O'beseda, označena besedila z lemami
Smith je imel brado zakopano v prsi, | da | bi ušel strupenemu vetru, ko je stopil |
bloka Zmaga, vendar ne dovolj hitro, | da | ne bi vrtinec peščenega prahu vstopil |
tistih podob, ki so izdelane tako, | da | ti oči sledijo, medtem ko se premikaš. |
bilo nebo živo modro, se je zdelo, | da | ni barve nikjer drugje kot na plakatih, |
Mogoče je bilo celo, | da | vsakogar ves čas opazujejo; bodi tako |
je spremenila v nagon - v domnevi, | da | prisluškujejo vsakemu šumu, ki ga narediš, |
obvladovala vso okoliško arhitekturo, | da | je bilo s strehe bloka Zmage moč videti |
kosilo v kantini in zavedal se je, | da | v kuhinji ni nikakršne hrane, razen |
ko si jo pogoltnil, si imel občutek, | da | so te z gumijevko udarili po temenu. |
jo neprevidno podržal pokonci, tako | da | se je tobak posul po tleh. |
Namesto | da | bi bil, kot ponavadi, na zadnji steni, |
Vendar je lahko domneval, | da | je zvezek še veliko starejši. |
ga je prevzela nepremagljiva želja, | da | bi ga imel. |
Tisti čas se še ni zavedal, | da | si ga želi za neki poseben namen. |
Že to, | da | ga je imel, čeprav ni bilo v njem nič |
Ravnokar se je pripravljal na to, | da | bi začel dnevnik. |
priskrbel, preprosto zato, ker je čutil, | da | lepi rumenkasti papir zasluži, da nanj |
čutil, da lepi rumenkasti papir zasluži, | da | nanj pišeš s pravim peresom, ne pa |
Nobene gotovosti ni bilo, | da | je to res leto 1984. |
tako, kajti bil je popolnoma prepričan, | da | mu je devetintrideset let, in zdelo |
devetintrideset let, in zdelo se mu je, | da | je bil rojen leta 1944 ali 1945. |
Čudno je bilo, | da | mu je ne samo zmanjkalo moči, da bi |
bilo, da mu je ne samo zmanjkalo moči, | da | bi se izrazil, temveč je celo pozabil, |
trenutek in nikdar mu ni prišlo na misel, | da | bo za to potreboval še kaj drugega |
kot je bilo le mogoče kot bi mislila | da | ga njene roke lahko zavarujejo pred |
rajo je zagnala vik in krik in tulila | da | tega ne bi smeli kazat ne pred otroki |
policija vrgla ven vrgla ven ne verjamem | da | se ji je kaj zgodilo nikogar nič ne |
vedel, kaj ga je pripravilo do tega, | da | je izbruhal to poplavo nesmisla. |
Nenavadno pa je bilo to, | da | se mu je medtem v glavi izčistil popolnoma |
drugačen spomin in to do take mere, | da | se je skoraj čutil sposobnega, da ga |
tako nedoločeni stvari lahko rečeš, | da | se je zgodila. |
vedel, kako ji je ime, vedel pa je, | da | dela na Oddelku za književnost. |
njenega kombinezona, ravno dovolj tesno, | da | je poudarjal oblino njenih bokov. |
čistosti mišljenja, ki se je zdelo, | da | ga nosi s seboj. |
dekle pa mu je še posebej zbujalo vtis, | da | je nevarnejše od večine. |
ošinila s pogledom, ki se je zdelo, | da | prodira naravnost v njegovo notranjost |
Na misel mu je prišlo celo to, | da | je mogoče agentka Miselne policije |
imel tako važen in oddaljen položaj, | da | si je Winston le nejasno predstavljal, |
za hip zavladal molk, ko so opazili, | da | se približuje črni kombinezon člana |
Imel je navado, | da | si je popravljal očala na nosu, kar |
Čutil je, | da | ga globoko privlači, pa ne samo zato, |
niti ne prepričanja, samo upanja - | da | O'Brienova politična pravovernost ni |
ni nikdar niti najmanj prizadeval, | da | bi to storil. |
pogledal na svojo ročno uro, videl, | da | je že skoraj enajst, in se očitno odločil |
otrok, pa vendar dovolj verodostojen, | da | te je napolnil z zastrašujočim občutkom, |
napolnil z zastrašujočim občutkom, | da | druge, manj razumne od tebe, lahko |
svobodo misli, histerično je kričal, | da | je bila revolucija izdana - in vse |
Medtem pa so, | da | bi ne bilo nobenega dvoma, o čem Goldstein |
je za čudo kljub vsemu temu zdelo, | da | se njegov vpliv nikdar ne zmanjša. |
še našli novi bedaki, ki so čakali, | da | jih zapelje. |
mreže zarotnikov, ki so se zaobljubili, | da | bodo napravili državni prevrat. |
kolikor so mogli glasno, v prizadevanju, | da | bi preglasili v blaznost tirajoči, |
V preblisku se je Winston zavedel, | da | kriči z drugimi in s peto brca ob prečko |
pri Dvominutnem sovraštvu ni bilo to, | da | si se ga moral udeležiti, temveč to, |
si se ga moral udeležiti, temveč to, | da | je bilo nemogoče izogniti se sodelovanju. |
obrazov s kovaškim kladivom, se je zdelo, | da | plava nad vso skupino ljudi kakor električni |
spremenil v oboževanje in zdelo se mu je, | da | se Veliki brat vzdiguje, nepremagljivi, |
te tlači mora, je Winstonu uspelo, | da | je prenesel svoje sovraštvo na temnolaso |
ljubkega, gibkega pasu, ki se je zdel, | da | kar prosi, da ga objameš, samo strahotni |
pasu, ki se je zdel, da kar prosi, | da | ga objameš, samo strahotni škrlatni |
evrazijskega vojaka, ki je bil videti, kot | da | se približuje, orjaški in grozljiv, |
brzostrelka je drdrala in zdelo se je, | da | bo skočil s površja ekrana, tako, da |
da bo skočil s površja ekrana, tako, | da | so se nekateri ljudje v prvi vrsti |
skrivnostnega miru ter tako velikanskim, | da | je skoraj zakril ekran. |
pa vlivajo zaupanje že samo s tem, | da | so izrečene. |
Toda videti je bilo, kot | da | obraz Velikega brata še nekaj sekund |
nekaj sekund vztraja na ekranu, kakor | da | je vtis, ki ga je naredil na oči vsakogar, |
naredil na oči vsakogar, preveč živ, | da | bi ga bilo moč takoj izbrisati. |
šum, v ozadju katerega se je zdelo, | da | je moč slišati topotanje bosih nog |
Winstonu se je zdelo, | da | mu zmrzuje drobovje. |
Dvominutnim sovraštvom si ni mogel kaj, | da | ne bi sodeloval v vsesplošnem deliriju, |
se je to zgodilo, je Winston vedel - | da | , vedel je - da misli O'Brien prav tako |
zgodilo, je Winston vedel - da, vedel je - | da | misli O'Brien prav tako kot on. |
»S teboj sem,« se je zdelo, | da | mu pravi O'Brien. |
Dosegli so samo to, | da | so mu ohranjali njegovo prepričanje |
ohranjali njegovo prepričanje ali upanje, | da | so ostali okrog njega sovražniki Partije. |
majhen migljaj rok, ki je bil videti, | da | bi lahko bilo razpoznavno znamenje. |
Vrnil se je v svoj predelek, ne | da | bi se ozrl na O'Briena. |
Misel, | da | bi nadaljeval njun trenutni stik, mu |
Odkril je, | da | je medtem, ko je sedel in nemočno razglabljal, |
Ni si mogel kaj, | da | ne bi bil začutil zbodljaja preplaha. |
ni bilo nevarnejše kakor že samo to, | da | je začel pisati dnevnik; za trenutek |
pisati dnevnik; za trenutek ga je imelo, | da | bi iztrgal pokvarjeni list in svoj |
Vendar pa tega ni storil, saj je vedel, | da | bi bilo brez pomena. |
je tiho kot miš, v jalovem upanju, | da | bo, kdorkoli je že, odšel po enkratnem |
položil roko na kljuko, je opazil, | da | je pustil dnevnik odprt na mizi. |
napisano vsevprek s tako velikimi črkami, | da | so bile čitljive skoraj čez vso sobo. |
Toda kljub preplahu se je zavedal, | da | ne bi maral popackati kremastega papirja |
popackati kremastega papirja s tem, | da | bi zaprl zvezek, dokler je črnilo še |
žalostnim, jokavim glasom, »zdelo se mi je, | da | sem vas slišala priti.« |
Vzbujala je vtis, | da | ji leži v gubah na obrazu prah. |
Imela je navado, | da | je na sredi prekinjala stavke. |
sporočil, medtem ko je puhal iz pipe, | da | se že štiri leta vsak večer pokaže |
»Veste, | da | ne vem.« |
saj je bil fantov glas tako hudoben, | da | vse skupaj ni bilo igra. |
udariti ali brcniti Winstona, in zavest, | da | bo kmalu dovolj velik, da bo to lahko |
in zavest, da bo kmalu dovolj velik, | da | bo to lahko storil. |
Prava sreča, | da | pištola v njegovih rokah ni prava, |
boljši svetlobi v dnevni sobi je opazil, | da | v gubah njenega obraza res leži prah. |
»Jaz nimam časa, | da | bi ju peljala, Tom pa se ne bo pravočasno |
Obrnil se je ravno pravi čas, | da | je lahko videl gospo Parsons, ki je |
Najhujše od vsega je bilo to, | da | so jih s takimi organizacijami, kot |
v njih ni budilo nikakršne težnje, | da | bi se uprli partijski disciplini. |
Bilo je skoraj običajno, | da | so se ljudje, stari nad trideset let, |
Moralo je biti sedem let - je sanjal, | da | gre skozi sobo, v kateri je bila črna |
Odšel je ven, ne | da | bi obstal. |
Nenavadno pa je bilo, | da | tistikrat, v sanjah, te besede nanj |
to pred ali po tistem, ko je sanjal, | da | je prvikrat videl O'Briena, niti se |
vedel, kaj to pomeni, vedel je samo, | da | se bo tako ali drugače uresničilo. |
Pooblaščen sem vam sporočiti, | da | bo dejanje, o katerem poročamo, v doglednem |
ubitih in ujetih, je sledila objava, | da | se bo s prihodnjim tednom obrok čokolade |
Telekran - ali | da | bi proslavil zmago ali da bi izbrisal |
Telekran - ali da bi proslavil zmago ali | da | bi izbrisal spomin na izgubljeno čokolado |
Počutil se je, kot | da | tava v gozdovih po morskem dnu, izgubljen |
Je bil sploh lahko prepričan, | da | je en sam zdaj živeči človek na njegovi |
In kako naj bi vedel, | da | gospostvo Partije ne bo trajalo večno? |
Čudno, zdelo se mu je, | da | mu je bitje ure vlilo novega poguma. |
Ne s tem, | da | narediš, da te slišijo, ampak s tem, |
Ne s tem, da narediš, | da | te slišijo, ampak s tem, da ostaneš |
narediš, da te slišijo, ampak s tem, | da | ostaneš duševno zdrav, se nadaljuje |
Pomislil je, | da | je že mrtev. |
Zdelo se mu je, | da | šele zdaj, ko je napravil odločilni |
Zdaj, ko je spoznal, | da | je mrtev, je postalo važno, da kolikor |
spoznal, da je mrtev, je postalo važno, | da | kolikor mogoče dolgo ostane živ. |
njunih obrazih ne v srcih, samo vednost, | da | morata umreti zato, da bi on lahko |
samo vednost, da morata umreti zato, | da | bi on lahko ostal živ in da je to del |
umreti zato, da bi on lahko ostal živ in | da | je to del neogibnega reda. |
zgodilo, a v svojih sanjah je vedel, | da | sta bili življenji matere in sestre |
pretreslo Winstona, je bilo spoznanje, | da | je bila materina smrt pred skoraj tridesetimi |
družine še stali drug ob drugem, ne | da | bi bili morali vedeti za razlog. |
ko je bil on preveč mlad in sebičen, | da | bi ji bil vračal ljubezen. |
Vse to se mu je zdelo, | da | vidi v velikih materinih in sestrinih |
je tolikokrat prikazovala v sanjah, | da | ni bil nikdar popolnoma prepričan, |
Zdelo se je, | da | s svojo milino in brezskrbnostjo razveljavlja |
Tako popolnoma mu je izpraznil pljuča, | da | je lahko spet zadihal le, če je legel |
si se podrobnosti pripetljajev, ne | da | bi zmogel zajeti njihovo atmosfero, |
v vojni, vendar pa je bilo očitno, | da | je bilo med njegovim otroštvom dokaj |
nogami in mu jih nazadnje tako utrudilo, | da | se je začel cmeriti in so se morali |
Zdelo se je, | da | ga oddaja iz kože namesto znoja, in |
znoja, in človek si je lahko zamišljal, | da | je tudi to, kar mu teče iz oči, čisti |
svoj otroški način je Winston dojel, | da | se je pravkar zgodilo nekaj strašnega, |
Zdelo se mu je celo, | da | ve, kaj je to. |
javni izjavi ni bilo nikdar dopuščeno, | da | bi bile vse tri sile istočasno razmeščene |
predstavljal absolutno zlo, iz česar sledi, | da | je bil kakršenkoli pretekli ali prihodnji |
hrbtne mišice) - grozljiva stvar je, | da | je mogoče vse to res. |
Partija je rekla, | da | ni bila nikdar zaveznica Evrazije. |
On, Winston Smith, je vedel, | da | je bila Oceanija zaveznica Evrazije |
se izključujeta, pa obenem vedeti, | da | sta si protislovni in verjeti v obe, |
se hkrati sklicevati nanjo, verjeti, | da | je demokracija nemogoča, da pa je Partija |
verjeti, da je demokracija nemogoča, | da | pa je Partija varuh demokracije, pozabiti, |
Menil je, | da | je moralo biti enkrat v šestdesetih |
Ni verjel, | da | bi bil kdaj slišal besedo Angsoc pred |
pred letom 1960, mogoče pa je bilo, | da | je bila v svoji obliki iz Staroreka, |
so trdili v partijskih zgodovinah, | da | je Partija izumila letala. |
» | Da | , ti!« |
nad glavo in se - ne dalo bi se reči, | da | z milino, pač pa z opazno spretnostjo |
»Vidite | da | moja kolena niso upognjena.« |
»Nimamo vsi te časti, | da | bi se borili na fronti, lahko pa ostanemo |
Kadar si vedel, | da | je kakšen dokument treba 30 uničiti |
dne 17. marca je, na primer, stalo, | da | je Veliki brat v svojem govoru preteklega |
svojem govoru preteklega dne napovedal, | da | bo na južnoindijski fronti mirno, pač |
Zgodilo pa se je, | da | je evrazijski glavni štab sprožil ofenzivo |
govora Velikega brata na tak način, | da | bo napovedoval stvar, ki se je zares |
produkciji, iz katerega je bilo razvidno, | da | so bile napovedi v vseh postavkah čisto |
Winstonova naloga je bila, | da | prvotne številke prečisti tako, da |
da prvotne številke prečisti tako, | da | se bodo ujemale s kasnejšimi. |
zaobljuba« se je temu uradno reklo), | da | v letu 1984 ne bodo omejevali obrokov |
Vendar pa je Winston vedel, | da | naj bi se obrok čokolade ob koncu tega |
zamenjati prvotno obljubo z opozorilom, | da | bo verjetno treba obrok čokolade zmanjšati |
ter jih spustil v spominsko odprtino, | da | jih pogoltnejo plameni. |
bilo mogoče dokumentirano dokazati, | da | je vsaka napoved Partije pravilna; |
opravljenem delu ne bi bilo mogoče dokazati, | da | je kdo kaj ponaredil. |
brez izjeme natisnjene brez pripombe, | da | so bile predelane. |
niso nikdar navajala ali priznavala, | da | je treba kaj potvoriti; vedno so se |
Ponavadi so pričakovali od tebe, | da | si jih izmišljaš kar na pamet. |
številko na sedeminpetdeset milijonov, | da | bi s tem omogočil običajno zatrjevanje, |
tem omogočil običajno zatrjevanje, | da | je bila kvota presežena. |
Vedel si samo to, | da | so bile številke o proizvodnji obutve |
Vzbujal je vtis, | da | skuša to, kar govori, obdržati kot |
