele dokazati, da postane | duša | zaradi telesnih nevšečnosti slabša |
v nekem tujem predmetu, lahko uniči | dušo | ali kako drugo stvar, če v njiju samih |
»Nihče pa ne more dokazati, da | duša | umirajočega postane zaradi smrti manj |
bi bilo treba priznati nesmrtnosti | duše | , upal trditi, da postane umirajoči |
»Če torej | duše | ne more ne umoriti ne uničiti njej |
določeno za uničenje drugih, uničiti | duše | ali česa drugega, temveč lahko uniči |
»Če | duše | ne uniči nobeno zlo, ne njej lastno |
mora, to vsekakor uvidiš, biti število | duš | vedno enako. |
Če namreč nobena | duša | ne propade, jih ne more biti ne manj |
Prav tako ne verjamemo, da je | duša | po svoji naravi polna vseh mogočih |
kakršna naj bi bila po naših ugotovitvah | duša | .« |
»Da je | duša | nesmrtna, so pokazala zadnja kakor |
O | duši | smo zdaj sicer povedali resnico, toda |
resnica velja zanjo samo tedaj, kadar je | duša | takšna, kakršna se nam zdaj kaže; to |
Podobno je tudi z našo | dušo | , ki jo kazijo neštete napake. |
sebi smo spoznali največje dobro za | dušo | . |
Duša | se mora potegovati za pravičnost, pa | |
je pripovedoval: Ko ga je zapustila | duša | , se je z mnogimi drugimi odpravila |
Tako je tam videl, kako so | duše | izginjale skozi odprtini v zemlji in |
Vračajoče se | duše | so zbujale vtis, kakor da so prispele |
’Deviška Lahesis, hči Nujnosti, sporoča: | Duše | , enodnevna bitja! |
življenja, in sicer mnogo več, kakor je bilo | duš | ; bile so zelo različne; življenja vseh |
pa bilo tu kakovostne razporeditve | duš | , ker mora postati vsaka duša, potem |
razporeditve duš, ker mora postati vsaka | duša | , potem ko si izbere novo življenje, |
slabo učenje, skratka, stvari, ki so | duši | prirojene ali ki si jih duša pridobi |
ki so duši prirojene ali ki si jih | duša | pridobi in so povezane med sabo - da |
mu ustreza; da s pogledom na naravo | duše | loči slabše življenje od boljšega, |
slabše življenje velja tisto, ki vodi | dušo | v nepravičnost, za boljše pa tisto |
Nasploh lahko rečemo, da se je večina | duš | , ki so prišle z neba, pri izbiri prevarala, |
Največji del tistih | duš | , ki so prišle iz zemlje, pa je bil |
naključnosti pri izbiranju so mnoge | duše | zamenjale dobro s slabim in slabo z |
nadaljeval Er, kako so si izbirale posamične | duše | svoje prihodnje življenje - žalosten |
Videl je, kako si je | duša | , ki je bila nekoč Orfejeva, izbrala |
Tamirova | duša | si je izbrala slavčkovo življenje. |
Dvajseta | duša | si je izbrala levovo življenje; bila |
izbrala levovo življenje; bila je to | duša | Ajanta, Telamonovega sina, ki ni hotel |
Potem je prišla Agamemnonova | duša | ; iz sovraštva do človeškega rodu se |
sredini je prišla na vrsto Atalantina | duša | . |
Nato je videl | dušo | Epeja, Panopejevega sina, kako je prešla |
Na koncu je zagledal Terzitovo | dušo | , kako je šinila v opico. |
naključju je bila med izbirajočimi | dušami | zadnja Odisejeva duša. |
izbirajočimi dušami zadnja Odisejeva | duša | . |
Duše | živali so nasploh prehajale nekaj v | |
Ko so bile vse | duše | izbrale svoje življenje, so po vrsti, |
Daimon je najprej odpeljal | dušo | h Kloti in stopil z njo pod njeno roko |
tem je bila izbira, za katero se je | duša | odločila, dokončno potrjena. |
Nato je z | dušo | odšel k Atropi, ki je predla; s tem |
je začelo grmeti; vse se je streslo, | duše | pa je zajel vrtinec in jih v trenutku |
prestopili reko Lete in ohranili svojo | dušo | neomadeževano. |
Če bomo vsi, v veri v nesmrtnost | duše | in njeno moč, da prenese in preživi |
Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, | duše | pa ne morejo umoriti. |
Bojte se rajši tistega, ki more | dušo | in telo pogubiti v pekel! |
ponižen, in našli boste spokojnost svojim | dušam | ; kajti moj jarem je znosen in moje |
svojega Boga, z vsem srcem in z vso | dušo | in z vsem mišljenjem.’ |
»Moja | duša | je žalostna do smrti, ostanite tukaj |
Iz dna | duše | je vzdihnil in rekel: |
iz vsega svojega srca, iz vse svoje | duše | , z vsem svojim mišljenjem in z vso |
»Moja | duša | je žalostna do smrti. |
»Moja | duša | poveličuje Gospoda in moj duh se raduje |
Tvojo | dušo | pa bo presunil meč.« |
Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, z vso | dušo | , z vso močjo, z vsem mišljenjem, in |
Moja | duša | , veliko blaga imaš, spravljenega za |
»Oče, v tvoje roke izročam svojo | dušo | .« |
»Zdaj je moja | duša | vznemirjena. |
upanju bo počivalo moje telo, ker moje | duše | ne boš prepustil podzemlju, svojemu |
Vse pa je v | duši | navdajal strah, zakaj po apostolih |
vero, je bila kakor eno srce in ena | duša | . |
sorodstvom, ki je štelo petinsedemdeset | duš | . |
»Gospod Jezus, sprejmi mojo | dušo | !« |
Pavel v Atenah čakal nanju, ga je v dno | duše | prizadelo, ker je videl, kako je mesto |
Stiska in bridkost se zgrneta nad | dušo | vsakega človeka, ki dela zlo, najprej |
v telesno pogubo, da bi se njegova | duša | rešila na Gospodov dan. |
in celo sam sebe bom razdal za vaše | duše | . |
Vse, kar je vašega, duh, | duša | in telo, pa naj se ohrani neoporečno, |
vsak dvorezen meč in zareže do ločitve | duše | in duha, sklepov in mozga ter presoja |
je za nas kakor varno in trdno sidro | duše | , ki sega v notranjost za zagrinjalo, |
odtegne, ne bo z njim zadovoljna moja | duša | .« |
tistih, ki verujejo in tako rešijo | dušo | . |
ne bomo veliko bolj pokorili Očetu | duš | in tako imeli življenje? |
Oni namreč bedijo nad vašimi | dušami | , ker bodo dajali odgovor. |
vsajena v vas, ker ima moč, da reši vaše | duše | . |
Kakor je namreč telo brez | duše | mrtvo, tako je vera brez del mrtva. |
očistite srca, ljudje z razdvojeno | dušo | . |
njegove zgrešene poti, reši njegovo | dušo | smrti in pokrije množico grehov. |
namen svoje vere, to je zveličanje | duš | . |