Vedel je, | da | v predelku poleg njegovega dan za dnem |
so izhlapeli, in torej zanje velja, | da | jih ni nikdar bilo. |
katerih delo je bilo kratko in malo to, | da | so sestavljali sezname knjig in mesečnikov, |
začrtovali politiko, ki je odrejala, | da | je treba ta kos preteklosti ohraniti, |
In ne samo, | da | je moralo Ministrstvo streči mnogovrstnim |
in lastne ocene, kaj Partija hoče, | da | poveš. |
Zdelo se je, | da | je bila Dnevna zapoved Velikega brata |
Lahko si domneval, | da | so Withers in njegovi tovariši zdaj |
pričakovati, saj ni bilo v navadi, | da | bi bili politični prestopniki podvrženi |
delo komiteju, s tem odkrito priznali, | da | gre za ponarejanje. |
Zelo verjetno je bilo, | da | se zdaj cel ducat ljudi kosa z verzijo |
»navaja neosebe,« kar je cikalo na to, | da | je Withers že mrtev. |
Domneva, | da | gre za ljudi, ki so v zaporu, ni bila |
Winston se je odločil, | da | ne bo dovolj, če preprosto preobrne |
Bolje bo, če napravi tako, | da | bo govoril o nečem, kar ne bo imelo |
tudi eden temeljnih načel Angsoca - | da | ,« itd., itd.) |
prisluškoval pogovoru, ki mu je vzbudil vtis, | da | vsebuje zločinske težnje. |
zaobljubil celibatu, v prepričanju, | da | zakona in skrbi za družino ni mogoče |
S precejšnjo gotovostjo je slutil, | da | je Tillotson zaposlen z isto nalogo |
sprejeli, vendar je bil globoko prepričan, | da | njegovo. |
Prišlo mu je na misel, | da | lahko ustvarjaš mrtve ljudi, živih |
porogljivimi obenem, ki so zbujale vtis, | da | ti skrbno proučujejo obraz, medtem |
»Poznam te,« se je zdelo, | da | govorijo, »vidim skozte, čisto dobro |
pogovoru z njim si se moral potruditi, | da | si ga odvrnil od teh zadev in ga zapletel, |
Winston je malo odmaknil obraz, | da | bi se izognil preiskovanju velikih, |
»Zdi se mi pa, | da | stvar pokvarijo, ko jim zvežejo noge.« |
skodelico z ginom, počakal za trenutek, | da | si je pomiril živce in pogoltnil vsebino |
solze iz oči, je nenadoma spoznal, | da | je lačen. |
vprašal Winston z zvišanim glasom, | da | bi preglasil hrup. |
Toliko, | da | je omenil Novorek, že se mu je obraz |
nežno roko ter se nagnil čez mizo, | da | mu ne bi bilo treba govoriti preglasno. |
»Trudimo se, | da | bi jezik privedli do njegove končne |
»Ti misliš, če smem tako reči, | da | je naša poglavitna naloga izumljanje |
»A veš, | da | je Novorek edini na svetu, ki ima vsako |
Nasmehnil se je, upal je, | da | prikupno, in si ni upal spregovoriti. |
»Kaj ne vidiš, | da | je edini cilj Novoreka zožiti razpon |
je že kdaj prišlo na misel, Winston, | da | najkasneje do leta 2050 ne bo enega |
Obrnil se je malo v stran na stolu, | da | bi izpil svojo skodelico kave. |
Winstonu, ga je poslušala in zdelo se je, | da | se vneto strinja z vsem, kar govori. |
je Winston ujel opazko kot »Mislim, | da | imate čisto prav, popolnoma se strinjam |
vendar ni vedel o njem kaj več kot to, | da | ima važen položaj na Oddelku za književnost. |
Nekam grozljivo je bilo to, | da | je iz reke besed, ki so mu vrele iz |
Lahko | da | je napadal Goldsteina in zahteval ostrejše |
že je bilo, lahko si bil prepričan, | da | je vsaka beseda čista pravovernost, |
dol, ga je obhajal nenavaden občutek, | da | on ni resničen človek, ampak nekakšna |
nekakšno žalostjo, čeprav je dobro vedel, | da | ga Syme zaničuje in rahlo črti, in |
ga Syme zaničuje in rahlo črti, in | da | bi ga bil čisto zmožen ovaditi kot |
Nemogoče bi bilo reči, | da | je nepravoveren. |
Pa vendar je bilo gotovo, | da | bi ga Syme, ko bi se le za nekaj trenutkov |
zvoku njegovega glasu se je zdelo, | da | pristavlja: »Ta prekleti bedak.« |
majhnega dečka, ki prerašča deško obleko, | da | si ga je bilo kljub predpisanemu kombinezonu, |
prispevke, ki so bili tako številni, | da | si je bilo težko vse zapomniti. |
»Strašno si prizadevamo, | da | bi pripravili čudovito predstavo.« |
»Povem ti pa, | da | ne bo moja krivda, če stari blok Zmaga |
»Mimogrede, stari,« je rekel, »slišal sem, | da | je moj paglavec včeraj s fračo streljal |
»Pravzaprav sem mu rekel, | da | mu bom fračo vzel, če bo to še kdaj |
»Zdi se mi, | da | je bil malo razburjen, ker ni šel gledat |
»A, tako - hočem reči, | da | kaže pravega duha, ne?« |
»Dobila si je dve deklici, | da | sta šli z njo, se izmuznila in vse |
»Otrok se je prepričal, | da | je nekakšen sovražni agent - morda |
»Opazila je, | da | nosi smešne čevlje - rekla je, da ni |
je, da nosi smešne čevlje - rekla je, | da | ni prej še nikdar videla, da bi kdo |
rekla je, da ni prej še nikdar videla, | da | bi kdo nosil take čevlje.« |
»Bilo je torej mogoče, | da | je tujec.« |
»Dobro,« je rekel Syme odsotno, ne | da | bi vzdignil pogled s papirja. |
»Hočem reči, | da | smo pač v vojni,« je rekel Parsons. |
proizvodnji potrošnih dobrin kažejo, | da | se je življenjski standard dvignil |
slediti številkam, zavedal pa se je, | da | so nekakšen povod za zadovoljstvo. |
Pokazalo se je, | da | so bile demonstracije v čast Velikemu bratu |
še včeraj, je pomislil, so javili, | da | se bo obrok znižal na dvajset gramov |
Kaj je res mogoče, | da | to že po štiriindvajsetih urah lahko |
Da | , pogoltnili so. | |
izhlapeti vsakogar, ki bi mu namignil, | da | je obrok prejšnji teden znašal trideset |
stoli, nameščeni tako tesno skupaj, | da | si moral sedeti s stisnjenimi komolci; |
vstajal nekakšen protest, občutek, | da | so te ogoljufali za nekaj, do česar |
Res je, | da | se česa drugačnega ni spominjal. |
gojil v sebi neki starodaven spomin, | da | so bile stvari nekoč drugačne? |
Winston, če ne pogledaš okoli sebe, | da | telesni tip, ki si ga je Partija postavila |
Zazdelo se mu je, | da | nagonsko ve, kdo bo preživel in kdo |
Dvominutnim sovraštvom sedela tik za njim, ne | da | bi bilo zares potrebno. |
morda že celih pet minut, in mogoče je, | da | svojih potez ni popolnoma obvladoval. |
nezaveden tesnobni pogled, navada, | da | sam pri sebi mrmraš - vse, kar je cikalo |
je cikalo na nenormalnost ali na to, | da | nekaj prikrivaš. |
Miselne policije in prav mogoče je, | da | bo v treh dneh v celici Ministrstva ljubezni, |
stari branjevki, ker sta jo videla, | da | zavija klobase v plakat Velikega brata?« |
»S trobentami za ušesa, | da | prisluškujejo pri vratih.« |
vratih naše dnevne sobe in ugotovila, | da | lahko sliši dvakrat toliko kot z ušesom |
Vsi trije so skočili na noge, | da | bi se pridružili bitki okoli dvigal, |
Obšla ga je skoraj nepremagljiva želja, | da | bi na ves glas kričal umazane besede. |
Ali pa | da | bi z glavo butal ob steno, prevrnil |
mizo in zagnal črnilnik skoz okno - | da | bi napravil kakršnokoli divjo, hrupno |
In grozljivo je bilo to, | da | je bilo dejanje samo verjetno čisto |
je on vedel, pa ni nobenega načina, | da | se pred njim zavaruješ. |
Winston je bil poročen - se pravi, | da | je bil nekoč poročen, verjetno še vedno, |
Zdelo se mu je, | da | znova vdihava topli, zatohli zadah |
parfuma, niti si ni bilo moč zamisliti, | da | bi ga. |
bila precej preprosta, upoštevajoč, | da | si se lahko izognil zasačenju pri dejanju |
priznavali, si je bilo težko zamišljati, | da | se take stvari zares dogajajo. |
Partija ne samo, | da | je nameravala preprečiti moškim in |
zavrnjeno, če je kak par zbujal vtis, | da | se medsebojno telesno privlači. |
Winston se je zavedal, | da | tega niso čisto resno mislili, vendar |
zakaj je tako, zdelo pa se je naravno, | da | mora tako biti. |
Včasih je lahko za cele dneve pozabil, | da | je bil kdaj poročen. |
aristokratskega vse dotlej, dokler ni odkril, | da | se za njim skriva tako malo, kot je |
je poznal njo zaupneje kot druge - | da | ima brez izjeme najbolj neumno, vulgarno, |
Toliko, | da | se je je dotaknil, se je zdelo, da |
da se je je dotaknil, se je zdelo, | da | se je zgrozila in otrpnila. |
je stiskala k sebi, je imel občutek, | da | ga obenem z vso močjo odriva. |
življenje z njo, ko bi se sporazumela, | da | bosta živela v celibatu. |
Imela je celo navado, | da | ga je zjutraj spomnila na to kot na |
drugi pa »najina dolžnost do Partije (« | da | , res je rabila to frazo). |
Kmalu je prišlo do tega, | da | ga je obšel občutek prave groze, ko |
bilo in na koncu sta se sporazumela, | da | nehata poskušati, in kmalu zatem sta |
Razum mu je pravil, | da | mora biti nekaj izjem, njegovo srce |
tako, kot je Partija predvidevala, | da | morajo biti. |
česar si je želel celo bolj od tega, | da | bi bil ljubljen, je bilo, da bi prebil |
tega, da bi bil ljubljen, je bilo, | da | bi prebil ta zid čednosti, pa čeprav |
Celo to, | da | bi prebudil Katarino, ko bi bilo to |
Popolnoma mogoče je bilo, | da | ga bodo patrulje zasačile, ko bo odhajal. |
Če bi odšel, ne | da | bi opravil tisto, zaradi česar je prišel |
se mu je pri luči svetilke razkrilo, | da | je ženska stara. |
imela tako na debelo namazano na obraz, | da | je delala vtis, da se lahko zlomi kot |
namazano na obraz, da je delala vtis, | da | se lahko zlomi kot maska iz lepenke. |
Potreba, | da | bi na ves glas kričal umazane besede, |
sovražnike, niso imeli nobene možnosti, | da | bi se shajali ali vsaj prepoznavali |
mogoče, si ni bilo moč predstavljati, | da | se njeni člani lahko zberejo v večjem |
prej ali slej mora priti na misel, | da | je to treba storiti. |
Videti je bilo, | da | so na eni izmed stojnic prodajali pločevinaste |
razgrajale okoli stojnic, obtožujoč trgovca, | da | je dajal nekaterim prednost in da ima |
trgovca, da je dajal nekaterim prednost in | da | ima še nekaj ponev nekje v zalogi. |
Partija je seveda trdila, | da | je rajo osvobodila suženjstva. |
jih in bičali, ženske so prisilili, | da | so delale v premogovnikih (dejstvo |
premogovnikih (dejstvo pa je bilo, | da | so ženske še zdaj delale v premogovnikih), |
načeli dvomišljenja Partija učila, | da | je raja po naravi manjvredna in jo |
posameznike, za katere so presodili, | da | bi lahko postali nevarni. |
Ni bilo zaželeno, | da | bi imela raja močna politična čustva. |
sklicevati, kadar je bilo potrebno, | da | privolijo v daljši delovni čas ali |
čaščenje, če bi raja kakorkoli pokazala, | da | ga potrebuje ali želi. |
si se spet in spet vračal, je bila, | da | nisi mogel vedeti, kakšno je bilo življenje |
imeli celo po trideset služabnikov, | da | so skrbeli zanje.« |
»Vidite lahko, | da | je oblečen v dolgo črno suknjo, ki |
Morda je res, | da | je povprečnemu človeku zdaj bolje kot |
tvojih lastnih kosteh, nagonski občutek, | da | so razmere, v katerih živiš, nevzdržne |
razmere, v katerih živiš, nevzdržne in | da | so v nekem drugem času morale biti |
Prešinilo ga je, | da | za sodobno življenje nista resnično |
Zdelo se mu je, | da | vidi podobo Londona, ogromnega in razrušenega, |
tolkli na ušesa s statističnimi dokazi, | da | imajo ljudje danes več hrane, več oblek, |
oblek, boljše hiše, boljšo rekreacijo - | da | živijo dlje, da imajo krajši delovnik, |
boljšo rekreacijo - da živijo dlje, | da | imajo krajši delovnik, da so večji, |
živijo dlje, da imajo krajši delovnik, | da | so večji, bolj zdravi, močnejši, srečnejši, |
Partija je na primer trdila, | da | je danes pismenih štirideset odstotkov |
Partija je trdila, | da | znaša umrljivost otrok danes le stošestdeset |
Čisto mogoče, | da | je bila vsaka beseda v zgodovinskih |
bila izbrisana, pozabljeno je bilo, | da | so jo izbrisali, laž je postala resnica. |
dogajalo, so za leto ali več izginili, tako | da | se ni vedelo, ali so živi ali mrtvi, |
so bili nenadoma znova rojeni za to, | da | se na običajni način obtožijo. |
Priznali so, | da | so vohunili za sovražnika (tudi v tem |
bil sovražnik Evrazija), priznali, | da | so poneverjali javne sklade, umorili |
razloge za odpadništvo in obljubili, | da | se bodo poboljšali. |
dejstva in datumi postali nejasni, | da | je poznal njihova imena prej kot pa |
Bili so mrliči, ki čakajo, | da | jih pošljejo nazaj v grob. |
Niti to, | da | so te samo videli v bližini takih ljudi, |
kapitalisti v cilindrih - zdelo se je, | da | se kapitalisti celo na barikadah oklepajo |
Vzbujal je vtis, | da | ti pred očmi propada, kot bi se krušila |
se zdaj ni več spominjal, kako to, | da | je bil ob takem času v kavarni. |
skoraj negibno sedeli v svojem kotu, ne | da | bi govorili. |
drevesom izdala si me, izdal sem te, ne | da | bi trenila z očesom. Trije |
Rutherfordov propadli obraz, je opazil, | da | so njegove oči polne solz. |
vendar ne vedoč, česa ga je groza, | da | imata oba, Aaronson in Rutherford, |
Zdelo se je, | da | so se udeležili novih zarot takoj, |
leti - zgornja polovica strani, tako | da | je nosila tudi datum - in na njej je |
Stvar je bila taka, | da | so vsi trije na obeh procesih priznali, |
vsi trije na obeh procesih priznali, | da | so bili v tem času na evrazijskem ozemlju. |
tistem času si Winston ni predstavljal, | da | so ljudje, ki so izginili v čistkah, |
To je bilo dovolj, | da | razbije Partijo na atome, če bi to |
bilo nekako mogoče objaviti svetu, | da | bi ljudje spoznali, kaj to pomeni. |
pisalni blok na kolena in odrinil stol, | da | bi se kolikor mogoče oddaljil od telekrana. |
in telekran je bil dovolj občutljiv, | da | ga je zaznal. |
Pustil je, | da | je minilo po njegovi presoji deset |
medtem pa ga je neprestano mučil strah, | da | ga bo kakšen slučaj - nenaden piš vetra |
Potem je fotografijo, ne | da | bi jo bil znova razkril, hkrati z drugimi |
Zanimivo, | da | se mu je dejstvo, da jo je bil držal |
Zanimivo, da se mu je dejstvo, | da | jo je bil držal v rokah, zdelo pomembno |
Preteklost ne le | da | se je spremenila, ampak se je spreminjala |
je bolj kot nočna mora tlačilo to, | da | ni nikdar jasno razumel, zakaj so bile |