vrnili k pastirju in varuhu svojih | duš | . |
tisti, ki po božji volji trpijo, svoje | duše | z dobrimi deli priporočajo zvestemu |
iz dneva v dan, je njegova pravična | duša | trpela. |
naperjene v greh, zvabljajo omahljive | duše | , srce jim je izurjeno za lakomnost, |
pečat, sem videl ob vznožju oltarja | duše | pomorjenih zaradi božje besede in zaradi |
»Sadeži, ki se jih je veselila tvoja | duša | , so izginili, ves sijaj in ves blesk |
Videl sem | duše | tistih, ki so bili obglavljeni, ker |
Čudna | duša | je!« |
Tako čudna | duša | si.« |
»Reši svojo | dušo | !« |
Čudna | duša | , ta človek. |
pogreznjena na dno njihovih žalostnih | duš | . |
sužnji s svojim telesom, kot s svojo | dušo | . |
kako žgejo tvoje črne oči, na dno moje | duše | . |
človeku - jetniku v srce, se pogrezajo v | dušo | , do dna. |
Hočeš, da bi ti prodal besedo, srce in | dušo | . |
Tudi | duša | tvoja je lepa, verjemi mi, črna deklica, |
lepo je tvoje srce in čista je tvoja | duša | . |
brezmejno svobodo in nič me ne teži na | duši | . |
temi, je nag, da se mu vidijo misli in | duša | . |
pozabijo svojo pravo govorico, svojo | dušo | . |
eno vprašanje za nas, vprašanje naših | duš | in našega srca. |
Besedo in | dušo | so ti hoteli vzeti, a rečem ti: |
ginilo tvoje telo, da ne bo venela tvoja | duša | , da ne bo umrla tvoja beseda. |
stezah, po katerih bi si drugi razbili | dušo | in telo. |
ostala v srcu in slika Marije je v | duši | . |
sedanjih dni v njeno (Erikino) lepo | dušo | ’. |
Tu so ‘Marija, | duša | voditeljica, Jelka, sestra vseh bednih |
Prisluhnili bomo odtenkom svoje | duše | in zaslišali bomo pesem Soče in Vipave, |
samo z grenkim spominom v srcu in v | duši | smolijo barke na pesku na obali. |
Občutim grenkobo kraških | duš | , kakor so grenke brinjeve jagode na |
Iz njegove polne | duše | kaplja pesem v jesensko noč, pesem |
V | duši | moji je radost, pozabljenje in pojem |
V vseh srcih je nezaupanje, v vseh | dušah | bridkost, v mislih bratje in sestre, |
nosijo verige na rokah, nogah, srcu in | duši | . |
njih vkovane roke so naše roke, njih | duša | , v boli molčeča, njih srce, srce ranjene |
materina pravljica mi je ostala na dnu | duše | , smrt v snegu in strahu. |
solze v oči s svojo godbo in veselja v | dušo | . |
France spet prinesel domov svojo grešno | dušo | . |
kedaj tako daleč padli, bi si mirne | duše | pognali kroglo v glavo. |
vsake vrednosti in jih lahko mirne | duše | vzamejo s sabo na stranišče; |
pa je celo izjavil, da si je njena | duša | s tem prav gotovo pridobila nebeško |
pri predmestnem fotografu, ki pozna | duše | in želje svojih odjemalcev - in vse |
Marsikomu leži kaj težkega na | duši | , pa ne udriha krog sebe in ne obeša |
dogodek" - se je vselej zlecnila in pri | duši | ji je bilo čudno sladko in grenko hkrati. |
srečo, in če pijem, da si potešim svojo | dušo | , ali je mar greh na moji strani, ali |
zaletelo vame, me podrlo na tla in mirne | duše | z nezmanjšano brzino oddrdralo dalje, |
sem mrmral in bilo mi je rezko pri | duši | . |
človeka, ga kljujejo in mu ležijo na | duši | kakor neodpustljiv greh. |
»Z | dušo | in s telesom; ampak oboje je že precej |
človek ob tisti uri pogledal v dno | duše | bi videl v obeh skoraj eno in isto |
v teh mrkih dneh napolnjena njegova | duša | z obupom in s sanjami in ne občuti |
s solzo v očeh in s kamnom na svoji | duši | . |
na dno njegove žalostne in užaljene | duše | . |
mladiče, da jim že v začetku ubijejo | dušo | in srce ter jih enostavno spremenijo |
odigrali v Trstu, bi ga bilo sram v dno | duše | ; oblila bi ga rdečica, če bi videl |
Čisto na dnu njegove | duše | je ležala zakopana skrivna misel. |
ostane otroško čisto in nepokvarjeno, | duša | brez greha, po sili svojega hrepenenja |
popolnoma sam na svetu, da nima žive | duše | in da je Tržačan. |
- in Martinu je bilo tako dobro pri | duši | , da bi mu bil skoraj odgovoril. |
telesu, po petintridesetem pa tudi na | duši | . |
Dušo | bogu, denar davkariji, maslo in šunko | |
bog, pa tudi bog sam jim je polzel iz | duš | : |
Žive | duše | ni bilo na cesti. |
oziral po njivah in obup ga je grabil za | dušo | . |
pokleknimo predenj in se mu iz dna | duše | zahvalimo. |
je satan požel na tisoče in tisoče | duš | , ter potem dvignil svoj glas in povedal, |
»Delati, na mojo | dušo | !« je zravnal svoje krepko telo. |
življenje s Srečo se mu je poznalo na | duši | in na telesu: lezel je vase in postajal |
Duše | nimajo, zakaj če bi imele dušo, bi | |
Duše nimajo, zakaj če bi imele | dušo | , bi ne bile živali. |
strasti in podobnih nadlogah, ki glodajo | dušo | in telo tistim jetnikom, ki si niso |
bodo prav zaradi tega nasitila telesa, | duše | in srca. |
použile nekaj zelo okusnega, ter se z vso | dušo | zatopile v razglabljanje praznih marenj: |
dokazuje svojo zrelost, nekam nerodno pri | duši | ? |
pograbila rožni venec, priporočila | dušo | bogu in potegnila odejo čez glavo. |
Bilo mu je laže pri | duši | , toda saj vsi vemo, kako brezupno je |
Bila je v dno | duše | užaljena, da jo je zadela taka nesreča. |
izhlapela, telo se je stulilo - in v | dušo | Venca Poviškaja se je znova naselil |
Sovražil je to orodje iz dna svoje | duše | . |
Zanimala se je samo za svojo | dušo | in za vaške čenče. |
Bog ima v nebesih toliko | duš | . |
odklonil, kar je Kobilčerja pretreslo v dno | duše | , češ gotovo me bo naznanil, v luknjo |
odvezo za vse njegove grehe, priporočila | dušo | bogu in umrla. |
Tako je bil zdaj Štefuc v dno | duše | žalosten in ker se je pri njem žalost |
prizanesi njemu in nam!" je v Štefetovi | duši | gorela prošnja. |
obrisal potno čelo in počakal, da pride | duša | za njim, kajti treba bo vpiti. |
je zdaj šepetal v | duši | in gledal svojega otroka, ves vesel, |
Človek vdihne | dušo | svoji misli in trepeče pred njo. |
Torej imajo | dušo | . |