Morda je blaznost kratko malo to, | da | pripadaš manjšini, ki šteje enega samega |
bilo znamenje blaznosti, če si verjel, | da | se zemlja vrti okoli sonca, danes pa, |
okoli sonca, danes pa, če si verjel, | da | je preteklost nespremenljiva. |
Toda misel, | da | je blazen, ga ni hudo vznemirjala; |
vznemirjala; strašno je bilo le to, | da | se morda moti. |
butalo ob možgane, tolikanj strašilo, | da | si podvomil o lastnih prepričanjih, |
nekaj, kar te je tako prepričevalo, | da | si domala zanikal tisto, kar so sporočali |
Navsezadnje bo Partija oznanila, | da | je dva in dva pet, in moral boš to |
Neogibno je bilo, | da | bodo morali to prej ali slej trditi: |
In grozljivo ni bilo to, | da | te bodo ubili, ker misliš drugače, |
ubili, ker misliš drugače, marveč to, | da | imajo morda prav. |
Navsezadnje, kako pa vemo, | da | je dva in dva štiri? |
Ali | da | sila gravitacije deluje? |
Ali pa, | da | je preteklost nespremenljiva? |
Zdelo se je, | da | mu je pogum nenadoma sam od sebe zrasel. |
misli je priplaval O'Brienov obraz, ne | da | bi ga priklicala kakšna očitna asociacija. |
večjo gotovostjo kot prej je vedel, | da | je O'Brien na njegovi strani. |
Partija ti je govorila, | da | zavračaj tisto, kar zaznavaš z očmi |
Z občutkom, | da | govori O'Brienu, vendar tudi postavlja |
Svoboda pomeni svobodo reči, | da | je dva in dva štiri. |
so loputnila vrata in zazdelo se je, | da | so tako ostro odrezala vonj, kot bi |
dejanje, kajti lahko si bil prepričan, | da | v Centru skrbno zapisujejo število |
Zahtevali so, | da | se, kadar ne dela, je ali spi, udeležuje |
zgubljajoč se v neznanih ulicah in ne | da | bi ga brigalo, v katero smer gre. |
Pravzaprav je bilo neprevidno, | da | so te videli na takem kraju, če nisi |
Ne | da | bi veljalo kakšno pravilo, da ne smeš |
Ne da bi veljalo kakšno pravilo, | da | ne smeš iti domov po neobičajni poti, |
ampak za Miselno policijo je dovolj, | da | si opozoril nase. |
Zdelo se je, | da | imajo nekakšen nagon, ki jim pove nekaj |
ki jim pove nekaj trenutkov vnaprej, | da | prihaja raketa, čeprav so rakete baje |
Zaslišalo se je grmenje in zdelo se je, | da | se tlak dviga, toča lažjih predmetov |
Ko je vstal, je opazil, | da | je pokrit s koščki stekla z najbližjega |
Ko je prišel tja, je videl, | da | je človeška roka, odrezana v zapestju. |
štrclju je bila roka tako zelo bela, | da | je spominjala na kos malte. |
Brcnil jo je v jarek in, | da | bi se izognil množici, zavil na desno |
se jim je Winston dovolj približal, | da | bi videl izraz na njihovih obrazih, |
Za trenutek se je celo zdelo, | da | bo prišlo do udarcev. |
»Rečem ti, | da | nobena številka, ki se konča na sedem, |
so se tega zavedali vsi partijci), | da | so nagrade večidel izmišljene. |
Spričo tega, | da | ni bilo nobenih pravih komunikacijskih |
spuščala navzdol, imel je občutek, | da | je tu nekoč že bil in da je nekje blizu |
je občutek, da je tu nekoč že bil in | da | je nekje blizu glavna cesta. |
opazoval, je Winstonu prišlo na misel, | da | je bil starec, ki jih je imel zdaj |
Naglo, | da | bi ne imel časa za strah, se je spustil |
dejanje je bilo veliko preveč nenavadno, | da | bi bilo ostalo neopaženo. |
slabosti, vendar ni bilo verjetno, | da | bi mu verjeli. |
Na hrbtu je lahko čutil, | da | vsi upirajo oči v njegov modri kombinezon. |
»Praviš, | da | nimate nobenega poliča v vsej tej prekleti |
Razlegel se je krohot in zdelo se je, | da | je zadrega, ki jo je povzročil Winstonov |
Zdelo se je, | da | ni opazil Winstonovega modrega kombinezona. |
starcem lahko pogovarjala brez strahu, | da | bi kdo prisluškoval. |
» | Da | ne omenim cene.« |
stranišča za moške, kot bi pričakoval, | da | je gostilna tisti kraj, kjer so se |
Zdelo se je, | da | je starec pozabil na svoje predsodke |
»Zgodovinske knjige pravijo, | da | je bilo življenje pred Revolucijo popolnoma |
» | Da | je bilo strašno zatiranje, krivičnost |
»Špasno, | da | ste jih omenili!« |
»Samo premišljal sem, | da | že leta nisem videl cilindrov.« |
»Stvar je v tem, | da | so bili ti kapitalisti - oni in nekaj |
»Spominjam se, - oh, tega je že davno - | da | sem včasih hodil v Hyde Park ob sobotah |
hodil v Hyde Park ob sobotah popoldne, | da | bi slišal tiste govornike.« |
Winston je imel občutek, | da | govorita drug mimo drugega. |
tole,« je rekel »Ali imate občutek, | da | ste danes bolj svobodni, kot ste bili |
»Ali je res, na primer, | da | ste jim morali reči gospod in sneti |
Zdelo se je, | da | starec globoko razmišlja. |
zgodovinski knjigi - je bilo običajno, | da | so vas ti ljudje in njihovi služabniki |
»Jaz pa: Misliš, | da | si kupil to prekleto cesto?« |
me za ovratnik in mi primaže tako, | da | me je skoraj poslal pod kolesa avtobusa. |
lahko rekli, kolikor se pač spominjate, | da | je bilo življenje leta 1925 boljše, |
»Vem, kaj pričakujete, | da | bom rekel,« je dejal. |
»Pričakujete, | da | bom rekel, da bi bil raje spet mlad.« |
»Pričakujete, da bom rekel, | da | bi bil raje spet mlad.« |
»Večina ljudi bi rekla, | da | bi bili raje spet mladi, če bi jih |
zgodilo, potem je trditev Partije, | da | je izboljšala okoliščine človeškega |
kovinske krogle, ki so bile videti, kot | da | so bile nekdaj pozlačene. |
Zdelo se mu je, | da | kraj pozna. |
Že to, | da | si je kupil zvezek, je bilo dovolj |
In prisegel si je, | da | ga nikdar več ne bo blizu. |
trenutek, ko je dovolil svojim mislim, | da | prosto tavajo, noge same od sebe pripeljale |
začel pisati prav zato, ker je upal, | da | se bo s tem obvaroval pred podobnimi |
Hkrati je opazil, | da | je trgovina še vedno odprta, čeprav |
Z občutkom, | da | bo manj sumljiv znotraj, kot pa če |
spraševali, bi se verjetno lahko izgovoril, | da | je skušal kupiti britvice. |
Naočniki, natančne in blage kretnje, pa to, | da | je nosil zastarelo suknjo iz črnega |
ne delajo več že - oh, upam si reči, | da | že petdeset let ne.« |
»Kajti ne verjamem, | da | bi vam lahko ustregel.« |
ure, ki se niso več niti pretvarjale, | da | gredo, in mešanica druge ropotije. |
brošk in podobnega - zbujala vtis, | da | vsebuje tudi kaj zanimivega. |
ukrivljen, in na drugi raven, tako | da | je skoraj ustvarjal poloblo. |
»Videti pa je, | da | še prej.« |
lepota kot vzdušje, ki se je zdelo, | da | ga je stvar imela v sebi s tem, da |
da ga je stvar imela v sebi s tem, | da | je pripadala neki popolnoma drugačni |
nekoristnosti, čeprav je lahko uganil, | da | so ga namenili za obtežilnik za papir. |
nenavadno in celo kompromitirajoče, | da | ga je imel v lasti član Partije. |
Winston je spoznal, | da | bi bil privolil tudi v tri ali celo |
Winston je opazil, | da | je pohištvo še vedno razporejeno tako, |
»Rekel bi pa, | da | bi se vam zdela malo nerodna.« |
Svetilko je držal visoko dvignjeno, | da | bi tako razsvetlil vso sobo, in v topli, |
Winstonu je šinila v glavo misel, | da | bi bilo verjetno čisto lahko sobo najeti |
Zazdelo se mu je, | da | natanko ve, kako se počutiš, če sediš |
»Telekrana ni!« si ni mogel kaj, | da | ne bi bil zamrmral. |
Bilo je komaj verjetno, | da | je kje v Oceaniji knjiga, ki bi bila |
Winston se je približal, | da | bi si ogledal sliko. |
se je nasmehnil, kot bi se zavedal, | da | govori nekaj rahlo smešnega in dodal: |
dalje, se ne spominjam več, vem pa, | da | se konča Tukaj je sveča, da ti posveti |
vem pa, da se konča Tukaj je sveča, | da | ti posveti spat, tu je sekira, da ti |
sveča, da ti posveti spat, tu je sekira, | da | ti preseka vrat.« |
»Držali so se za roke tako, | da | si šel lahko spodaj in kadar so prišli |
in kadar so prišli do Tu je sekira, | da | ti preseka vrat , so roke spustili |
videz novo, so avtomatično proglasili, | da | je bilo zgrajeno po Revoluciji, medtem |
Za stoletja kapitalizma je veljalo, | da | niso naredila ničesar, kar bi imelo |
»Nisem vedel, | da | je bila to kdaj cerkev,« je dejal. |
dejal starec, »čeprav se ne spominjam, | da | bi bila tam kje polja.« |
Zdelo se je, | da | je gospod Charrington vdovec, star |
vdovec, star triinšestdeset let, in | da | ima to trgovino že trideset let. |
govoril sam pri sebi, si imel občutek, | da | resnično slišiš zvonove, zvonove izgubljenega |
Zdelo se mu je, | da | sliši, kako pritrkavajo z enega onstranskega |
In vendar se ni spominjal, | da | bi bil kdaj v svojem življenju slišal |
Charringtona in se sam spustil po stopnicah, | da | bi ga starec ne videl, kako preiskuje |
Že se je odločil, | da | bo po nekem primernem premoru - kakšnem |
Resna norost je bila, | da | se je vrnil sem po tistem, ko je kupil |
po tistem, ko je kupil dnevnik, ne | da | bi bil vedel, ali je lastnik trgovine |
Da | , je spet pomislil, vrnil se bo. | |
Celo nori načrt, | da | bi najel sobo na vrhu stopnic, je spet |
brezskrbnega in stopil je na cesto, ne | da | bi bil prej vsaj poblisnil skoz okno. |
je bil Winston preveč paraliziran, | da | bi se bil lahko premaknil. |
zavil na desno in težko odšel dalje, ne | da | bi opazil, da hodi v napačno smer. |
težko odšel dalje, ne da bi opazil, | da | hodi v napačno smer. |
Nobenega dvoma ni bilo več, | da | dekle vohuni za njim. |
slediti sem, kajti ni bilo verjetno, | da | bi se po čistem naključju na isti večer |
Dovolj je bilo to, | da | ga opazuje. |
Mogoče ga je tudi videla, | da | je odšel v gostilno. |
stegno in bil je že na pol odločen, | da | jo vzame ven in vrže proč. |
Za nekaj trenutkov je imel občutek, | da | bo umrl, če ne pride kmalu do stranišča. |
Ko se je obrnil, se mu je zazdelo, | da | je dekle šlo mimo pred največ tremi |
mimo pred največ tremi minutami in | da | bi jo s tekom morda še lahko ujel. |
Pomislil je tudi, | da | bi odhitel v Občinski center in ostal |
in ostal tam, dokler ne bi zaprli, | da | bi si tako zagotovil delni alibi za |
Toda moral si biti obupno pogumen, | da | si se ubil v svetu, kjer sta bila |
Presunilo ga je spoznanje, | da | se v kritičnem trenutku človek nikdar |
topa bolečina v trebuhu onemogočala, | da | bi dosledno mislil. |
Važno je bilo, | da | nekaj zapiše. |
Imel je občutek, | da | se mu je njen glas zažrl v možgane |
Da | te bodo ubili, si pričakoval. | |
zagrešil miselni zločin, je bilo gotovo, | da | boš do nekega dne mrtev. |
je, kaj to pomeni, vsaj mislil je, | da | ve. |
Ko je prišla bliže, je videl, | da | ji desna roka visi v zanki, ki je na |
Njen obraz je tako prebledel, | da | je bil mlečno bele barve, in ustnice |
zastrmele v njegove s tako rotečim izrazom, | da | je bil bolj podoben strahu kot bolečini. |
Že je nagonsko stopil k njej, | da | bi ji pomagal. |
Ne dovoliti, | da | se ti občutki zrcalijo na obrazu, je |
Ni bilo dvoma, | da | je to storila namerno. |
Za trenutek ga je mikalo, | da | bi ga položil v eno izmed školjk in |
bilo, kjer si bil lahko bolj prepričan, | da | te nepretrgoma opazujejo. |
daleč najbolj verjetna, je bila ta, | da | je dekle agentka Miselne policije, |
In sicer možnost, | da | sporočilo sploh ni prišlo od Miselne policije, |
zdaj, čeprav mu je razum govoril, | da | sporočilo verjetno pomeni smrt - tega |
z veliko težavo je obvladoval glas, | da | mu ni trepetal, ko je mrmral številke |
Nekaj trenutkov je bil preveč osupnjen, | da | bi bil stvar sploh lahko vrgel v spominsko |
zanimanja, se ni mogel upreti želji, | da | bi se prepričal, ali so tam res tiste |
drobnih opravkov, je bila nujnost, | da | skrije svoje vznemirjenje pred telekranom. |
Imel je občutek, | da | mu gori ogenj v trebuhu. |
Upal je, | da | bo malo časa sam vsaj ob uri za kosilo, |
Najbolj je Winstona jezilo, | da | je v poplavi besed komaj slišal, kaj |
Delala se je, | da | ga ne vidi, in nič več ni pogledal |
mu je vzela več ur in je zahtevala, | da | odrine vse drugo. |
Šlo je za to, | da | ponaredi celo vrsto poročil o proizvodnji |
proizvodnji dveh let, in sicer tako, | da | spravi ob ugled nekega vidnega, zdaj |
več kot dve uri se mu je posrečilo, | da | si je dekle popolnoma odstranil iz |
dolgočasja, toda za zdaj ga ni več imelo, | da | bi se izmuznil z večera v Centru. |
Ljubim te se je v njem rodila želja, | da | bi ostal živ, in najmanjše tveganje |
Nič več ni razmišljal o možnosti, | da | mu nastavlja kakšno past. |
Vedel je, | da | to ni res, zaradi njene nedvomne vznemirjenosti, |
Tudi misel, | da | bi zavrnil njeno ponudbo, mu je komajda |
pred petimi nočmi je sanjal o tem, | da | bi ji s kamnom zdrobil glavo, toda |
Mislil je, | da | je ravno tako neumna kot vse druge, |
je ravno tako neumna kot vse druge, | da | je njena glava nabita z lažmi in s |
se ga je nekakšna mrzlica ob misli, | da | bi jo lahko izgubil, da bi se mu njeno |
mrzlica ob misli, da bi jo lahko izgubil, | da | bi se mu njeno mlado belo telo lahko |
bolj kot vse drugo; je bila možnost, | da | si bo premislila, če hitro ne pride |
so mu prišle na misel vse možnosti, | da | bi se povezal z njo, v tistih petih |
predstavo in nobenega razloga ni bilo, | da | bi šel tja. |
srečanje nekje na poti proti domu; | da | bi ji poskušal slediti domov, pa ne |
Da | bi ji poslal pismo po pošti, ni prišlo | |
Končno se je odločil, | da | je še najbolj varen kraj kantina. |
Šla sta drug mimo drugega, ne | da | bi se pogledala. |
občutljivostjo, z nekakšno prozornostjo, | da | mu je vsak gib, vsak zvok, vsak dotik, |
vsega, pa najverjetneje je bilo to, | da | si je preprosto premislila in sklenila, |
je preprosto premislila in sklenila, | da | se mu izogne. |
Olajšanje, | da | jo spet vidi, je bilo tako veliko, |
jo spet vidi, je bilo tako veliko, | da | se ni mogel upreti in jo je nekaj sekund |