Teci!" si ukaže Dragič, ki je zdaj z vso | dušo | razumel ta klic. |
dobro pozna in zato mu je lahko pri | duši | , tako lahko pri duši, da čuti nove |
mu je lahko pri duši, tako lahko pri | duši | , da čuti nove moči. |
življenja in začuti veliko olajšanje v | duši | . |
dotakniti stvari, ki leže obema na | duši | . |
življenja ter se posušila na telesu in | duši | . |
koliko živih dvomov je v bistri otroški | duši | . |
Moj spomin je takoj priklical mojo | dušo | domov, a tudi moje telo, ki je bilo |
nekateri zelo dobro, naravnost zlato | dušo | , a brez vsakega posluha. |
spominjal, sem bil prepričan, da ima | dušo | brez posluha. |
Obrekarju je bilo seveda hudo pri | duši | . |
zmajal z glavo, ‘vedel sem, da si svojo | dušo | do kraja ugonobil, nisem pa mislil, |
kažejo za tabo, češ ta človek ni živi | duši | potreben. |
Sedemsto | duš | se peha v tej grapi sam bog ve koliko |
in močan, da lahko obudi pogubljeno | dušo | in jo prečisti v borbi, mora zmagati |
radostno vzkliknil in mi pogledal v | dušo | . |
stran, kakor bi pod lipo ne bilo žive | duše | ; še manj, kakor bi sploh ne bilo več |
reglja kakor klopotec in da je tudi brez | duše | kakor klopotec. |
ustnico, češ zdaj pa ti mene ščiplješ za | dušo | ; bilo mu je malce nerodno, zato se |
doma skupaj regljala, ker sva oba brez | duše | . - |
vleče skozi vas in na njej ni žive | duše | . |
Še zmeraj ni nobene | duše | nikjer. |
Ufff, je pihnila, kakor bi šla | duša | iz nje, in že je ni bilo več. |
»Potrpi, pob, potrpi, da pride | duša | za mano, pa tudi oko,« govori Okrogličar |
Seveda je klopotec,« gre Trohovki skozi | dušo | , »klopotec brez duše ... |
Trohovki skozi dušo, »klopotec brez | duše | ... |
Tega je kriva | duša | , ki jo danes nosijo s seboj. |
Ta | duša | se je razburkala, buta jim ob stene |
Zadnjica že poskoči na trobento, | duša | pa ne.« |
kost, da bomo videli, če res sežeš do | duše | .« |
»Liter ga bomo še udušili, pri moji | duši | !« |
»Preklete | duše | , figarske!« bevskne Narte in stopi |
Te besede so pravi balzam za Sovino | dušo | ; hvaležno kot otrok gleda Staneta. |
Nič otrok, pa taka zlata | duša | ! ... |
Taka drobcena stvarca, pa že ima | dušo | ...« |
» | Duša | ! ...« široko reče Sova in razširi roke. |
»Ti si res | duša | ...« |
Ej, zlate | duše | so, zdravniki ... in bolničarji. |
nisem nasmehnil, ker se je moja zbegana | duša | oprijela teh sanj kakor utopljenec |
posebno kadar sem telesno utrujen in v | duši | razrvan. |
mu je pihal na | dušo | ter si s hrbtom roke gladil lase s |
vtisnila se mu je bila še v čisto, otroško | dušo | : |
Peter se mu je smilil v dno | duše | , ker ga je imel rad - a še bolj se |
precej časa čakati, preden je prišla | duša | za njim. |
Takoj je videla, da ima mož nekaj na | duši | , pa je upala, da mu bo z ostro besedo |
Bil je zlata | duša | in podložnik v hiši, zato mu še v sanjah |
Brala je z | dušo | in s telesom: zahrepenela je po globokih |
nobenega bližnjega človeka, nobene drage | duše | , ki bi skrbela zanj v tej hudi zapuščenosti. |
bil prepričan, da ne bo v sobi žive | duše | , se je zdrznil in se hotel takoj umakniti. |
Dobremu človeku pa vsak prah sede na | dušo | in ga teži kakor kamen. |
odločno izjavila, »da ne mara videti žive | duše | , bab pa sploh ne «. |
klobuk ob svet in zaklel iz vse svoje | duše | : |
Ne gre za politiko, za | dušo | gre!« |
Ti tudi | duše | kupuješ in prodajaš! ...« |
Do takrat v tej dolini še živa | duša | ni bila videla kolesa, pa tudi verjela |
Z grenkobo v | duši | |
In s kakšnim okusom v | duši | smo praznovali! |
- Lirična | duša | . |
Lirična | duša | . |
Stisnilo ga bo pri | duši | , položil bo nogo na majavo stopnico |
znebil, kakor se seveda ni znebil svoje | duše | , ki je ostala duša potujočega kramarčka. |
ni znebil svoje duše, ki je ostala | duša | potujočega kramarčka. |
A še tisti hip ga je zazeblo pri | duši | , češ kakšna brezdušna zverina je; z |
se obrnil, ker me je bilo sram v dno | duše | , a česa me je bilo sram, nisem vedel. |
zamahnil z roko in rekel, da prav mirne | duše | lahko glasno misli, ker ne misli nič |
Saj ne vidim žive | duše | ! ...’ |
vesele družbe, zdaj pa ne vidi žive | duše | .’ |
‘Oh, ti si res čudna | duša | !’ |
‘Oh, ti si res čudna | duša | ! |
»Le zaspi, | duša | draga, le zaspi!« |
A draga | duša | ni mogla zaspati. |
tudi meni je bilo zelo neprijetno pri | duši | . |
komaj pol ure, kajti sreča otroške | duše | je v tem, da hitro sprejema in prav |
Zazeblo me je pri | duši | , ker sem šele zdaj |
Jaz pa lepo počakam, da pride | duša | za človekom, potem pa lepo počasi začnem. |
Zagledal sem po | duši | in pameti izredno preprostega Italijana, |
Pod tepko ni bilo žive | duše | , toda ko sem obrnil hrbet tej praznini |
Peter se mu je smilil v dno | duše | , zato je z odprtimi očmi gledal ta |
Če si prišel po mojo | dušo | , boš najprej zmazal moje telo!« |
pomagal, ker sem tudi jaz krščanska | duša | !« |
Tudi on je krščanska | duša | , čeprav ima svojo pregreho! |
njemu moja razžaljena in jezna otroška | duša | ni mogla verjeti. |
vode ter si v samoti ohladil telo in | dušo | , kakor je sam govoril. |
Duše | , dušice! | |
Duše | , dušice! | |
ter iz dna svoje ponižane in žalostne | duše | zaprosil z bridkostjo in jezo: |
sem kri, ki mi je polzela po licu, v | duši | pa sta mi vrela jeza in strah. |
»Umrla bo!« je kar zaoralo skozi mojo | dušo | in skozi moje telo. |
je oglasila odrešilna misel; iz moje | duše | je spet zašepetalo z mojim glasom: |
je bilo prijetno vetrovno in v moji | duši | nenavadno svetlo. |
In ker ni bilo nikjer žive | duše | , sem to povedal mrtvim; prav tedaj |
kakor bi za mano drobilo najmanj deset | duš | . |
Moja | duša | je postajala bolj in bolj težka in |
poldrugim srcem in vse slišal s poldrugo | dušo | . |
potepuhi in skromni tatiči, izgubljene | duše | , berači, norčki od rojstva, ki so jim |
vseh beračev, norcev in izgubljenih | duš | . |
»Ah, ti srečna | duša | nesrečna! |
»Nehaj, | duša | božja! |
sploh odveč, a vendar mi razburkana | duša | ne da, da ne bi povedal še nečesa. |
je moja preplašena in starokopitna | duša | zdaj glasno zašepetala: |
nenehnem srebrnem traku leteli skozi mojo | dušo | . |
mu je postalo nekam neprijetno pri | duši | . |
In vendar mu je bilo neprijetno pri | duši | . |
»Ves sem v Temniku, z | dušo | in telesom... |
trepetala in zvenela, kakor bi bila | duša | tega doma in ne bi mogla izdihniti. |
pravima ljubimcema preplavi telo in | dušo | . |
zdaj jih počasi spušča umetnikom v | duše | , in jih bo spuščalo še čez sto let ... |
Mar si ti gospodar njegove | duše | in njegovega srca? |
Temnikarja je zazeblo, in zazeblo ga je v | duši | , čeprav tega ni hotel verjeti. |
mu je bilo neprijetno in grenko pri | duši | , se ni mogel ganiti. |
Ta misel mu je olajšala | dušo | in mu vlila novih moči. |
Te besede so mu spet olajšale | dušo | in mu vlile novih moči. |
njem nekaj preklalo, kakor bi se mu | duša | iztrgala iz živega telesa. |
beli, ledeni tišini, zašepetala njegova | duša | . |
»Ta dva imata nekaj na | duši | . |
zdaj že poznal; tako mu je bilo pri | duši | , ko je bil še otrok in se je o mraku |
bi mogel živeti s takim bremenom na | duši | in bi se zato sam pokončal.« |
postelji in tam trepetala kakor grešna | duša | . |
Toliko je bilo grdega, da je tvoja | duša | umazana in sajasta kakor svinjska kuhinja!« |
človek piti žganje, ki žge, da si ohladi | dušo | ? |
Na | dušo | mu kapljajo. |
In zato ga v | duši | žge. |
In če ni hladila, mu | dušo | prežge! ... |
Povedal ti bom, kako so solze prežgale | dušo | Ruparjevemu Andreju.« |
kaj lahko pride iz sajaste, umazane | duše | ! |
pogledom, ki vrta globoko v srce in | dušo | . |
»Umrla bo!« je kar zaoralo skozi mojo | dušo | in skozi moje telo. |
iz moje | duše | je spet zašepetalo z mojim glasom, |
Gledal sem ga brez sleherne misli, a v | duši | sem morda takrat prvič občutil, kako |
je bil debelušen dečko in preprosta | duša | , pa so ga zaradi tega otroci imeli |
Bil je lačen in lačen tudi v | duši | , užaljen pa predvsem zaradi vsega, |
konjska griva, pa one, ki bi jih mirne | duše | lahko imeli za snežne gore; pri tem |
dvema ženičkama in semeniščnikom, mirne | duše | sta se razglašala za inženirja. |
Dajali so ga dvomi, kajti če preproste | duše | (kot pravi Longin) ne morejo delati |
Preproste | duše | so ga imele za obljubo sreče, rodoljubi |
je v desetih stoletjih nakopičilo v | duši | njegovih prednikov, in potrudil se |
V naši | duši | je dvanajst poglavitnih strasti, pet |
»Ljubezen moja, ljubezen moja, moja | duša | in moje življenje! |
Kje je očetova | duša | ? |
zaslišala ječanje, podobno stokanju trpeče | duše | . |
» | Duša | je nesnovna!« je rekel eden. |
»Toda to nekaj, ta | duša | ostane enaka kljub spremembam od zunaj. |
»Če bi bila | duša | enostavna,« je ugovarjal Bouvard, »bi |
» | Duša | nima lastnosti materije!« |
Naša | duša | je imela začetek, torej mora imeti |
prešla na drugo poglavje: lastnosti | duše | . |
Duša | čuti, spoznava, hoče. | |
zame prav takšne skrivnosti kot lastna | duša | , še bolj pa združitev duše in telesa. |
kot lastna duša, še bolj pa združitev | duše | in telesa. |
Substanca, razsežnost, moč, snov, | duša | , vse to je abstraktno in izmišljeno. |
pritegnila in zazdelo se jima je, da v njuni | duši | vstaja zarja. |
Evangelij jima je razširil | dušo | , ju oslepil kot sonce. |
ptic, marveč so rastline in stiskanje | duše | okoli same sebe. |
Rad bi mu daroval | dušo | , duše drugih, zamaknjenje, navdušenje |
Rad bi mu daroval dušo, | duše | drugih, zamaknjenje, navdušenje in |
tri stranice trikotnika oziroma našo | dušo | , ki vsebuje biti, spoznati in hoteti. |
vsaka zase trikotnik, tri sposobnosti | duše | niso tri duše, vaše osebe v Trojici |
trikotnik, tri sposobnosti duše niso tri | duše | , vaše osebe v Trojici pa so trije Bogovi.« |
V | dušah | mučencev so se morale dogajati stvari, |
in svincu, dišavah, žarah, krščansko | dušo | je primerjal z vojakom, ki se postavi |
tudi živali svoje pravice, saj imajo | dušo | kot mi - če naša duša sploh obstaja! |
pravice, saj imajo dušo kot mi - če naša | duša | sploh obstaja! |
Za marsikatero | dušo | je nadnaravno nekaj, brez česar ne |
naslednjih letih zgodilo z njegovo | dušo | , Čarli je zaljubljen v znanost, Staško |
sprostile napetosti v telesu in zavore v | duši | , čezmerna ventilacija s kisikom je |
Telo in | duša | sta se sproščala. |
oblastniki moči in nekaj milijonov | duš | , ki se jih narod zaradi vse te simbolne |
Če ni harmonije v | duši | , naj bo vsaj v okolju. |
dosegljiva, ne bom še prodal svoje | duše | . |
okna v svet kot jih imajo muslimanske | duše | . |
Cesta Istanbul-Ankara mi je razžrla | dušo | . |
Nikjer ni bilo videti žive | duše | , nobenega prometa, nobenih bivališč, |
Še vedno ni bilo nikjer žive | duše | , samo požgana puščava, spektakel sončnega |
široko odprte pore bliže tebi, v tvojo | dušo | , prebija navidezno kontrastno okolje, |
da je vse eno samo telo in ena sama | duša | . |
... In butajoč mrmraš iz brezen svoje | duše | povest igre prabitnih kozmičnih sil |
Za | duše | skrbijo šejki, sajidi in mule - verski |
omejeni konformisti oziroma prodati svojo | dušo | . |
organizatorja, vendar človeka brez | duše | in občutkov, s sposobnostjo matere |
se jim nikamor ne mudi in da svojih | duš | nikoli ne mislijo prodati za cenene |
Sonce je prineslo olajšanje | duši | in moji denarnici. 100 dolarjev ... |
srečo trenutka in zarjovel, kar mi je | duša | dala. |
utrujen, bodi vedno v življenju, naj ti bo | duša | v harmoniji, da bi imel veliko naslednikov..., |
Moja | duša | je bila premehka za grobosti tega časa |