ker se je nekdo spredaj pritoževal, | da | ni dobil tablete saharina. |
Delal se je, | da | ne sliši. |
Winston je imel privid, | da | mu ravno v sredo zabada cepin. |
Toda gotovo je videla, | da | prihaja k njej, in morda bo razumela |
Naslednji dan je poskrbel, | da | je prišel prej. |
pulta s pladnjem v rokah, je opazil, | da | gre mali mož naravnost proti dekletovi |
v moževi zunanjosti je namigovalo, | da | bo toliko pozoren do svojega udobja, |
bo toliko pozoren do svojega udobja, | da | bo izbral najmanj zasedeno mizo. |
Winstona, ki ga je očitno imel na sumu, | da | ga je spotaknil. |
Nadvse važno je bilo, | da | spregovori takoj, še preden kdo pride, |
Nemogoče je bilo, | da | se ta zadeva uspešno konča, take stvari |
odšlo, medtem ko je Winston ostal, | da | bi pokadil cigareto. |
spomenika in bralo ali se pretvarjalo, | da | bere plakat, ki se je spirali ovijal |
Nenadoma je bilo videti, | da | vsi bežijo čez trg. |
je po neki zakričani opazki sklepal, | da | gre mimo sprevod evrazijskih ujetnikov. |
in s silovitim sunkom mu je uspelo, | da | je zrinil ramena mednju. |
Za trenutek je čutil, kot | da | se mu drobovje med dvema mišičastima |
Winston je vedel, | da | so tu, vendar jih je videl le v presledkih. |
Njeno lice je bilo skoraj dovolj blizu, | da | je lahko čutil njegovo toploto. |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
»Ste prepričani, | da | ste si vse zapomnili?« |
» | Da | .« |
Skoraj je bil že čas, | da | se Winston in dekle ločita. |
sekund, pa se jima je vendar zdelo, | da | so njune roke že dolgo sklenjene. |
Imel je čas, | da | do potankosti prouči njeno roko. |
V istem hipu se je domislil, | da | ne ve, kakšne barve so njene oči. |
Zdelo se je, | da | zrak poljublja kožo. |
dekle je bilo tako očitno izkušeno, | da | je bil manj preplašen, kot bi bil sicer. |
Verjetno se je lahko zanesel, | da | je našla varen kraj. |
Na splošno nisi mogel domnevati, | da | si na deželi varnejši kot v Londonu. |
tega ni bilo lahko potovati sam, ne | da | bi zbujal pozornost. |
prikritimi pogledi čez rame prepričal, | da | ga nihče ne zasleduje. |
nogami je bilo tako na gosto zvončnic, | da | je bilo nemogoče ne stopati nanje. |
in jih začel nabirati, deloma zato, | da | bi mu minil čas, pa tudi zato, ker |
pa tudi zato, ker je nejasno čutil, | da | bi dekletu rad podaril šopek rož, ko |
Lahko, | da | je bilo dekle, navsezadnje pa so ga |
Zmajala je z glavo, očitno v opozorilo, | da | mora ostati tiho, potem pa razmaknila |
škrlatnim pasom, ravno dovolj stisnjenim, | da | je podčrtaval oblino njenih bokov, |
se mu je zdelo popolnoma verjetno, | da | se bo obrnila, ga pogledala in nazadnje |
majsko sonce v njem vzbudilo občutek, | da | je umazan in bledičen, bitje zaprtih |
Seglo mu je v misel, | da | ga doslej verjetno še ni videla na |
Ko ji je Winston sledil, je spoznal, | da | sta na naravni jasi, malem travnatem |
In vendar ni imel toliko poguma, | da | bi se ji približal. |
ničesar,« je nadaljevala, »za primer, | da | je kje skrit mikrofon.« |
»Ne verjamem, | da | je, a lahko bi bil.« |
»Vedno je mogoče, | da | te svinje prepoznajo tvoj glas.« |
Še vedno ni imel dovolj poguma, | da | bi se ji približal. |
» | Da | .« |
»Ničesar dovolj velikega ni, | da | bi lahko skrilo mikrofon.« |
Posrečilo se mu je, | da | se je primaknil bliže k njej. |
Zdelo se je, | da | so padle same od sebe. |
»Ali verjameš,« je dejal, » | da | do tega trenutka nisem vedel, kakšne |
» | Da | , zelo lahko.« |
lasje so bili ob njegovem obrazu in | da | ! že je obrnila obraz navzgor in poljubljal |
Resnica pa je bila ta, | da | ni čutil telesne želje, razen tiste |
»Mislim, | da | sem boljša v ugotavljanju raznih stvari |
Nobene potrebe ni čutil, | da | bi ji lagal. |
vrste ljubezenska žrtev začeti s tem, | da | poveš najhujše. |
dvema tednoma sem resno razmišljal, | da | bi ti s kamnom razbil glavo.« |
hočeš vedeti, predstavljal sem si, | da | imaš nekaj opraviti z Miselno policijo.« |
zdrava, saj razumeš - sem sklepal, | da | mogoče -« |
»Mislil si, | da | sem dobra članica Partije.« |
»In mislil si, | da | bi te, če bi imela najmanjšo priložnost, |
preden ga je vzel, je po vonju vedel, | da | je zelo nenavadna čokolada. |
»To je edini način, | da | si varen.« |
Odrinil ga je v stran, zavedajoč se, | da | je to spomin na neko dejanje, ki bi |
»Mislila sem, | da | bi poskusila.« |
hitro sem te zagledala, sem vedela, | da | si proti njim.« |
občutek nelagodja, čeprav je vedel, | da | sta tu varna, če sta sploh kje lahko |
Od članov Partije se je pričakovalo, | da | ne kolnejo, in Winston sam je zelo |
Julija pa je bila videti, kot | da | sploh ne more omeniti Partije, predvsem |
Partije, predvsem pa ne Ožje partije, ne | da | bi uporabila besede, ki si jih videl |
pasu, kadar je bilo dovolj prostora, | da | sta lahko hodila vštric. |
minuto, z osupljivimi variacijami, ne | da | bi se enkrat ponovila, skoraj tako, |
Kaj ga je prignalo, | da | je sedel na rob gozda in zlival svojo |
Obrnil jo je naokrog, tako | da | sta stala s prsmi ob prsih; zdelo se |
s prsmi ob prsih; zdelo se je, kot | da | se njeno telo zliva z njegovim. |
isto čudovito kretnjo, ki se je zdela, | da | zanikuje celotno civilizacijo. |
Želel si je, | da | bi bilo sto in stokrat, tisočkrat. |
Povlekel jo je navzdol, tako | da | sta klečala z obrazom proti obrazu. |
» | Da | , popolnoma.« |
»Ne maram, | da | je kjerkoli kakšna čednost.« |
»Rad bi, | da | bi bili vsi sprijeni do obisti.« |
dviganje in padanje njunih prsi pomirilo, | da | sta dihala kot ponavadi, in z občutkom |
Zdelo se je, | da | je sonce postalo toplejše. |
Razen za usta bi ne mogel reči, | da | je lepa. |
Prišlo mu je na misel, | da | še vedno ne ve za njen priimek, niti |
moški gledal dekliško telo ter videl, | da | je poželenja vredno, in to je bil konec |
Zdelo se mu je naravno, | da | to prepusti njej. |
Winstonu manjkala, in zdelo se mu je tudi, | da | izčrpno pozna londonsko okolico, kar |
postavala okoli stojnic in se pretvarjala, | da | išče vezalke ali sukanec. |
Če bo sodila, | da | je zrak čist, se bo useknila, ko se |
»Si prepričan, | da | ne?« |
vseeno, kajti ni si bilo moč zamisliti, | da | bi se kdaj lahko sestala kje pod streho |
Zgodilo se je, | da | se nista nikdar več vrnila nazaj na |
sta imela le še enkrat priložnost, | da | sta se lahko res ljubila. |
polnih ulicah, ne čisto skupaj in ne | da | bi gledala drug drugega, sta vodila |
Julija je vzbujala vtis, | da | je čisto vajena takega načina pogovora, |
Nenadoma se je zavedel, | da | je nekaj centimetrov od njega Julijin |
Stisnil jo je k sebi in se zavedel, | da | poljublja živ, topel obraz. |
Celo Winstona je vzpodbudila, | da | je še enega svojih večerov zastavil |
enega svojih večerov zastavil tako, | da | se je prijavil za izdelovanje municije, |
skozi strelne line ter se prepričal, | da | nihče ne prihaja. |
je v svojem delu, ki je bilo v tem, | da | je upravljala in poganjala mogočen, |
Rekla je, | da | »ne bere posebno rada.« |
in edini človek, ki ga je poznala, | da | je često govoril o časih pred Revolucijo, |
rajo skrivoma kupovali pod vtisom, | da | kupujejo nekaj ilegalnega. |
Z začudenjem je izvedel, | da | so vsi uslužbenci v Pornoseku, razen |
Veljala je teorija, | da | se moški, pri katerih je spolni nagon |
kot pri ženskah, v večji nevarnosti, | da | se spridijo pri umazaniji, s katero |
jih je imel šestdeset in je kasneje, | da | bi se izognil aretaciji, naredil samomor. |
»oni,« kar pomeni Partija, pa hočejo, | da | se nimaš dobro; torej prekršiš pravila, |
Zdelo se je, | da | zanjo to, da te hoče Partija oropati |
Zdelo se je, da zanjo to, | da | te hoče Partija oropati užitkov, prav |
oropati užitkov, prav tako naravno, kakor | da | se jim ti želiš izmuzniti. |
Opazil je, | da | nikdar ne uporablja besed iz Novoreka, |
Bratovščino in nikakor ni hotela verjeti, | da | obstaja. |
Nista razpravljala o možnosti, | da | bi se poročila. |
To je bilo preveč nedosegljivo, | da | bi bilo vredno razmišljanja. |
življenja, a za čudo se je pokazalo, | da | vse pomembne stvari že pozna. |
Opisala mu je, kot | da | bi sama videla ali občutila, kako je |
dotaknil, pa način, ko se je zdelo, | da | ga še vedno odriva od sebe z vso močjo, |
to, a nič bi je ne moglo ustaviti, | da | bi to prenehala početi.« |
»Upam si trditi, | da | v večini primerov deluje.« |
Ni šlo le zato, | da | je spolni nagon ustvarjal neki samosvoj |
»Oni ne morejo prenesti, | da | tako čutiš.« |
»Oni hočejo, | da | ves čas pokaš od energije.« |
Miselni policiji, ko bi slučajno ne bila preneumna, | da | bi lahko odkrila nepravovernost njegovega |
na napačno pot in kmalu ugotovila, | da | se nepričakovano končuje na robu kamnoloma. |
Nikogar ni bilo, | da | bi ga lahko vprašal za pot. |
Kakor hitro sta spoznala, | da | sta se izgubila, je Katarina postala |
Da | je bila le za trenutek stran od hrupne | |
izletnikov, ji je vzbujalo občutek, | da | ne dela prav. |
»Vidiš, | da | je iz dveh različnih barv?« |
Obrnila se je že, | da | bi šla, pa se je za hip nekoliko čemerno |
Celo sklonila se je čez rob skal, | da | bi videla, kam ji kaže. |
njo in ji položil roko okoli pasu, | da | bi jo podprl. |
Na takem kraju je bila nevarnost, | da | je kje skrit mikrofon, zelo majhna |
»Ti je žal, | da | je nisi?« |
»Pravzaprav mi je žal, | da | je nisem.« |
pričakuje nekaj od življenja, ne razume, | da | ničesar ne rešiš, če suneš nadležnega |
»Zakaj pa ti je potem žal, | da | je nisi?« |
Čutil je, | da | je nepritrjujoče zganila z rameni. |
Ni se strinjala, | da | je zakon narave tak, da posameznik |
strinjala, da je zakon narave tak, | da | posameznik vedno podleže. |
Nekako je vedela, | da | je sama obsojena na to, da jo bo Miselna policija |
vedela, da je sama obsojena na to, | da | jo bo Miselna policija slej ko prej |
polovico svojega razuma je verjela, | da | si je vendarle mogoče zgraditi skrivni |
Ni razumela, | da | ni takih stvari, kot je sreča, da edina |
razumela, da ni takih stvari, kot je sreča, | da | edina zmaga leži daleč v prihodnosti, |
prihodnosti, dolgo po tvoji smrti, | da | je od tistega trenutka dalje, ko napoveš |
ko napoveš vojno Partiji, najbolje, | da | misliš nase le še kot na mrliča. |
»Mar ne uživaš, | da | živiš?« |
Zdelo se je, | da | se iz njenega telesa prelivata mladost |
» | Da | , rad imam to.« |
gorilnik in pristavil posodo z vodo, | da | bi zavrela. |
žaljivo radoveden, ko je postalo jasno, | da | Winston želi sobo zaradi ljubezenskega |
splošno s tako rahločutnim izrazom, | da | je bilo videti, kakor da je postal |
rahločutnim izrazom, da je bilo videti, kakor | da | je postal deloma neviden. |
ima, zahteva že običajna uslužnost, | da | vsakdo, ki zanj ve, obdrži to zase. |
videti, kot bi skoraj prenehal obstajati, | da | vodita v hišo dva vhoda, eden od njiju |
Toda ženska je pela tako ubrano, | da | se je strašna neumnost spremenila v |
Ni si bilo moč zamisliti, | da | bi lahko sem hodila več kot nekaj tednov, |
sem hodila več kot nekaj tednov, ne | da | bi ju ujeli. |
Toda skušnjava, | da | bi imela skrivališče, ki bi bilo res |
Strinjala sta se, | da | gresta nazaj na gozdno jaso. |
zamrmrala, kakor hitro je presodila, | da | je varno govoriti. |
Ko je rekla, | da | ne more priti, je imel občutek, da |
da ne more priti, je imel občutek, | da | ga goljufa. |
stisnila konice prstov in zdelo se mu je, | da | mu to ne zbuja poželenja ampak ljubezen. |
Pomislil je, | da | mora biti, kadar živiš z žensko, takšno |
Želel si je, | da | bi bila že deset let poročena. |
Želel si je, | da | bi se sprehajal z njo po cesti tako |
Predvsem pa si je želel, | da | bi imela prostor, kjer bi bila lahko |
bila lahko sama skupaj, brez občutka, | da | je spolnost obvezna pri vsakem srečanju. |
naslednjega dne mu je prišlo na misel, | da | bi najel sobo pri gospodu Charringtonu. |
Oba sta vedela, | da | je to blaznost. |
Stopil je k njej, | da | bi jo objel, pa se mu je precej hitro |
»Samo daj mi, | da | pokažem, kaj sem prinesla.« |
»Sem si mislila, | da | boš.« |
bogat, vroč vonj, ki se je zdel, kot | da | prihaja iz njegovega ranega otroštva, |
»Rada bi, | da | mi za tri minute obrneš hrbet.« |
Pravijo, | da | čas vse rane celi, pravijo, da vse |
Pravijo, da čas vse rane celi, pravijo, | da | vse lahko pozabiš, a še čez leta solze |
Imel si občutek, | da | bi bila popolna srečna, če bi bil junijski |
neskončen in zaloga perila neizčrpna, | da | bi ostala tu tisoče let in obešala |
Prevzela ga je čudna misel, | da | ni še nikdar slišal, da bi član Partije |
čudna misel, da ni še nikdar slišal, | da | bi član Partije pel sam in spontano. |
Pravzaprav je pričakoval, | da | jo bo zagledal golo. |
» | Da | , ljubi, tudi parfum.« |
Bilo je prvič, | da | se je vpričo nje slekel do golega. |
so jo odpravili, nekaj običajnega, | da | ležiš takole v postelji, v hladu poletnega |
kadar hočeta, govorita, kar hočeta, ne | da | bi ju kaj sililo, da vstaneta, ampak |
kar hočeta, ne da bi ju kaj sililo, | da | vstaneta, ampak preprosto ležita in |
pomela oči in se dvignila na komolec, | da | bi pogledala na peč. |
»Si vedel, | da | napadajo otroke?« |
»Najbolj ogabno pa je to, | da | zverine zmeraj -« |
Za nekaj trenutkov je imel občutek, | da | spet doživlja moro, ki se mu je spet |
neznosnega, nekaj preveč pošastnega, | da | bi lahko gledal. |
Zmeraj se je prebudil, ne | da | bi bil odkril, kaj da je, a nekako |
prebudil, ne da bi bil odkril, kaj | da | je, a nekako je bilo povezano s tistim, |
posode, je bil tako močan in vznemirljiv, | da | sta zaprla okno, da bi ga kdo zunaj |
in vznemirljiv, da sta zaprla okno, | da | bi ga kdo zunaj ne zaznal in postal |
mizico, se zavalila v oguljeni naslonjač, | da | bi ugotovila ali je udoben, in preučevala |
je stekleni obtežilnik na posteljo, | da | bi si ga ogledala pri boljši svetlobi. |
»Kaj misliš, | da | je to?« |
»Mislim, | da | ni nič - se pravi, mislim, da ni bilo |
»Mislim, da ni nič - se pravi, mislim, | da | ni bilo nikoli namenjeno za uporabo.« |
Šla je tja, | da | bi jo pogledala. |
»Vsekakor pa vem, | da | se konča Tukaj je sveča, da ti posveti |
pa vem, da se konča Tukaj je sveča, | da | ti posveti spat, tu je sekira, da ti |
sveča, da ti posveti spat, tu je sekira, | da | ti preseka vrat!« |
»Bile so tako kisle, | da | te je skominalo, če si jih samo poduhal.« |
»Stavim, | da | so za to sliko stenice,« je rekla. |
»Zdi se mi, | da | je že skoraj čas, da greva.« |
»Zdi se mi, da je že skoraj čas, | da | greva.« |
Imel je občutek, | da | lahko prodre vanj in da je pravzaprav |
je občutek, da lahko prodre vanj in | da | je pravzaprav v njem, skupaj z mahagonijevo |
odšel v vežo Oddelka za dokumentacijo, | da | bi pogledal na oglasno desko. |
Parsons se je bahal, | da | bo samo blok Zmaga razobesil štiristo |
ročno delo sta mu celo dala opravičilo, | da | se je zvečer zatekel h kratkim hlačam |
vsako prosto mesto na vsaki steni, | da | je po številu celo prekosil portrete |
Potem se je razširila govorica, | da | bombe dirigirajo vohuni z brezžičnimi |
nekemu staremu paru, ki je bil osumljen, | da | je tujega rodu, so zažgali hišo in |
zaspala in se prebudili ter ugotovila, | da | se stenice zbirajo in pripravljajo |
Winston je opustil navado, | da | ob katerikoli uri pije gin. |
Zdelo se mu je. | da | je potreba po njem prešla. |
biti neznosen, nič več ga ni imelo, | da | bi se pačil telekranu ali na ves glas |
skrivališče, se mu niti ni več zdelo muka, | da | se lahko srečujeta le poredkoma in |
Pomembno je bilo edino, | da | soba nad starinarno je. |
Vedeti, | da | je še tam, nedotaknjena, je bilo skoraj |
Zdelo se je, | da | starec poredko ali nikoli ne odhaja |
nikoli ne odhaja ven, poleg tega pa, | da | skoraj nima strank. |
Videti je bil vesel, | da | ima priložnost govoriti. |
suknjičem vedno vzbujal nejasen videz, | da | je bolj zbiratelj kot trgovec. |
las nekega davno mrtvega otroka - ne | da | bi kdaj prosil Winstona, naj kaj |
»Prišlo mi je na misel, | da | vas mogoče zanima,« je navadno rekel |
pogledu sta se tega zmeraj zavedala - | da | to, kar se zdaj dogaja, ne more trajati |
Bili so časi, ko se jima je dejstvo, | da | jima grozi smrt, zdelo tako otipljivo |
Bili pa so tudi časi, ko ne le, | da | sta se vdajala slepilu, da sta varna, |
ko ne le, da sta se vdajala slepilu, | da | sta varna, ampak tudi, da bo to trajalo. |
slepilu, da sta varna, ampak tudi, | da | bo to trajalo. |
Čutila sta, | da | se jima ne more nič hudega zgoditi, |
Winston strmel v srce krogle z občutkom, | da | bi bilo mogoče priti v notranjost tega |
notranjost tega steklenega sveta in | da | bi bilo, ko bi bil enkrat znotraj, |
Vedela sta, | da | je vse to nesmisel. |
Včasih sta govorila tudi o tem, | da | bi se udeležila aktivnega upora zoper |
zaupnosti, ki vlada, oziroma se zdi, | da | vlada, med njim in O'Brienom in o nagibu, |
O'Brienom in o nagibu, ki ga včasih občuti, | da | bi kratko in malo stopil k O'Brienu, |
in malo stopil k O'Brienu, naznanil, | da | je sovražnik Partije in ga prosil za |
po videzu in zdelo se ji je naravno, | da | Winston verjame v O'Brienovo zanesljivost |
zdelo se ji je samo po sebi umevno, | da | vsakdo ali skoraj vsakdo na tihem sovraži |
vsakdo na tihem sovraži Partijo in | da | bi vsakdo prekršil pravila, če bi menil, |
vsakdo prekršil pravila, če bi menil, | da | je to varno. |
Ni pa hotela verjeti, | da | je kje široka, organizirana opozicija |
široka, organizirana opozicija ali | da | bi lahko obstajala. |
korist, in moral si se pretvarjati, | da | vanje verjameš. |
imela le nejasno predstavo o tem, kdo | da | je Goldstein in kakšne nauke domnevno |
po Revoluciji in je bila premlada, | da | bi se spominjala ideoloških bojev v |
posameznimi nasilnimi dejanji, recimo | da | nekoga ubiješ ali pa nekaj poženeš |
osupnila, ko je po naključju rekla, | da | po njeni sodbi te vojne ni. |
verjetno izstreljuje sama vlada Oceanije, | da | bi »držala ljudi v strahu.« |
nekakšno zavist, ko mu je povedala, | da | se med Dvominutnim sovraštvom z veliko |
sovraštvom z veliko težavo zadržuje, | da | ne prasne v smeh. |
primer, ker so se tako učili v šoli, | da | je Partija izumila letala. |
tisti, za katerega je Partija trdila, | da | ga je izumila; ducat let kasneje, ko |
In ko ji je povedal, | da | so letala obstajala, še preden se je |
bolj ga je osupnilo, ko je ugotovil, | da | se ne spominja, da je bila Oceanija |
ko je ugotovil, da se ne spominja, | da | je bila Oceanija še pred štirimi leti |
Res, | da | je na vso vojno gledala kot na prevaro, |
prevaro, toda očitno sploh ni opazila, | da | se je ime sovražnika spremenilo. |
»Mislila sem, | da | smo bili zmeraj v vojni z Evrazijo,« |
Na koncu se mu je posrečilo, | da | ji je oživil spomin, dokler se ni megleno |
spomin, dokler se ni megleno spomnila, | da | je bila nekoč Eastazija in ne Evrazija |
prekleta vojna za drugo, vsi pa itak vemo, | da | so vsa poročila laž.« |
Videti je bilo, | da | se ob takih stvareh ne zgrozi. |
ki se ji odpira pod nogami ob misli, | da | laži postajajo resnica. |
»Ni šlo le za to, | da | je bil nekdo ubit.« |
»Kaj ne razumeš, | da | je bila preteklost, začenši od včeraj, |
»Vem seveda, | da | je preteklost ponarejena, ampak nikdar |
»Ne predstavljam si, | da | lahko za svojega življenja kaj spremenimo.« |
zapuščajo za seboj nekaj sledi, tako | da | bo nova generacija lahko nadaljevala, |
dolgočasiti, zmedla se je in rekla, | da | takim stvarem ni nikoli posvečala pozornosti. |
Človek ve, | da | je vse skupaj neumnost, zakaj bi ga |
takih zadevah, je imela zoprno navado, | da | je zaspala. |
Lahko jih je bilo pripraviti do tega, | da | so sprejeli najbolj očitna nasilstva |
niso dovolj zanimali za javne dogodke, | da | bi opazili, kaj se dogaja. |
Zdelo se mu je, | da | je vse življenje čakal na to. |
spustila v roke listič, ko se je zavedel, | da | nekdo, ki je večji od njega, hodi tik |
si stala nasproti in zdelo se mu je, | da | ne čuti drugega kot željo po tem, da |
da ne čuti drugega kot željo po tem, | da | bi zbežal. |
položil roko na Winstonovo ramo, tako | da | sta hodila vštric. |
»Upal sem, | da | se mi bo ponudila priložnost govoriti |
S tem | da | je zagrešil majhen prestopek miselnega |
»Pravzaprav sem hotel reči, | da | ste v svojem članku uporabili dve besedi, |
»Ampak bojim se, | da | na take stvari vedno pozabim.« |
Tik pod telekranom, v taki drži, | da | je tisti, ki je opazoval na drugem |
Vedel je, | da | se bo slej ko prej odzval O'Brienovemu |
Čutil je, kot | da | stopa v vlago groba in nič mu zato |
bilo bolje, ker je že od nekdaj vedel, | da | grob je in da čaka nanj. |
je že od nekdaj vedel, da grob je in | da | čaka nanj. |
Bilo je preveč zapleteno, | da | bi lahko spravil v besede. |
jasne sanje, v katerih se je zdelo, | da | se je razgrnilo pred njim vse njegovo |
»Ali veš,« je rekel, » | da | sem do tega trenutka mislil, da sem |
rekel, »da sem do tega trenutka mislil, | da | sem umoril svojo mamo?« |
strojnic v daljavi - predvsem pa dejstva, | da | ni bilo nikoli dovolj jesti. |
določeni progi in so zanje vedeli, | da | prevažajo živinsko krmo in s katerih |
Videti je bilo, | da | je popolnoma otopela. |
Celo Winstonu je bilo očitno, | da | čaka na nekaj, za kar je vedela, da |
da čaka na nekaj, za kar je vedela, | da | se mora zgoditi. |
in ga stisnila za dolgo k sebi, ne | da | bi kaj rekla. |
mladosti in sebičnosti se je zavedal, | da | je to nekako povezano s tisto nikdar |
ki se sklanja nad plinski gorilnik, | da | bi nekaj premešala v posodi. |
Zdelo se ji je samo po sebi umevno, | da | mora on, »fant,« dobiti največji obrok; |
naj ne bo sebičen in naj se spomni, | da | je njegova sestrica bolna in da tudi |
spomni, da je njegova sestrica bolna in | da | tudi potrebuje hrano, a bilo je zaman. |
Vedel je, | da | zaradi tega obe stradata, a ni si mogel |
si mogel pomagati; čutil je celo, | da | ima pravico do tega, kakor da ga opravičuje |
celo, da ima pravico do tega, kakor | da | ga opravičuje glasno zahtevajoča lakota |
Nekega dne je bilo razglašeno, | da | dobijo obrok čokolade. |
Jasno je bilo, | da | jo je treba razdeliti na tri enake |
nekoga drugega, se je Winston slišal, | da | z glasnim, globokim glasom zahteva, |
z glasnim, globokim glasom zahteva, | da | mora dobiti cel kos. |
Njegova sestra, zavedajoč se, | da | so jo nečesa oropali, je slabotno zajokala. |
Nekaj v tej kretnji mu je reklo, | da | sestra umira. |
Čisto mogoče je bilo, | da | so jo poslali le v taborišče za prisilno |
ali pa so jo preprosto nekje pustili, | da | umre. |
Ne | da | bi odprla oči, se je prevalila in se |
»Zdi se mi, | da | si bil v tistih časih surova majhna |
Po njenem dihanju je bilo očitno, | da | bo spet zaspala. |
je spominjal o njej, se mu ni zdelo, | da | bi bila nenavadna ženska ali celo inteligentna; |
Ne bi ji bilo prišlo na misel, | da | je neko dejanje, ki je brez učinka, |
smrti, toda zdelo se ji je naravno, | da | to stori. |
je storila Partija, je bila v tem, | da | te je prepričala, da sami nagibi in |
je bila v tem, da te je prepričala, | da | sami nagibi in čustva nimajo nobene |
je kdaj prišlo na misel,« je rekel, » | da | bi bilo za naju najbolje, če bi kratko |
»Važno je samo to, | da | ne smeva izdati drug drugega, čeprav |
»Če me lahko prisilijo, | da | te neham ljubiti - to bi bilo pravo |
»Lahko te prisilijo, | da | rečeš karkoli - karkoli - ne morejo |
karkoli - ne morejo pa te prisiliti, | da | to verjameš.« |
»Če lahko čutiš, | da | je vredno ostati človek, tudi če to |
temno modre preproge je vzbujala vtis, | da | stopaš po žametu. |
Winstonu je srce tako divje udarjalo, | da | je dvomil, ali bo mogel govoriti. |
naravnost norost, čeprav je bilo res, | da | sta prišla po različnih poteh in sta |
pri vsakem koraku preganjal strah, | da | se bo izza vogala nenadoma prikazal |
Winston se ni mogel spomniti, | da | bi kdaj videl hodnik, ki bi ne bil |
v rokah kos papirja in zdelo se je, | da | ga pozorno proučuje. |
Njegov mrki obraz, sklonjen tako, | da | je bilo moč videti le linijo nosu, |
Dvajset sekund morda je sedel, ne | da | bi se ganil. |
Zdelo se je, | da | je nekaj uradnega vzdušja z besedami |
ponavadi, kakor bi mu ne bilo ljubo, | da | ga motijo. |
Zdelo se mu je popolnoma mogoče, | da | je preprosto naredil neumno napako. |
Kajti kje je imel resničen dokaz za to, | da | je O'Brien neke vrste političen zarotnik? |
umakniti se ni več mogel, pod pretvezo, | da | si je prišel izposodit slovar, saj |
šel mimo telekrana, je bilo videti, | da | ga je obšla neka misel. |
paniki je Winstona tako vrglo nazaj, | da | ni mogel držati jezika. |
» | Da | ,« je rekel O'Brien, »mi ga lahko ugasnemo.« |
Nekoliko strogo je čakal, | da | bo Winston spregovoril, toda o čem |
Celo zdaj si je bilo mogoče misliti, | da | je kratko in malo zaposlen človek, |
» | Da | , vse je izključeno.« |
Nadaljeval je, zavedajoč se, | da | mora to, kar govori, zveneti klavrno |
»Midva verjameva, | da | obstaja neke vrste zarota, nekakšna |
organizacija, ki deluje proti Partiji, in | da | ste vi zapleteni vanjo.« |
»Če želite, | da | se obtoživa še kako drugače, sva pripravljena.« |
je in se ozrl čez ramo z občutkom, | da | so se vrata odprla. |
Winston je videl, | da | nosi pladenj z buteljko in kozarci. |
Pomislil je, | da | je vse moževo življenje igranje vloge |
vse moževo življenje igranje vloge in | da | se mu zdi nevarno tudi za trenutek |
električnih luči, ki je bila videti, kot | da | se pomika gor in dol in zliva svojo |
Videl je Julijo, | da | dviga kozarec in voha z odkrito radovednostjo. |
»Bojim se, | da | ga do Širše partije ne pride veliko.« |
in dvignil je svoj kozarec: »Mislim, | da | se spodobi, da začnemo z nazdravljanjem.« |
svoj kozarec: »Mislim, da se spodobi, | da | začnemo z nazdravljanjem.« |
neznanega razloga je vedno mislil, | da | ima vino intenzivno sladek okus, takega |
» | Da | , tak človek je in živi.« |
izvedeli kaj več o Bratovščini kot to, | da | obstaja in da ji pripadate.« |
o Bratovščini kot to, da obstaja in | da | ji pripadate.« |
»Celo za člane Ožje partije ni pametno, | da | izključijo telekran za več kot pol |
»Razumela bosta, | da | moram začeti z nekaterimi vprašanji.« |
je na stolu nekoliko premaknil, tako | da | je bil obrnjen k Winstonu. |
skoraj ni menil in videti je bilo, | da | se mu zdi samo po sebi umevno, da Winston |
bilo, da se mu zdi samo po sebi umevno, | da | Winston lahko govori zanjo. |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
»Sta pripravljena, vidva oba, | da | se ločita in nikdar več ne vidita drug |
Winstonu se je zdelo, | da | je preteklo mnogo časa, preden je odgovoril. |
Za trenutek se mu je zdelo, | da | mu je bil odvzet dar govora. |
»Prav sta napravila, | da | sta nam to povedala,« je rekel O'Brien. |
»Potrebno nam je, | da | vemo vse.« |
»Ali razumete, | da | bo, tudi če preživi, morda drugačen |
»Morda bomo prisiljeni, | da | mu damo novo podobo.« |
Winston si ni mogel kaj, | da | ne bi spet postrani poblisnil po Martinovem |
Julija je za odtenek pobledela, tako | da | so se pokazale njene pege, vendar je |
zanju, oziroma videti je bilo, kot | da | ga ne čuti. |