od nekod globlje, morda iz srca ali | duše | ali iz tistih svetih skrivnostnih celic, |
Dom je v | duši | . |
večina kot barbari prodajamo svojo | dušo | za udobje in neko iluzijo varnosti. |
Telo, | duša | in srce rabijo svoj čas, da se privadijo. |
verjamejo, da so že zadostno razvite | duše | da dosegajo pogoje osvoboditve iz kolesa |
Žebrali so svoje mantre, peli iz dna | duše | , drsali še in še okoli in sijali, polni |
drugačnega sveta, drugačnih teles, src in | duš | . |
skupni izvor, skupna potreba, isto telo, | duša | , v kateri smo vsi spojeni z božanskim, |
je bivalo tam kot globoka in težka | duša | stvarnosti. |
... in dihal, dihal morje in nebo...; v | duši | ni bilo prostora za nič drugega kot |
kvaliteta čiste in čim manj frustrirane | duše | . |
praznih rok, prazne glave in prazne | duše | ... |
lahko uvidel, da se je napotil iskat | dušo | in da jo je bil našel ... |
navzočnost je očitno izražala, da njegova | duša | ni izmaličena in utesnjena na mero |
pomenilo, da ne le človekov duh ali | duša | oziroma ena sama struna človeškega |
novim kmetijstvom in sredi vsega, kot | duša | , ki jih je vezala, je začel rasti veličastni |
ki sem se pretegoval, kolikor mi je | duša | dala, ni delal. |
perspektivnih iluzij je težko ležalo na | dušah | . |
Potegnil sem iz dna | duše | . |
Duša | bolnika se lahko nahaja v peklu v danem | |
izvaja šaman, se nanaša na iskanje | duše | ali življenjske sile, ki je nekam odšla. |
svet, da beguncem reši življenja in | duše | pred posledicami brezbožnih idej. |
Pastor Pierre je | duša | krščanske ljubezni za vse živo, še |
Človeška | duša | je tako bogata. |
ampak za brskanje po nekih globinah | duše | , ki jih ima vsak. |
so se napela, srce pošteno potolklo, | duša | poletela... |
Bicikel s prazno prvo | dušo | in jaz z zvitim desnim kolenom. |
pogosto verjamejo, da je notri spravljena | duša | . |
lahko sledi samo najbolj intuitativna | duša | . |
srečno, prekrvavljeno, toplo in voljno, | duša | mi je godla in pela. |
Duša | je pela z njimi. | |
Sežig pomeni osvoboditev | duše | mrtvega, da lahko potuje v nebo, kjer |
večkrat obrnejo, da bi tako zmedli | dušo | , da ne bi našla poti nazaj domov. |
Nič namreč ni bolj neprijetnega kot | duša | , ki nagaja okoli hiše. |
početi sploh vse, kar potrebuje človeška | duša | , da se izrazi in poteši. |
tistim tujim vagabundom, tako sorodnim | dušam | , šop banan ali pa jim samo dvigniti |
tam zaprta zaradi poskusov, da bi si | duše | privezali s kanabisom cenjene vrste |
Na krovu ni bilo žive | duše | . |
eksistenco s telesom in srcem, z razumom in | dušo | in bival sem v sredini sveta in sebe |
Kljub vsem vplivom srca in | duše | , mi je bilo zadnjo noč jasno - z Gail |
Povezani smo s srci in | dušami | . |
funkcijo raketne rampe za lansiranje nove | duše | . |
ventilacije potem ne meša, kot bi bil pijan, | duša | pa poskakuje do nebes. |
Duša | bo šla tja gor. | |
kraj bi prijatelji doma dali svoje | duše | , v meni pa je bilo vse več nemira. |
Čutim, da sem duh in da pripadam veliki | duši | . |
ANGEL, pastir | duš | |
Ne, izvedel sem od mojih | duš | . |
Duš | ? | |
Mojih | duš | , kajpada! |
Govorite o | dušah | umrlih? |
Angel, pastir | duš | ? |
Pravi, da se pogovarja z | dušami | umrlih. |
vrtu se sprehaja, ko premišljuje o | duši | in demonih... |
še posebno všeč mi je bila knjiga o | duši | ... in ravno ob branju te knjige sem pomislil, |
Veste, mojster... mojo | dušo | zadnje čase... |
Toda ne znam si pomagati: v | duši | sem bolan, vse bolj se zapredam v svojo |
nesporno dokazati ne obstoja nesmrtne | duše | , ne sveta, ne Boga. |
psihološki vidik, ker je zdaj predvsem moja | duša | tista, ki je potrebna pomoči. |
Kartezij je napisal Strasti | duše | leta 1646, izšle so tri leta pozneje; |
pa Descartes sploh opredeli strasti | duše | , če jih pojmuje tako široko? |
občutke, zaznave, sanje in strasti | duše | v ožjem pomenu. |
zaznave, in tiste, ki izvirajo iz same | duše | , kot na primer sanje in dušne strasti, |
Zanimivo je, da so za Kartezija strasti | duše | po izvoru podobne sanjam: tako ene |
”Strasti | duše | <passions de l'ame> so občutki <perceptions |
<sentiments> ali čustva <émotions> | duše | , ki se nanašajo prav posebej nanjo |
glave, kjer naj bi bil ”glavni sedež | duše | “, kajti ”...zadnji & najbližji vzrok |
njihovi telesni naravi pa lahko nanje | duša | , ali še bolje duh, misel, cogito, |
in obskurni zaradi tesne zveze med | dušo | in telesom.“ [prav tam, 349] |
Tvoj obraz, tvoje telo, tvoja | duša | , to je moj svet! |
sem buden in kadar sanjam, mi polni | dušo | ! |
”Ljubezen je čustvo | duše | , povzročeno z gibanjem duhov, ki dušo |
duše, povzročeno z gibanjem duhov, ki | dušo | spodbuja, da se voljno združi s predmeti |
pripomnila je, da ji pamet pravi, da | duša | giblje telo, da pa ne najde odgovora, |
”...saj največje | duše | , o katerih govorim, najdejo v sebi |
laskala, da je ”najboljši zdravnik“ njene | duše | , je ni povsem ozdravil melanholije, |
Toda če | duša | zares ljubi - in Elizabeta je ljubila |
notranjih čustev, ki so vzbujena v | duši | in zgolj po duši“ [prav tam, 440]. |
čustev, ki so vzbujena v duši in zgolj po | duši | “ [prav tam, 440]. |
matematiko, in tudi ko je pisal o strasteh | duše | , se mu ni bilo treba ubadati s takšnimi |
Le kdo bi premeril človeško | dušo | ! ... |
Johannes skušal živeti ”pesniško“: | duš | ni zapeljeval v zunanjem pogledu, temveč |
Toda za zapuščeno | dušo | je najhujša izgubljena in onečaščena |
stavil je na to, da ”ima ona domišljijo, | dušo | , strast, skratka vse substancialno“ |
Moja | duša | vre kakor razburkano morje v viharju |
Če bi kdo drug mogel videti mojo | dušo | v tem stanju, bi bila zanj videti kakor |
tem pa gre čez trupla, čez pohojene | duše | drugih, tistih, ki so ga ljubile. |
naprej ona ne more več zaposliti moje | duše | . |