Winstona je prešinila misel, | da | je umetni obraz morda nezmožen spreminjati |
Ne | da | bi kaj rekel ali kakorkoli pozdravil, |
»Saj razumeta,« je rekel, » | da | se bosta bojevala v temi.« |
bosta ukaze in se jima pokoravala, ne | da | bi vedela, zakaj.« |
»Povem vama, | da | Bratovščina obstaja, ne morem pa vama |
osebnem poznanstvu ne bosta mogla reči, | da | jih šteje komaj ducat.« |
»Če se nam bo zdelo potrebno, | da | pridemo v stik z vama, bomo to storili |
»To je neogibno,« se je zdelo, | da | govori njegov glas, »to moramo storiti |
tako omikan, je bilo nemogoče verjeti, | da | bi bil lahko poražen. |
Pustila je, | da | je cigareta ugasnila in je pazljivo |
prepoznati drug drugega in nemogoče je, | da | bi se katerikoli član zavedal podobe |
primeru, kadar je absolutno potrebno, | da | koga utišamo, včasih lahko vtihotapimo |
»Nobene možnosti ni, | da | bi za našega življenja nastala kakšna |
»Skoraj je že čas, | da | odidete, tovarišica,« je rekel Juliji. |
in trenutek zatem je Julija vstala, | da | bi odšla. |
Važno je, je rekel, | da | ne dišiš po vinu; strežniki pri dvigalih |
se vrata za njo zaprla, se je zdelo, | da | je pozabil nanjo. |
»Domnevam, | da | imata kakšno skrivališče?« |
»Morda bo trajalo nekaj dni, | da | pridem do katere.« |
»Praviloma, | da | .« |
dotaknil neki moški in rekel: Mislim, | da | vam je iz rok padla aktovka.« |
O'Brien je prikimal, ne | da | bi bil videti presenečen. |
Zdelo se mu je, | da | ni nobenih drugih vprašanj, ki bi jih |
postaviti; še manj je čutil potrebo po tem, | da | bi izrekel kakšno splošno visoko zvenečo |
» | Da | , znam zadnjo vrstico.« |
»In zdaj, se bojim, je čas, | da | greste.« |
je Winston ozrl, a videti je bilo, | da | si ga O'Brien že briše iz misli. |
Zdelo se mu je, | da | njegovo telo nima samo šibkosti zdriza, |
Čutil je, | da | bo lahko, če dvigne roko, videl svetlobo |
roke je bil napor, ki je povzročal, | da | so mu sklepi škripali. |
patrole, vendar pa nerazumsko prepričan, | da | na tako popoldne ni nevarnosti, da |
da na tako popoldne ni nevarnosti, | da | bi se kdo vmešaval. |
Evrazije privrelo do takega delirija, | da | bi množica, ko bi lahko dobila v roke |
ravno tisti trenutek je bilo oznanjeno, | da | Oceanija sploh ni v vojni z Evrazijo. |
Seveda ni bilo priznano, | da | se je kaj spremenilo. |
postalo, izjemno nenadno in povsod hkrati, | da | je sovražnik Eastazija in ne Evrazija. |
Skoraj ga ni bilo mogoče poslušati, ne | da | bi te najprej prepričal in nato obnoril. |
Ta ga je razvil in prebral, ne | da | bi govor prekinil. |
razumevanja je preplavil množico, ne | da | bi bila izgovorjena ena sama beseda. |
se je zdaj oziral nazaj, je bilo to, | da | je govornik preklopil z ene linije |
le brez premora, temveč celo tako, | da | ni pretrgal skladnje. |
po rami in rekel »Oprostite, mislim, | da | ste izpustili aktovko.« |
Zamišljeno je vzel aktovko, ne | da | bi bil kaj rekel. |
Vedel je, | da | bodo minili dnevi, preden bo imel priložnost, |
minili dnevi, preden bo imel priložnost, | da | pogleda vanjo. |
izdali nobene direktive, je bilo znano, | da | so šefi Oddelka predvidevali, da v |
znano, da so šefi Oddelka predvidevali, | da | v tednu dni ne bo nobene omembe o vojni |
Winston si je prizadeval, | da | bi vsakokrat, ko je prekinil delo za |
razbolen priplazil nazaj, spet odkril, | da | je mizo prekrila druga ploha zvitkov |
narekovalnik in se prelivala na tla, tako | da | je najprej moral poskrbeti za to, da |
da je najprej moral poskrbeti za to, | da | jih je zložil v dovolj čedne kupe in |
Najhujše pa je bilo to, | da | delo nikakor ni bilo čisto mehanično. |
Pogosto je bilo dovolj, | da | je zamenjal eno ime z drugim, toda |
je bilo celo poznavanje geografije, | da | si lahko premeščal vojno z enega konca |
Kolikor je imel časa, | da | se je na to sploh spomnil, ga ni vznemirjalo |
spomnil, ga ni vznemirjalo dejstvo, | da | je vsaka beseda, ki jo mrmra v narekovalnik, |
drugi na Oddelku si je prizadeval, | da | bi bila ponaredba popolna. |
Zdaj je bilo nemogoče, | da | bi kdorkoli na podlagi dokumentiranega |
dokumentiranega pričevanja dokazal, | da | so bili kdaj v vojni z Evrazijo. |
dvanajstih je bilo nepričakovano oznanjeno, | da | so vsi delavci v Ministrstvu prosti |
Winston je prenehal brati, predvsem zato, | da | bi precenil dejstvo, da res bere, v |
predvsem zato, da bi precenil dejstvo, | da | res bere, v udobju in varnosti. |
včasih narediš s knjigo, za katero veš, | da | jo boš končno prebral in prebiral znova |
To pa ne pomeni, | da | je bodisi samo vojskovanje, bodisi |
Da | lahko razumemo, v čem je bistvo sedanje | |
vojna - je treba predvsem doumeti, | da | je nemogoče, da bi to bila končna vojna. |
treba predvsem doumeti, da je nemogoče, | da | bi to bila končna vojna. |
vsaka od treh superdržav tako razsežna, | da | lahko skoraj vse surovine, ki jih potrebuje, |
območja, je tisto, kar jim narekuje, | da | spet in spet menjajo zaveznika. |
Pripomniti pa je treba, | da | se boji nikdar zares ne premaknejo |
prebivalstvo omogoča s svojim delom, | da | se tempo nenehnega bojevanja povečuje. |
je uporabljati produkte strojev, ne | da | bi se dvignil splošni življenjski standard. |
naglico in zdelo se je naravno domnevati, | da | se bosta dalje razvijali. |
je bilo jasno vsem mislečim ljudem, | da | je potreba po težaškem delu in zato |
In res so stroji, ne | da | bi bili uporabljeni za ta namen, ampak |
Jasno pa je bilo tudi, | da | vsestransko naraščanje blaginje grozi |
tako daleč, bi prej ali slej spoznali, | da | privilegirana manjšina nima nobene |
vojaškem pogledu nemočna in obsojena, | da | ji posredno ali neposredno vladajo |
Dovolili so, | da | gospodarstvo mnogih držav stagnira, |
množicam prebivalstva so onemogočali, | da | bi delale; na pol žive jih je vzdrževalo |
obdržati kolesa industrije v teku, ne | da | bi v svetu naraščala prava blaginja. |
blago, ki bi ga sicer uporabil tako, | da | bi postalo življenje množic preveč |
način za zapravljanje delovne sile, ne | da | bi proizvajali nekaj, kar bi bilo lahko |
prizadevanje vedno planirano tako, | da | lahko požre vsak presežek, ki je morda |
Zavest, | da | je vojna in je torej država v nevarnosti, |
nevarnosti, pa hkrati učinkuje tako, | da | je videti naravno in neogibno za preživetje, |
Kot bomo videli, ne samo | da | vojna uničuje, kar je treba uničiti, |
najskromnejšega člana Partije pričakujejo, | da | je zmožen, delaven in v ozkih mejah |
inteligenten; potrebno pa je tudi, | da | je fanatik, ki v njem prevladujejo |
Z drugimi besedami, važno je, | da | ima miselnost, ki je potrebna za vojno |
Potrebno je le, | da | v državi vlada vojno stanje. |
Partija zahteva od svojih članov, | da | si razcepijo razum, kar je lažje doseči |
upravni službi često treba vedeti, | da | je ta ali ona navedba v vojnih poročilih |
neresnična, in pogosto se utegne zavedati, | da | je celotna vojna ponarejena ter je |
Ožje partije ne omahuje v mistični veri, | da | je vojna resnična in se mora zmagovito |
zaseganjem več in več ozemlja, tako | da | bodo krepili svojo vsestransko premoč, |
mogoče proizvesti v takih količinah, | da | bi uničili vegetacijo celotnih kontinentov; |
Pomembno je to, | da | vse tri sile že imajo v atomski bombi |
Učinek je bil ta, | da | so se vodilne skupine vseh dežel prepričale, |
vodilne skupine vseh dežel prepričale, | da | bi le še nekaj več atomskih bomb pomenilo |
priložnost, o kateri so vse tri verjele, | da | bo slej ko prej prišla. |
Strategija, ki se je drže, ali pa se hlinijo, | da | se je drže vse tri sile, je ista. |
ostali v miroljubnih odnosih toliko let, | da | bi se sum uspaval. |
izstrelili in učinek bi bil tako uničujoč, | da | bi bilo maščevanje nemogoče. |
To pojasnjuje dejstvo, | da | so na nekaterih mestih meje med superdržavami |
strani pa bi bilo za Oceanijo mogoče, | da | potisne svoje meje do Rena ali celo |
njihovo strukturo je vsekakor potrebno, | da | ljudje ne smejo priti v stik s tujci, |
dovoljeni stiki s tujci, bi odkril, | da | so to bitja, podobna njemu samemu, |
to bitja, podobna njemu samemu, in | da | je večina tega, kar so mu o njih govorili, |
upoštevajo in se ravnajo po njem: namreč to, | da | so si življenjske razmere v vseh treh |
Sledi, | da | tri superdržave ne le ne morejo premagati |
zavojevanju sveta, vendar tudi vedo, | da | je potrebno, da se vojna nadaljuje |
sveta, vendar tudi vedo, da je potrebno, | da | se vojna nadaljuje v nedogled in brez |
pa zaradi tega, ker ni nevarnosti, | da | bi zavojevali svet, lahko zanikajo |
ponoviti, kar smo povedali že prej, | da | je vojna s tem, ko je postala trajna, |
svet, niso pa si mogli privoščiti, | da | bi podžigali iluzijo, ki bi težila |
sanjarjenje in zaradi tega ni važno, | da | ne morejo pokazati rezultatov. |
zavetje in obleko, ogniti se temu, | da | pogoltneš strup ali stopiš skozi podstrešno |
takem številu, ki je dovolj veliko, | da | je nadležno, in prisiljeni so ostati |
katerih rogovi so nasajeni v takem kotu, | da | niso zmožni raniti drug drugega. |
Morda bi bilo ustrezneje reči, | da | je vojna, ko je postala trajna, prenehala. |
isti, ko bi se tri superdržave, namesto | da | se bojujejo druga proti drugi, sporazumele, |
bojujejo druga proti drugi, sporazumele, | da | bodo živele v večnem miru, vsaka med |
Blaženi občutek, | da | je sam s prepovedano knjigo, v sobi |
na stopnicah in se dvignil s stola, | da | bi jo sprejel. |
nemudoma pokleknila poleg peči na olje, | da | bi pripravila kavo. |
Večer je bil dovolj hladen, | da | je bilo vredno potegniti nase pregrinjalo. |
Videti je bilo, | da | ni dnevne ure, ko bi ne koračila sem |
namestila na bok in videti je bilo, | da | bo vsak hip zaspala. |
kajti za Nizke je nenehoma značilno, | da | so preveč zdelani od garanja, da bi |
značilno, da so preveč zdelani od garanja, | da | bi se več kot samo v presledkih zavedali |
Dolga obdobja je videti, | da | so Visoki varno na oblasti, a prej |
bodisi vero vase, bodisi zmožnost, | da | bi bili sposobni vladati, ali pa oboje. |
Nizke na svojo stran pod pretvezo, | da | se borijo za svobodo in pravico. |
samo Nizkim ni niti začasno posrečilo, | da | bi bili dosegli svoj cilj. |
Pretirano bi bilo reči, | da | v vsej zgodovini ni bilo napredka na |
sprememba pomenila dosti več kot to, | da | so se spremenila imena gospodarjev. |
mnogim opazovalcem postalo očitno, | da | se to dogajanje ponavlja po istem kalupu. |
ciklični proces in skušali pokazati, | da | je neenakost nespremenljivi zakon človeškega |
vodilnih položajih, ampak so šele upali, | da | bo v kratkem tako. |
približno leta 1900 dalje, so misel, | da | naj bi povsod zavladali svoboda in |
zrasla iz starih in so težila k temu, | da | obdržijo njihova stara imena in se |
mogoče razumeti ali vsaj mislili so, | da | je tako; in če so ga razumeli, potem |
mogli vplivati na to gibanje tako, | da | so ga spremenili. |
poglavitni, temeljni vzrok je bil ta, | da | je od začetka dvajsetega stoletja človeška |
Še je bilo res, | da | ljudje niso bili enaki po naravnih |
bili enaki po naravnih talentih in | da | je družba morala funkcije specializirati |
Celo če je bilo še treba, | da | ljudje opravljajo različne vrste dela, |
različne vrste dela, ni bilo več treba, | da | živijo na različni družbeni ali ekonomski |
zakonom in podobno ter so celo puščali, | da | je to do neke mere vplivalo na njihovo |
In spričo tega, | da | je okoli leta 1930 začel prevladovati |
sužnje, javne eksekucije, mučenje, | da | bi osumljencem izvabili priznanje, |
Delni razlog za to je, | da | v preteklosti nobena vlada ni imela |
tehničnim napredkom, ki je omogočil, | da | si z istim aparatom sprejemal in hkrati |
vsakega, ki je bil dovolj pomemben, | da | je bil vreden opazovanja, je lahko |
Zdaj je prvič mogoče, | da | država prisili ljudi ne le k popolni |
nagonsko, ampak je vedela, kaj je treba, | da | si zavaruje položaj. |
Davno pred tem so spoznali, | da | je edini varni temelj za oligarhijo |
številu rok kot prej, ampak z razliko, | da | so bili novi lastniki skupina namesto |
ves postopek predstavili tako, kot | da | gre za kolektivizacijo. |
Vedno so domnevali, | da | mora, če bo kapitalistični razred razlaščen, |
več zasebna lastnina, je bilo jasno, | da | morajo biti javna lastnina. |
jo predvideli in načrtno povzročili, | da | je namreč ekonomska neenakost postala |
od zunaj, ali vlada tako neuspešno, | da | to izzove množice k uporu, ali dovoli, |
izzove množice k uporu, ali dovoli, | da | nastane močna in nezadovoljna srednja |
primerjavo, niti ne začnejo zavedati, | da | so zatirane. |
popolnoma nepotrebne in zdaj ni dovoljeno, | da | bi do njih prišlo; vendar lahko nastopijo |
homatije, in to se tudi dogaja, ne | da | bi imelo politične posledice, ker ni |
Se pravi, | da | gre za vzgojno vprašanje. |
modrost, vso srečo in vse vrline velja, | da | izhajajo neposredno iz njegovega vodstva |
Upravičeno smo lahko prepričani, | da | ne bo nikoli umrl in precej negotovo |
je lik, ki si ga je Partija izbrala, | da | ga predstavlja svetu. |
Njegovo opravilo je, | da | deluje kot žariščna točka za ljubezen, |
Oceanije prebivalci nimajo občutka, | da | jim vladajo iz daljne prestolnice. |
Razen | da | je angleščina njena glavna lingua franca |
Res je, | da | je naša družba sestavljena iz plasti |
Veliko manj je možnosti, | da | preideš iz ene skupine v drugo, kot |
a samo toliko, kolikor je potrebno, | da | slabiče izključijo iz Ožje partije |
Širše partije napravijo neškodljive tako, | da | jim omogočijo povzpeti se na višji |