in spoznanja - saj brez bolečine v | duši | človek rajši ostane tam, kjer že je: |
odmaknjenim pogledom, z grenkim nasmehom, ki | dušo | odrešuje na neki višji, presežni ravni... |
Še več, v njegovi bogoiskateljski | duši | preprosto ni bilo dovolj prostora za |
naj spet nove muke trpinčijo tvojo | dušo | , a ustnice naj ti ostanejo takšne kot |
spominja - tudi takrat, ko je njegova | duša | premogla dovolj zdrave moči, da se |
posvetila čemu višjemu - lepo je, kadar se | duša | pozneje z otožnostjo spominja prve |
Ja, kaj pa, če neka | duša | izbere zlo - na primer Faust, ki |
prapočelo bivanja, kdo je človek, kaj je | duša | , kaj je duh, ali je v svetu kot celoti |
Duša | pa je residuum predhodne abstrakcije | |
postavlja v ”oklepaj“ tako telo kot | dušo | . |
stvari“ in posledično tudi neodvisnost | duše | od telesa; iz cogita je izpeljal |
možno ”preživetje“ duha - pri človeku | duše | - tudi če propade telo (kar se evidentno |
Posmrtno preživetje | duše | pa je conditio sine qua non njene |
nesmrtnosti težko postaviti ločnico med | dušo | in duhom - lahko rečemo, da je Kartezijev |
Krščanski nauk pojmuje nesmrtno | dušo | kot notranje ”razsežno“: kako naj bi |
nesmiselna, saj ne more biti pravično sojeno | duši | , ki se svojih del sploh ne spominja, |
transcendentalni ego (v psihološki paraleli | duša | ) je, kar je, le v razmerju do intencionalnih |
možnost za racionalno upanje v nesmrtnost | duše | . |
transcendentalni ego (v psihološki paraleli | duša | ) je, kar je, le v razmerju do intencionalnih |
fenomenologija združljiva z nesmrtnostjo jaza, | duše | ... |
Oko duha, tisti zbornik razprav o jazu in | duši | , ki sta ga uredila Hofstadter in Dennett? |
ves svet, če pri tem izgubi svojo | dušo | . |
nevarnosti, da človek izgubi svojo | dušo | , ne glavo - duša pa ni isto kot glava! |
človek izgubi svojo dušo, ne glavo - | duša | pa ni isto kot glava! |
Hardingu prispodoba za človeški jaz, | duša | in jaz pa sta si vendarle blizu, mar |
katero jih je mogoče videti - še manj pa | duše | ali misli, kateri se predstavljajo, |
svojem dokazovanju, da jaza ni, da | duša | ne obstaja: |
namreč, če | duša | , misleči jaz, ne obstaja kot nekaj, |
Kaj pa, če resnično ni ne jaza ne | duše | - namreč kot neke ”posebne“, nadnaravne, |
Dennett zanikata nadnaravnost jaza in | duše | , ampak da na premalo poglobljen in |
drugim o pitagorejskem preseljevanju | duš | ; vprašal se je, kdaj, pod kakšnimi |
bistveno, ali bi Locke imel isto | dušo | kot Sokrat - namreč dušo v platonskem |
imel isto dušo kot Sokrat - namreč | dušo | v platonskem ali krščanskem ali kartezijanskem |
pozdravijo s tem, da uničijo njegovo | dušo | . |
subjekta, ”podležeče osebe“, individualne | duše | kot nosilke vseh jazov - preprosto |
verovanja v individualno nesmrtnost | duše | , ki predpostavlja ohranjanje identitete |
takšnem odnosu je tudi um (nous) naše | duše | (psyché) do stvari, ki so po naravi |
edina, s katero mi je tako domače pri | duši | , kakor da bi bil sam s seboj! ... |
pripravljen odreči celo poljubom, le njeno | dušo | bi božal v mislih... in varoval njeno |
razločimo nobene spremembe, marveč [tedaj] | duša | očitno ostaja v enem in nedeljivem, |
stari Mojster v njem povezuje čas in | dušo | , česar v razpravi O fiziki ne bi |
spremembe same ne zadostujejo, če se jih | duša | ne zaveda, saj so šele spremembe v |
ne zaveda, saj so šele spremembe v | duši | zadostni pogoj za obstoj časa. |
Potemtakem časa ne bi bilo, če ne bi bilo | duše | , ki ji čas teče? |
lahko sklepamo, da čas obstaja samo v | duši | ? |
misli, da čas resnično obstaja zgolj v | duši | , če s tem ni mišljena samo človeška, |
samo človeška, temveč tudi vesoljna | duša | ; božanski Platon je namreč v svojem |
mislijo, da je čas posnetek večnosti v | duši | - tako vesoljni kot posamezni - v |
Naj ga merimo v | duši | ? |
tudi ”zunaj“, da ni povsem odvisen od | duše | . |
zaznavamo s telesnimi čutili, medtem pa v | duši | vendar poteka neko gibanje, nedvomno |
sicer ostaja v istem prostoru, toda | duša | , ki sanja, odpotuje drugam... drugače, |
preteklost ali prihodnost ali če se v | duši | dotaknemo brezčasnosti. |
edino resnično vtisne v spominu, v | dušah | njegovih dragih, da mora tudi tam tako |
razmisliti, kakšen je odnos časa do | duše | in zakaj mislimo, da je čas navzoč |
Ali bi čas bival, če ne bi bilo | duše | ? [...] |
v naravi ne šteje nič drugega kakor | duša | oziroma um duše, potem ni mogoče, da |
šteje nič drugega kakor duša oziroma um | duše | , potem ni mogoče, da bi čas bival, |
mogoče, da bi čas bival, ko ne bi bilo | duše | .“ [prav tam, 223a16...25] |
evangeljskim prostorom, ki jih njegova mlada | duša | na novo odkriva v Tintorettovih videnjih. |
sami ne vstopimo vanje, s telesom in | dušo | . |
Kako se prileže očesu in | duši | , da po vseh tistih človeških in angelskih |
njegovi sliki, temveč je živo bitje z | dušo | , bitje, čigar umrljivo telo je ožarjeno |
zemeljske ljubezni našla svojo nebeško | dušo | , Magdaleno, ki je iz Njegovih besed |
Se je spremenil v vse, kar | duša | vidi okrog sebe, v oblake, drevesa, |
vlada vsem stvarem, in sicer ne kot | duša | sveta, temveč kot Gospod nad vsem; |
tisti, ki si domišljajo, da je Bog | duša | sveta, temveč nad služabniki. [...] |
Moje | duše | so mi pravile, da se Swedenborgovi |
Verjetno so se Swedenborgove | duše | zgražale prav nad to ničvredno knjižico, |
dvajset let tesno občuje z duhovi rajnih | duš | , od njih prinaša vesti iz drugega sveta |
smel vzeti pravico, da tako žali rajne | duše | in angele? |
Saj ni žalil ne | duš | ne angelov, ampak le Swedenborgu ni |
O času kot notranji razsežnosti | duše | , ki omogoča duši stik z večnostjo, |
notranji razsežnosti duše, ki omogoča | duši | stik z večnostjo, bova govorila jutri, |
mogoče razlikovati - toda čas kot stanje | duše | vendarle traja! |