Vendar ni nujno, | da | bi bilo tako stanje večno, pa tudi |
Partije, in ko bi ne bilo druge poti, | da | obdrže najzmožnejše ljudi na vrhu, |
V kritičnih dneh je dejstvo, | da | Partija ni bila dedno telo, veliko |
imenovalo »razredni privilegij,« je menila, | da | nekaj, kar ni dedno, ne more biti trajno. |
Ni vedela, | da | ni nujno, da bi se oligarhija nadaljevala |
Ni vedela, da ni nujno, | da | bi se oligarhija nadaljevala fizično, |
fizično, niti se ni zamislila nad tem, | da | so bile dedne aristokracije vedno kratkotrajne, |
Partije ne zanima, | da | se nadaljuje njena kri, ampak ona sama. |
oblast, ni važno, če je le zagotovljeno, | da | ostane hierarhična zgradba vedno ista. |
naš čas, so v resnici namenjeni temu, | da | vzdržujejo mističnost Partije in preprečijo, |
vzdržujejo mističnost Partije in preprečijo, | da | bi kdo odkril naravo današnje družbe. |
nagiba po uporu, temveč nezmožni dojeti, | da | bi bil svet lahko drugačen, kot je. |
napredek industrijske tehnike povzročil, | da | bi jih bilo treba bolj izobraziti; |
izobraziti; toda odkar ni več pomembno, | da | tekmujemo v vojaških in gospodarskih |
kadar je sam, ne more biti prepričan, | da | je sam. |
opozorila in brez njegove vednosti, | da | je opazovan. |
Od člana Partije zahtevajo ne le, | da | ima pravo prepričanje, ampak tudi njegovi |
navedena in jih ni mogoče navesti, ne | da | bi razgalili protislovja, ki se skrivajo |
dobromislec) bo v vseh okoliščinah vedel, ne | da | bi premišljeval, kaj je pravo prepričanje |
dvomišljenje, že v otroštvu dosežejo, | da | ni nihče voljan in zmožen pregloboko |
Od partijca pričakujejo, | da | nima zasebnih čustev in se nikoli ne |
premišljeno usmerjajo navzven, tako | da | se izrablja pri takih sleparijah kot |
Kriminalstop pomeni zmožnost, | da | se hitro, kakor nagonsko ustaviš na |
S tem se druži zmožnost, | da | ne dojemaš analogije, ne znaš opaziti |
argumentov, če so sovražni Partiji; | da | ti je zoprn in odbijajoč vsak tok misli, |
družba počiva nazadnje na prepričanju, | da | je Veliki brat vsemogočen in da je |
prepričanju, da je Veliki brat vsemogočen in | da | je Partija nezmotljiva. |
pomeni navadno nesramežljivo zatrjevati, | da | je črno belo, v nasprotju s preprostimi |
pomeni lojalno pripravljenost trditi, | da | je črno belo, če to zahteva partijska |
Pomeni pa tudi zmožnost verjeti, | da | je črno belo, še več, vedeti, da je |
verjeti, da je črno belo, še več, vedeti, | da | je črno belo, in pozabiti, da si kdaj |
vedeti, da je črno belo, in pozabiti, | da | si kdaj verjel v nasprotno. |
Postranski razlog, zakaj to delajo, je ta, | da | član Partije, tako kot raja, prenaša |
odrezan od tujih dežel, saj mora verjeti, | da | mu je bolje kot njegovim prednikom |
je bolje kot njegovim prednikom in | da | se povprečni nivo gmotnega udobja neprestano |
Ne samo, | da | je treba govore, statistike in dokumente |
vrst neprestano posodobljati zato, | da | bi pokazali, da so napovedi Partije |
posodobljati zato, da bi pokazali, | da | so napovedi Partije v vseh primerih |
primerih pravilne, gre tudi za to, | da | ne smejo nikdar priznati, da se je |
za to, da ne smejo nikdar priznati, | da | se je nauk spremenil ali da so zamenjali |
priznati, da se je nauk spremenil ali | da | so zamenjali političnega zaveznika. |
zavestjo svojih članov, sledi iz tega, | da | je preteklost taka, kakršno hoče narediti |
Sledi pa tudi, | da | preteklost, čeprav je spremenljiva, |
Videli bomo, | da | je kontrola preteklosti odvisna predvsem |
Zagotoviti, | da | se vsi zapisani dokumenti ujemajo s |
Potrebno pa je tudi zapomniti si, | da | so se dogodki zgodili tako, kakor je |
dokumenti, potem je treba tudi pozabiti, | da | je bilo to storjeno. |
si mora spremeniti spomin; zato ve, | da | slepari s stvarnostjo; toda z vajo |
vajo v dvomišljenju se tudi pomirja, | da | se resničnosti ni zgodila sila. |
Angsoca, ker je bistveni akt Partije, | da | uporablja zavestno prevaro, hkrati |
Kajti z rabo te besede človek priznava, | da | spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom |
so postale neumne in prevzetne, tako | da | jim ni uspelo prilagoditi se spreminjajočim |
Se pravi, | da | so padle, ker so se nečesa zavedale |
Uspeh Partije pa je v tem, | da | je izdelala miselni sistem, v katerem |
si oblast ohrani, mora biti zmožen, | da | razveljavi občutek za resničnost. |
Kajti skrivnost vladanja je v tem, | da | znaš združiti vero v lastno nezmotljivost |
Komaj je potrebno reči, | da | so najbolj tankoumni izvajalci dvomišljenja |
so dvomišljenje izumili in ki vedo, | da | je to obsežen sistem duhovnega goljufanja. |
tudi tisti, ki so najdlje od tega, | da | vidijo svet tak, kakršen je. |
Jasna ilustracija tega dejstva je, | da | vojna histerija narašča čedalje bolj, |
Zavedajo se, | da | sprememba oblasti pomeni preprosto |
sprememba oblasti pomeni preprosto to, | da | bodo opravljali isto delo kot prej |
so za dolga obdobja zmožni pozabiti, | da | besni vojna. |
verjamejo najbolj trdno tisti, ki vedo, | da | je to nemogoče. |
Če domnevamo, | da | smo pravilno opisali notranji ustroj |
velikansko, skrbno zasnovano prizadevanje, | da | bi zamrznili zgodovino v nekem določenem |
Zazdelo se mu je, | da | je Julija že nekaj časa zelo mirna. |
je prebral, je vedel bolje kot prej, | da | ni blazen. |
v manjšini, celo v takšni manjšini, | da | si en sam proti vsem, še ne pomeni, |
si en sam proti vsem, še ne pomeni, | da | si blazen. |
odvisna od statistike,« je z občutkom, | da | ta opazka vsebuje globoko modrost, |
je prebudil, ga je obhajal občutek, | da | je dolgo spal, toda bežen pogled na |
pogled na staromodno uro mu je povedal, | da | je šele dvajset trideset. |
ukradli mi srce. Videti je bilo, | da | je slaboumna popevka ohranila svojo |
»Mislim, | da | ga lahko dobiva nekaj od starega Charringtona.« |
»Smešno je to, | da | sem se prepričala, da je polna.« |
»Smešno je to, da sem se prepričala, | da | je polna.« |
»Zdi se mi, | da | je postalo hladneje.« |
Pravijo, | da | čas vse rane celi,pravijo, da vse lahko |
Pravijo, da čas vse rane celi,pravijo, | da | vse lahko pozabiš,a še čez leta solze |
ravnokar umite, in imel je občutek, | da | je tudi nebo umito, tako sveža in bleda |
Spraševal se je, ali se ukvarja s pranjem, | da | se preživlja, ali pa je le sužnja dvajsetih |
zadnjico kobile, ga je prvikrat obšlo, | da | je lepa. |
Nikdar mu še ni prišlo na misel, | da | bi bila petdesetletna ženska, napihnjena |
sad ter postala trda, rdeča, groba, | da | je bilo njeno življenje poslej samo |
Nenavadno je bilo pomisliti, | da | je nebo za vse isto, v Evraziji ali |
Ne | da | bi do konca prebral knjigo, je vedel, |
In ali more biti prepričan, | da | ne bo takrat, ko bo napočil njihov |
Da | , kajti to bo vsaj svet zdrave pameti. | |
»Pel je, | da | bi ugodil sebi.« |
telo, in predajaš naprej skrivni nauk, | da | je dva in dva štiri. |
Winstonu se je zdelo, | da | mu je zmrznilo drobovje. |
Nepojmljivo je bilo, | da | bi se ne pokorila železnemu glasu za |
Nista se dotikala, a zdelo se mu je, | da | čuti drhtenje Julijinega telesa. |
Videti je bilo, | da | je dvorišče polno ljudi. |
Slišal je, | da | je Julija stisnila zobe. |
»Mislim, | da | se vseeno lahko posloviva,« je rekla. |
glas, ki je Winstonu vzbudil vtis, | da | ga je že slišal: »In mimogrede, ko |
»Tukaj je sveča, | da | ti posveti spat, tu je sekira, da ti |
sveča, da ti posveti spat, tu je sekira, | da | ti preseka vrat!« |
Vrh lestve so potisnili skozi okno, | da | je zadel ob okvir. |
pri miru in ne dati jim opravičila, | da | te udarijo! |
je s pestjo udaril Julijo v pleksus, | da | se je zvila kot zložljiv meter. |
Celo v svoji grozi se mu je zdelo, | da | čuti bolečino v lastnem telesu, smrtno |
bila kljub temu manj huda kot napor, | da | bi ulovil sapo. |
Opazil je, | da | nujno želi urinirati, in to ga je navdajalo |
Opazil je, | da | ura na napušču kaže devet, se pravi |
- prespala dvanajst ur in mislila, | da | je dvajset trideset, ko je bilo v resnici |
telo se je zravnalo in zdelo se je, | da | je postalo večje. |
Winstonu je prišlo na misel, | da | prvič v svojem življenju vede gleda |
nizko brnenje, o katerem je menil, | da | ima nekaj opraviti z dovajanjem zraka. |
Zdelo se mu je, | da | ima nekaj krušnih drobtin v žepu kombinezona. |
pa zdaj nekaj požgečkalo po nogah - | da | je tam precejšen kos skorje. |
Končno je skušnjava, | da | bi to ugotovil, premagala strah, potisnil |
s strahom in z bolečino v trebuhu, | da | bi se zelo zanimal za svojo okolico, |
navadni zločinci pa so bili videti, kot | da | jih nihče ne briga. |
kamor je večina zapornikov pričakovala, | da | jih bodo poslali. |
Nekateri pijanci so bili tako divji, | da | so jih zaporniki le združeno ukrotili. |
Ko je opazila, | da | sedi na nečem neravnem, je zdrsnila |
Oživela je, se obrnila, | da | bi si spet ogledala Winstona, in zdelo |
ogledala Winstona, in zdelo se je, | da | ga je nemudoma vzljubila. |
Videti je bilo, | da | se partijski zaporniki bojijo govoriti |
bodo zgodile, predvideval tako živo, | da | mu je srce hitro udarjalo in zastajal |
Komaj | da | je mislil na Julijo. |
O'Brien mora vedeti, | da | so ga zaprli. |
Ni bil prepričan, | da | bo uporabil britev, tudi če dobi priložnost. |
minut življenja, četudi z gotovostjo, | da | je na koncu mučenje. |
V nekem trenutku je bil prepričan, | da | je zunaj popolna dnevna svetloba, drugič |
svetloba, drugič pa enako prepričan, | da | je črna tema. |
razumel, zakaj je bilo videti, kot | da | je O'Brien spoznal aluzijo. |
se črni uniformi, ki je bila videti, | da | se čez in čez sveti v poliranem usnju |
drugo, kot bi se mu megleno dozdevalo, | da | mora biti tu nekje tudi izhod, in nato |
govoriti z Ampleforthom in tvegati, | da | zavpijejo nanj s telekrana. |
Mogoče je bilo celo, | da | Ampleforth prinaša britev. |
» | Da | povem po pravici -« Nerodno je sedel |
»Dovolil sem, | da | je na koncu vrste ostala beseda Bog.« |
skoraj ogorčeno dodal in dvignil obraz, | da | bi pogledal Winstona. |
»Ali veš, | da | je samo dvanajst rim na log« v vsem |
angleške poezije opredeljuje dejstvo, | da | angleščini primanjkuje rim?« |
preletele stene, kot bi na pol pričakoval, | da | bo nekje našel okno. |
Ampleforth, prevelik, | da | bi bil udobno sedel na preozki klopi, |
morda zdaj, bo topot škornjev pomenil, | da | je prišel on na vrsto. |
Zdelo se je, | da | je minilo precej časa. |
Tokrat je Winston osupnil tako, | da | je pozabil nase. |
zravnal zalita kolena, je bilo jasno, | da | trepetajo. |
priznavanje krivde in nekakšne neverne groze, | da | se taka beseda lahko nanaša nanj. |
sklicevati nanj : »Saj ne verjameš, | da | bi me lahko ustrelili, kaj, stari?« |
»Vem, | da | te pošteno zaslišijo.« |
»Oh, zaupam jim, | da | me bodo.« |
»Menda ne misliš, | da | bi Partija zaprla nedolžnega človeka, |
»Pograbi te lahko, ne | da | bi sam vedel.« |
svoj delež - nikdar sploh nisem vedel, | da | imam kakšno slabo stvar v glavi.« |
»Zdi se, | da | sem govoril znova in znova.« |
»Med nama, stari, vesel sem, | da | so me dobili, preden sem šel še dalje.« |
»Hvala« jim bom rekel, »hvala, | da | ste me rešili, preden je bilo prepozno.« |
»To vsekakor kaže, | da | sem jo vzgojil v pravem duhu.« |
Nato se je izkazalo, | da | je izplak pokvarjen in celica je še |
poslali v Sobo 101 in Winston je opazil, | da | se je zdela, kot da se je skrčila in |
Winston je opazil, da se je zdela, kot | da | se je skrčila in dobila drugo barvo, |
marogasta lica so bila zdolaj tako polna, | da | si moral verjeti, da ima tam zatlačene |
zdolaj tako polna, da si moral verjeti, | da | ima tam zatlačene majhne zaloge hrane. |
jetnika, čigar zunanjost je bila takšna, | da | je Winstona preletel hipen srh. |
Zdelo se je, | da | je isto prišlo na misel hkrati vsem |
za hrbet, kot bi kazal vsemu svetu, | da | je zavrnil dar. |
Zdelo se je, | da | ga je njegova moč skoraj zbila s tal. |
barvo, čeprav bi Winston ne bil verjel, | da | je to mogoče. |
»Je še kdo, ki želite, | da | ga izdam?« |
drugih jetnikih, kot bi bil mislil, | da | lahko postavi kako drugo žrtev na svoje |
Dva čokata stražnika sta se sklonila, | da | bi ga prijela za roke. |
Stražniki so ga pograbili, | da | bi ga odtrgali proč, pa se je oklepal |
sedenja na ozki klopi je bila taka, | da | je pogosto vstal in hodil naokrog, |
pogosto vstal in hodil naokrog, ne | da | bi ga telekran posvaril. |
začetku je bilo treba velikega napora, | da | ga ni gledal, a zdaj se je lakota umaknila |
sedel, ker je bil preveč vrtoglav, | da | bi bil gotov, ali bo ostal na nogah. |
Mogel si je misliti, | da | britev lahko pride skrita v hrani, |
je: »Če bi lahko rešil Julijo s tem, | da | bi podvojil lastno bolečino, bi to |
» | Da | , bi.« |
odločitev, ki jo je napravil, ker je vedel, | da | jo mora napraviti. |
bolečine in vnaprejšnje gotovosti, | da | boš trpel bolečino. |
Sicer pa - ali je mogoče, | da | si želiš, kadar jo v resnici trpiš, |
To ga je tako pretreslo, | da | mu je pregnalo vso previdnost. |
Da | , je videl zdaj, to je od nekdaj vedel. | |
Nepojmljivo, nepojmljivo, | da | lahko en udarec povzroči tako bolečino. |
se je razjasnila in lahko je videl, | da | onadva zviška gledata nanj. |
čutil kot taboriščno posteljo, samo | da | je bila više od tal in da je bil nekako |
posteljo, samo da je bila više od tal in | da | je bil nekako pritrjen nanjo, da se |
in da je bil nekako pritrjen nanjo, | da | se ni mogel premakniti. |
Imel je vtis, | da | vznika v to sobo iz nekega čisto drugačnega |
Kasneje je spoznal, | da | je vse tisto, kar se je nato zgodilo, |