Kajti sámozrenje | duše | traja... ali kako bi rekel... zavest |
ali kako bi rekel... zavest traja v | duši | ! |
verjetno mislil na trajanje zavesti v | duši | , ko je zapisal, da je ”vredno razmisliti, |
razmisliti, kakšen je odnos časa do | duše | “ [Aristotel (2), 223a16]. |
odnosu med časom in zavestjo - ali | dušo | , če rečemo po starem - sem sicer nameraval |
Aristotelovim vprašanjem o odnosu med časom in | dušo | . |
Je Plotin verjel v nesmrtnost | duše | , tako kot pred petsto leti njegov predhodnik |
Da, vendar je Plotin pojmoval | dušo | v dvojnem - in obenem nerazdvojnem |
nerazdvojnem - pomenu: kot vesoljno | Dušo | in kot posamezno človeško dušo. |
vesoljno Dušo in kot posamezno človeško | dušo | . |
Besedo | duša | (psyché) je v obeh današnjih pomenih |
začetnico, saj je z njo mislil isto | dušo | ! |
Duša | je pri Plotinu ”tretja hipostaza“ za | |
ves platonski svet večnih idej, se | duša | razlikuje predvsem v svojem predajanju |
tako, da je čas podoba večnega uma v | duši | , ki se v nasprotju z Umom giblje. |
V posamezni | duši | ali v vesoljni duši? |
V posamezni duši ali v vesoljni | duši | ? |
ki ga kot ”podobo večnosti“ poveže z | dušo | , kakor pravi v naslednjem odlomku: |
”Kajti | duša | je občutila nemirno moč, željo, da |
In ker se čutni svet giblje v | duši | - saj razen duše v vsem svetu ni drugega |
čutni svet giblje v duši - saj razen | duše | v vsem svetu ni drugega - se torej |
drugega - se torej vse giblje v času | duše | .“ [Plotin III.7.11] |
namreč ves čutni svet, ”giblje v času | duše | “ - kajti duša zaobsega čutni svet, |
svet, ”giblje v času duše“ - kajti | duša | zaobsega čutni svet, duša je kakor |
- kajti duša zaobsega čutni svet, | duša | je kakor morje, v katerem je potopljena |
mreža čutnosti, in ne obratno, kajti | duša | ni potopljena v čutnost, temveč jo |
Seveda pa ”gibanje v času | duše | “ ni neko zunanje fizično gibanje, ki |
Čas je življenje | duše | v gibanju prehajanja od enega načina |
Čas je življenje | duše | v analognem smislu, kot je večnost |
”Časa ne smemo pojmovati kot zunanjega | duši | , kakor tudi tam [v Umu] večnost ni |
Čas ni spremljevalec | duše | ali nekaj, kar pride k njej naknadno |
marveč je to, kar je spoznano obenem z | dušo | in obstaja v njej in po njej, kakor |
Plotina je torej čas notranja razsežnost | duše | ? |
Da: | duša | biva v času analogno, kakor um biva |
večnosti, vendar je treba dodati, da tudi | duša | prvotno domuje v večnosti in se sama |
odloči za spust v čas; ta odločitev | duše | , izražena z grško besedo tolma, izvira |
pogum, še več, predrznost in zlo voljo | duše | , njeno hotenje po stvarjenju sveta |
se iz večnosti spusti v čas - kajti | duša | noče, da ”bi bilo prisotno vse hkrati“, |
s stališča najvišjega Enega tolma | duše | , njena želja po časenju v svetu - greh? |
s takšno razlago svojega pojmovanja | duše | in časa. |
greha, prej željo in pogum, ki navdajata | dušo | , ko se loči od večne svetlobe uma, |
zakaj sploh je ta krog, zakaj se je | duši | sploh treba spustiti na krožno potovanje |
tolikokrat govorili o krožnem potovanju | duše | , toda zakaj se najprej niso vprašali, |
zakaj se najprej niso vprašali, čemú | duša | sploh krene na pot? |
pojmovanje časa kot ”notranje razsežnosti“ | duše | oziroma duha. |
Avguštin najde rešitev uganke časa v | duši | , iskri večnosti, ki nosi v sebi, namreč |
Zakaj le v | duši | bivajo časi kot te vrste trojstvo, |
sedanjost in prihodnost - bivajo le v | duši | , ker pa duša na tem svetu biva le |
prihodnost - bivajo le v duši, ker pa | duša | na tem svetu biva le v sedanjosti - |
večnost -, lahko sklepamo iz sedanjosti | duše | , iz njene zavestne prisotnosti tu‐in‐zdaj, |
bistveno bolj od prostora vezan na | dušo | , o čemer so bili prepričani vsi platoniki |
zavedal, da je čas odvisen tudi od | duše | . |
prej opredelil kot trojno razsežnost | duše | . |
Avguštin in odgovarja, da človek v | duši | ne meri časov samih, ki jih ni več |
meus, ki sugerira tudi pomen ”moja | duša | “, čeprav v tem kontekstu verjetno ni |
verjetno ni odločilna razlika med duhom in | dušo | , kajti bistven je poudarek, da časa |
zunanjih gibanj, temveč ”znotraj“, v | duši | ali duhu, saj je čas za Avguština ”intenzija“ |
”intenzija“ oziroma notranja razsežnost | duše | , v kateri se zavest iz sedanjosti s |
najpomembnejša ”točka“ časa, skozi katero ima | duša | dostop do večnosti. |
tudi za Avguština notranja razsežnost | duše | ? |
je razlagal čas z nemirom in pogumom | duše | ter njeno željo, da zapusti večnost |
zapusti večnost in se poda v svet, je | dušo | v prvotnem pomenu pojmoval kot kozmično |
prvotnem pomenu pojmoval kot kozmično | dušo | , za katero je značilno ciklično vrtenje |
notranjo razsežnost ali ”intenzijo“ | duše | . |
gre za čas kot trojno razsežnost | duše | , v kateri se zavest iz sedanjosti s |
edina ”točka“ v času, skozi katero ima | duša | dostop do večnosti. |
pojmovanju časa kot trojne razsežnosti | duše | mi je prišel na misel odlomek iz sedme |
isti kot nekoč, čeprav upam, da sem v | duši | še vedno to, kar nikoli nisem nehal |
Kajti | duši | , tudi najini, se zares srečata v tistem |
spoznanje, recimo spoznanje nesmrtne | duše | ali Boga, po Kantu presega vse naše |
v redkih trenutkih ekstaze prešine | dušo | kot žarek, kot blisk... in zato imam |
učenčeve oči, temnorjave in modre duri | duše | , se med njunim pogovorom sprehajajo |
obstal pred Neznanim, se iščoče oči obeh | duš | srečajo, Janezov pogled se sreča z |
res ne obravnava tistega časa, ki ga | duša | dojema kot resničnega - znanstveniki |
ustvarja podobo tako, da si jo trga iz dna | duše | , čas ni več dodatek“ [275], kajti ”čas |
kako naj ostanem celovit, ko pa je | duša | , ki jo ljubim, tako daleč od mene? |
Duša | zboli takrat, ko ne more več vzdržati | |
Duša | ohranja enost obeh. | |
prepričan, da znanost ne bo nikoli prišla do | duše | . |
Kaj pa, če sploh ni | duše | ? |
Vi, ki ste napisali knjigo o | duši | ! |
Kako naj ne bi bilo | duše | , ko pa je duša vsakomur najbližja, |
Kako naj ne bi bilo duše, ko pa je | duša | vsakomur najbližja, bližja od lastnega |
”fenomenološki redukciji“ ni dvomil v | dušo | , le imenoval jo je drugače: |
diši, sicer pa na jasi ni videti žive | duše | . |
najmogočnejšega zavetnika krščenih | duš | ... me poslušaš, Janez? |
ali lisice, ali pa je srečal svoje | duše | ... |
prostranstvu z notranjim počelom, lastno | dušo | in naravo: takrat se bodo odprla vrata |
vsega razumel... še manj pa dojel, z | dušo | , srcem... še posebej nedoumljiv mi je |
”božje telo“ - in analogno, kakor je | duša | obenem ”v“ telesu in ”onstran“ telesa, |
telesa, naj bi bil Bog kot vesoljna | duša | svetu imanenten in obenem transcendenten. |
”tam“ kot o najvišji nalogi človeške | duše | in duha? |
tisto realno tostransko presežnost, ki | dušo | priteguje k njenemu božanskemu domovanju, |
”tam“ in ki jo od vekomaj imenujemo - | duša | . |
Mojster, v vaši knjigi o | duši | ste o njej pisali drugače - imenovali |
zazveni, kakor da bi v njem zvenela | duša | sama! |
Moje razumevanje | duše | se je precej spremenilo ob branju Plotinovih |
Pri Plotinu je | duša | vselej oboje: posamezna, ”osebna“ |
vselej oboje: posamezna, ”osebna“ | duša | in obenem vesoljna Duša. |
posamezna, ”osebna“ duša in obenem vesoljna | Duša | . |
je misel, da gre dobesedno za isto | dušo | ... četudi se ob tem porajajo mnoga vprašanja |
še posebej pri pojmovanju vesoljne | duše | . |
nespremenljivi Enosti, tako je vesoljna | Duša | pojmovana predvsem kot vsenavzoča in |
”...Med vesoljno | dušo | in božansko Enostjo ni druge hipostaze. |
Še več, | duša | je sovečna z Bogom in od njega neločljiva |
Vesoljna | duša | , vidik in zmožnost samega Boga, je |
”Vesoljna | duša | je edini izvir vsega življenja in gibanja, |
O vzroku, počelu in enem primerja vesoljno | dušo | s krmarjem na ladji... |
morju in mreži: telo, čutni svet je v | duši | , kakor je mreža v morju - kajti morje |
na dolgo spregovoril o razumu, duhu, | duši | , življenju, ki prodira v vse, je v |
prekrivajo, podobno kot se prikrivata | duša | in duh, pa tudi um z obema. |
prebrala, da pri Brunu ”med vesoljno | dušo | in božansko Enostjo ni druge hipostaze“, |
ki je v redu stvarstva med Enim in | Dušo | - res pa je, da je pri Brunu težje |
Brunu težje razbrati odnos med vesoljno | dušo | in vesoljnim umom kot pri Plotinu. |
sicer je ta prva in glavna lastnost | duše | sveta <anima del mondo>, ki je njegova |
pristna zmožnost in potencialni del | duše | sveta. |
”dejavni vzrok“ čutnega sveta (vesoljna) | duša | , ki se iz kraljestva uma, iz večnega |
(tolma), medtem ko pri Brunu vlogi uma in | duše | nista jasno razmejeni. |
duh v vsem, v vseh stvareh... in enako | duša | , življenje? |
Ne pravimo o vseh stvareh, ki imajo | dušo | , da so oživljene“ [prav tam]. |
mogoče, da je v vseh bitjih ista | duša | , namreč da je vesoljna duša istovetna |
ista duša, namreč da je vesoljna | duša | istovetna z vsako posamezno dušo |
duša istovetna z vsako posamezno | dušo | - kajti po čem se bitja med seboj razlikujemo, |
bitja med seboj razlikujemo, če ne po | dušah | , ki so v nas? |
Rezultat tega je mnoštvo | duš | . |
v tej prispodobi primerja vesoljno | dušo | z enim soncem in posamezne duše z zrcali |
vesoljno dušo z enim soncem in posamezne | duše | z zrcali oziroma delčki razbitega zrcala, |
emanacijah Enega v vesolju: o umu, | duši | , življenju... |
Duša | , ki se v motrenju vesolja duhovno ”vzpenja“, | |
katero ne more - kot se izrazi Michel: | duša | obstane ”pred zidom molka, onstran |
vlada zgolj slepeča jasnost, ki je tema | duše | “ [Michel, 120]. |
Bruno ni popolnoma izenačil vesoljne | duše | z Bogom, kakor so mu očitali panteizmu |
zidom obdanem mestu, ki ga izvoljenim | dušam | obljublja Razodetje... gre za spoznanje, |
poslednjim ciljem, h kateremu stremi vsaka | duša | , bodisi modrijanova, bodisi pastirčkova. |
katero božja luč obljublja zaobjeti | dušo | . |
Kajti tudi če človeška | duša | po božjem čudežu preživi smrt svojega |
sicer zavračali individualno nesmrtnost | duše | ali vsaj dvomili vanjo, na primer Plotin, |
ali ideja človeške eksistence tisto v | duši | , kar je sámo večno“. |
lahko udejanji le tako, da postane | duša | neke posamezne eksistirajoče reči <Ding>, |
nič takega, kar bi bilo neposredno | duša | . |
(tudi v realnem Vsem) ni niti telo niti | duša | , ampak tisto, kar je identično v obojem.“ |
da je telo kot telo neposredno tudi | duša | , duša kot duša pa je neposredno tudi |
telo kot telo neposredno tudi duša, | duša | kot duša pa je neposredno tudi telo.“ |
telo neposredno tudi duša, duša kot | duša | pa je neposredno tudi telo.“ (h |
Marija - tako kot ti častiš naravo, z | dušo | , telesom, roko in čopičem, jo časti |
reči in njemu enako, ima tisto večno v | duši | neko sovédenje <Mitwissenschaft> |
nezavedno, človek pa z zavestjo, s srcem in | dušo | . |
večnosti hrepenimo zato, ker imamo v | duši | ”sovédenje“ o svojem izvoru v večnosti, |
nezavedne vzgibe večnosti z vzgibi človeške | duše | - saj je že uvodoma rekel, da je človeško |
grško - v prvi prevladuje telo, v drugi | duša | , v tretji duh. |
Ne skrbi, | duša | draga: če iščeš mene - jaz te čakam! |
neposlušneža, ki bo za seboj potegnil nekaj | duš | , ki pa se bodo sčasoma spet povrnile |
Moja psiha, duh in | duša | so popolnoma mirni. |
Slovenska | duša | ima, kot kaže, nepotešljivo hrepenenje |
temu, da pomiri evropsko krščansko | dušo | . |
Svojo | dušo | je priporočil Bogu: »Če je to moja |
čudovito napravili s tistimi 18.000 | dušami | , ne da bi jim dokazali kakršno koli |
Kapital nima | duše | . |