kruto, hudobno in nepozabno ni zdelo to, | da | ga stražniki še kar naprej pretepajo, |
še kar naprej pretepajo, temveč to, | da | se ni mogel prisiliti, da bi izgubil |
temveč to, da se ni mogel prisiliti, | da | bi izgubil zavest. |
ko so ga živci tolikanj zapustili, | da | je začel kričati za usmiljenje, še |
pomaknjeno nazaj za udarec, dovolj, | da | je stresal priznanja resničnih in umišljenih |
drugi časi, ko je začel s sklepom, | da | ne bo priznal ničesar, ko je bilo treba |
Včasih so ga tepli, | da | je komaj še stal, ga nato vrgli kot |
kamnita tla celice, pustili nekaj ur, | da | si je oddahnil, potem pa ga privedli |
kosti in mu zabadali igle v roko, | da | bi zaspal. |
drugi zasliševalci so skrbeli za to, | da | ga je neprestano mučila lahna bolečina; |
stati na eni nogi, mu prepovedali, | da | bi šel urinirat, mu svetili s slepečimi |
mu ob vsakem obotavljanju grozili, | da | ga bodo spet izročili stražnikom, a |
zdaj ni dovolj zvestobe do Partije, | da | bi zbudila željo odpraviti zlo, ki |
edina skrb je bila odkriti, kaj želijo, | da | prizna, in potem hitro priznati, preden |
Priznal je, | da | je bil od Eastazije plačan vohun vse |
Priznal je, | da | je vernik, občudovalec kapitalizma, |
Priznal je, | da | je umoril svojo ženo, čeprav je vedel |
so tudi zasliševalci morali vedeti, | da | je njegova žena živa. |
Priznal je, | da | je bil leta in leta v osebnih stikih |
leta v osebnih stikih z Goldsteinom in | da | je bil član podtalne organizacije, |
Res je bilo, | da | je bil sovražnik Partije in v očeh |
lesenega pograda na pol prepričan, | da | je slišal O'Brienov glas. |
občutek, čeprav ga ni nikoli videl, | da | je O'Brien ob njegovem komolcu, ravno |
stražnike nad Winstona in jim preprečil, | da | bi ga ubili. |
»Povedal sem ti,« je rekel O'Brien, » | da | se bova tukaj srečala, če kdaj.« |
» | Da | ,« je rekel Winston. |
kaj se dogaja, in imel je občutek, | da | mu zadajajo nekakšno smrtno poškodbo. |
čela, je bil najhujši od vsega strah, | da | se mu bo vsak hip zlomila hrbtenica. |
rekel O'Brien, opazujoč njegov obraz, » | da | se bo v naslednjem trenutku nekaj prelomilo.« |
»Posebno se bojiš, | da | bo to hrbtenica.« |
»Vidiš lahko, | da | se številke dvigajo do sto.« |
prosim, zapomniti, ves čas pogovora, | da | ti lahko prizadenem bolečino v vsakem |
» | Da | ,« je rekel Winston. |
resničnih dogodkov in prepričuješ se, | da | se spominjaš drugih dogodkov, ki se |
se oklepaš svoje bolezni pod vtisom, | da | je vrlina.« |
Odprl je usta, | da | bi govoril, pa nato ni spregovoril. |
»Povej mi, kar misliš, | da | se spominjaš.« |
»Spominjam se, | da | komaj do tedna, preden sem bil aretiran, |
»Verjel si, | da | trije možje, trije nekdanji člani Partije |
»Verjel si, | da | si videl nesporen dokumentarni dokaz, |
nesporen dokumentarni dokaz, ki priča, | da | so bile njihove izpovedi lažne.« |
»Verjel si, | da | si jo res držal v svojih rokah.« |
Naredil je obupen, smrten napor, | da | bi osvobodil vrhnjo polovico telesa. |
Ko bi bil lahko prepričan, | da | O'Brien laže, bi ne bilo važno. |
Bilo pa je popolnoma mogoče, | da | je O'Brien res pozabil na fotografijo. |
potem bo tudi pozabil, kako je zanikal, | da | se je spominjal in pozabil akt pozabljenja. |
Kako bi se mogel prepričati, | da | je vse to le zvijača? |
Ne le, | da | ni vedel, ali je »da« ali »ne« odgovor, |
Ne le, da ni vedel, ali je » | da | « ali »ne« odgovor, ki ga bo rešil pred |
ni vedel, za kateri odgovor misli, | da | je pravi. |
»Ampak kako lahko preprečite ljudem, | da | bi se nehali spominjati?« |
»Ti meniš, | da | je stvarnost nekaj objektivnega, zunanjega, |
»Meniš tudi, | da | je narava stvarnosti samoumevna.« |
»Kadar slepiš sam sebe, | da | nekaj domnevaš, da vsak drug vidi isto |
slepiš sam sebe, da nekaj domnevaš, | da | vsak drug vidi isto stvar kot ti.« |
»Ampak jaz ti pravim, Winston, | da | stvarnost ni zunanja.« |
trenutkov je premolknil, kot bi dovoljeval, | da | se to, kar je govoril, usede. |
»Ali se spomniš, | da | si zapisal v dnevnik, Svoboda pomeni |
dnevnik, Svoboda pomeni svobodo reči, | da | je dva in dva štiri?« |
» | Da | ,« je rekel Winston. |
»In če Partija reče, | da | to ni štiri, ampak pet - koliko potem?« |
»Še vedno misliš, | da | so štirje.« |
Imel je občutek, | da | je O'Brien njegov zaščitnik, da je |
občutek, da je O'Brien njegov zaščitnik, | da | je bila bolečina nekaj, kar je prišlo |
od zunaj, iz nekega drugega vira, in | da | je O'Brien tisti, ki ga bo rešil pred |
Vedel je, | da | so prsti še tam, in še vedno štirje. |
Važno je bilo samo to, | da | nekako ostane živ, dokler krč ne mine. |
»Mislim, | da | so štirje.« |
»Kaj si želiš: prepričati me, | da | jih vidiš pet ali jih zares videti?« |
Zdelo se mu je, | da | se za stisnjenimi vekami gozd prstov |
Vedel je le, | da | jih je nemogoče prešteti, in sicer |
Ko je odprl oči, je ugotovil, | da | še vedno vidi isto stvar. |
Stari občutek, | da | navsezadnje ni važno, ali je O'Brien |
navzdol z izrazom, ki je vzbujal misel, | da | je morda tudi njega obšla ista misel. |
»Dneve, tedne, mesece, - mislim, | da | mesece.« |
» | Da | jih pripravite do priznanja.« |
» | Da | jih kaznujete.« |
»Ne samo zato, | da | bi ti izvlekli priznanje, pa tudi ne, |
ti izvlekli priznanje, pa tudi ne, | da | bi te kaznovali.« |
» | Da | te ozdravimo!« |
» | Da | te napravimo duševno zdravega!« |
»Bi hotel razumeti, Winston, | da | nihče, ki ga pripeljemo sem, nikdar |
»Mi ne samo, | da | svoje sovražnike uničujemo, temveč |
Bil je prepričan, | da | bo O'Brien iz čiste objestnosti zavrtel |
»Prva stvar, ki jo moraš razumeti je, | da | na tem kraju ni mučeništva.« |
krivoverstvo, pa se je končalo tako, | da | ga je ovekovečila.« |
»Naravno, | da | je vsa slava pripadla žrtvam in vsa |
»In predstavljali so si, | da | so se kaj naučili iz napak preteklosti; |
napak preteklosti; vsekakor so vedeli, | da | ne smejo ustvariti mučenikov.« |
procesom, so premišljeno poskrbeli, | da | so uničili njihovo dostojanstvo.« |
»Predvsem pa ne dovolimo, | da | bi se mrtvi vzdignili zoper nas.« |
»Nehaj si že predstavljati, | da | te bo zanamstvo opravičilo, Winston.« |
tako nameravamo do kraja uničiti, tako | da | ne bo nič, kar si rekel ali storil, |
» | Da | ,« je rekel Winston. |
»Kaj ti nisem ravnokar povedal, | da | se razlikujemo od preganjalcev iz preteklosti?« |
»Za nas je nedopustljivo, | da | bi kjerkoli na svetu obstajala zmotna |
»Prosili so, naj jih hitro ustrelimo, | da | bodo mogli umreti, dokler so njihovi |
Toda kako naj bi bilo potemtakem res, | da | je O'Brien blazen? |
»Ne predstavljaj si, Winston, | da | se boš rešil, pa če se nam še tako |
»In tudi, če se nam zahoče, | da | te pustimo preživeti tvojo naravno |
Winston se je zavedal, | da | mu potiskajo neki težak aparat za glavo. |
O'Brien se je usedel poleg postelje, tako | da | je bil njegov obraz skoraj v isti višini |
eksplozija, čeprav ni bil prepričan, | da | je zagrmelo. |
to zgodilo, je imel čuden občutek, | da | ga je vrglo v ta položaj. |
povrnil vid, se je spomnil, kdo in kje | da | je, ter spoznal obraz, ki je strmel |
Vedel je, kaj pomeni Oceanija in | da | je sam državljan Oceanije. |
Pravzaprav se sploh ni zavedal, | da | je kakšna vojna. |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
»Pretvarjal si se, | da | si videl kos papirja, ki je dokazoval |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
»Zdaj vidiš,« je rekel O'Brien, » | da | je to vsekakor mogoče.« |
» | Da | ,« je rekel Winston. |
»Se spomniš, | da | si napisal v dnevnik,« je rekel, »da |
da si napisal v dnevnik,« je rekel, » | da | ni važno, ali sem prijatelj ali sovražnik, |
»Podoben je mojemu razumu, samo | da | je tvoj slučajno bolan.« |
Opazil je, | da | je Winston pogledal številčnico. |
»Mislim, | da | obstajam,« je utrujeno dejal. |
»Če se nam bo zahotelo, | da | te osvobodimo, potem ko bomo opravili |
starosti, ali je odgovor na to vprašanje | da | ali ne.« |
videti senco smehljaja, ki je pričal, | da | se zabava. |
Zdelo se je, | da | imajo celo njihova očala ironičen blesk. |
III »Za to, | da | se znova vključiš, so potrebne tri |
»Čas je, | da | prestopiš v drugo stopnjo.« |
sta prišla skozi vse zasedanje, ne | da | bi bil uporabil številčnico. |
Zdelo se mu je, | da | se celoten postopek razteza v dolg, |
»Se spomniš, | da | si zapisal v dnevnik Razumem kako, |
»Kot opis, | da | .« |
»Sam si predvidel, | da | je to tisto, kar bo povedala.« |
»Ni treba, | da | ti povem razlog, saj ga že veš.« |
Vnaprej je vedel, kaj bo O'Brien rekel: | da | Partija ne teži po oblasti zaradi svojih |
Da | se je polastila oblasti zato, ker so | |
Da | mora človeštvo izbirati med svobodo | |
človeštvo izbirati med svobodo in srečo in | da | je za večji del človeštva boljša sreča. |
Da | je Partija večni čuvar slabotnih, posvečena | |
slabotnih, posvečena ločina, ki dela zlo, | da | bi se lahko iz tega rodilo dobro, žrtvujoč |
mislil Winston, pošastno pa je to, | da | bo O'Brien, ko bo to rekel, tudi verjel. |
»Prepričani ste, | da | so ljudje nezmožni, da bi si sami vladali |
»Prepričani ste, da so ljudje nezmožni, | da | bi si sami vladali in zato -« |
»Res bi moral vedeti, | da | ne smeš govoriti takih stvari.« |
drugih oligarhij preteklosti po tem, | da | vemo, kaj delamo.« |
toda nikdar niso imeli dovolj poguma, | da | bi bili spregledali svoje lastne motive.« |
»Pretvarjali so se, morda celo verjeli, | da | so se polastili oblasti neradi in za |
oblasti neradi in za omejen čas in | da | takoj za vogalom leži raj, kjer bodo |
»Mi vemo, | da | se nihče nikoli ne polasti oblasti |
nikoli ne polasti oblasti z namenom, | da | se ji bo odpovedal.« |
»Diktature ne vzpostaviš z namenom, | da | bo čuvala revolucijo; revolucije delaš |
revolucijo; revolucije delaš z namenom, | da | vzpostaviš diktaturo.« |
»Premišljuješ,« je rekel, » | da | je moj obraz star in utrujen.« |
»Premišljuješ, | da | govorim o oblasti, pa vendar ne morem |
»Kaj ne moreš razumeti, Winston, | da | je posameznik samo celica?« |
»Čas je, | da | dobiš nekaj predstave o tem, kaj oblast |
»Prva stvar, ki jo moraš doumeti, je, | da | je oblast kolektivna.« |
»Ti je kdaj prišlo na misel, | da | je to zamenljivo?« |
pa se lahko potopi v Partijo, tako | da | je Partija, potem je vsemogočen in |
stvar, ki jo moraš doumeti, je to, | da | je oblast oblast nad ljudmi.« |
Divje si je prizadeval, | da | bi se dvignil v sedečo lego, pa se |
lego, pa se mu je le toliko posrečilo, | da | si je boleče zvil telo. |
nam večkrat zdi primerno dopustiti, | da | se zemlja vrti okoli sonca in da so |
dopustiti, da se zemlja vrti okoli sonca in | da | so zvezde milijone in milijone kilometrov |
»Mar misliš, | da | nimamo toliko moči, da bi napravili |
»Mar misliš, da nimamo toliko moči, | da | bi napravili dvojni sistem astronomije?« |
»Mar misliš, | da | naši matematiki tega niso zmožni?« |
Pa vendar je vedel, vedel je , | da | ima on prav. |
Prepričanje, | da | ni zunaj tvoje lastne zavesti ničesar |
gotovo je neki način, kako dokažeš, | da | je to napačno. |
Kaj ni bilo že davno odkrito, | da | je to zmotno? |
»Povedal sem ti, Winston,« je rekel, » | da | v metafiziki nisi dobro podkovan.« |
» | Da | mu povzroči trpljenje,« je rekel. |
» | Da | mu povzroči trpljenje.« |
človek trpi, kako si lahko prepričan, | da | se podreja tvoji volji in ne svoji?« |
»Stare civilizacije so trdile, | da | temeljijo na ljubezni in pravici.« |
Premolknil je, kot bi pričakoval, | da | bo Winston kaj rekel. |
Zdelo se mu je, | da | mu je zmrznilo srce. |
»In pomni, | da | je to za zmeraj.« |
»Krivoverec, sovražnik ljudstva, bo vedno tu, | da | ga bomo lahko premagali in spet in |
Winston si je dovolj opomogel, | da | je lahko govoril. |
»Ti si pod vtisom, | da | je sovraštvo bolj utrudljivo kot ljubezen.« |
»Denimo, | da | se nam zahoče, da se hitreje izrabimo.« |
»Denimo, da se nam zahoče, | da | se hitreje izrabimo.« |
»Denimo, | da | povečamo hitrost človeškega življenja, |
hitrost človeškega življenja, tako | da | bo človek pri tridesetih letih senilen.« |
»Kaj ne moreš razumeti, | da | posameznikova smrt ni smrt?« |
Še bolj pa ga je bilo groza, | da | bi O'Brien, če bi on vztrajal pri svojem, |
»Ti si domišljaš, | da | obstaja nekaj, kar se imenuje človeška |
se morda vrnil k svoji stari misli, | da | bodo raja in sužnji vstali in nas vrgli?« |
»Ali vidiš kakšen dokaz, | da | se to dogaja?« |
»Vem, | da | vam bo spodletelo.« |
» | Da | .« |
»Ali razumeš, | da | si sam?« |
» | Da | , imam se za boljšega.« |
Slišal se je obljubljati, | da | bo lagal, kradel, ponarejal, moril, |
nepotrpežljivo kretnjo, kot bi hotel reči, | da | je bilo to demonstracijo komaj vredno |
Ko jih je spustil na tla, je opazil, | da | je na nasprotnem koncu sobe trodelno |
zunanjost je bila grozljiva, ne le to, | da | je vedel, da je to on sam. |
bila grozljiva, ne le to, da je vedel, | da | je to on sam. |
Zaradi sklonjene drže je bilo videti, | da | obraz tega stvora štrli naprej. |
gotovo njegov obraz, a zdelo se mu je, | da | se je bolj spremenil kot njegova notranjost. |
Prvi hip je mislil, | da | je tudi osivel, pa je bila siva le |
okostnjaku, noge so se mu tako posušile, | da | so bila kolena širša od stegen. |
Suha ramena so bila zgrbljena, tako | da | so delala nad prsmi votlino, tenki |
votlino, tenki vrat je bil videti, kot | da | se dvojno krivi pod težo lobanje. |
Ko bi ugibal, bi rekel, | da | je to telo šestdesetletnika, ki trpi |
»Nekoč si mislil,« je rekel O'Brien, » | da | je moj obraz - obraz člana Ožje partije |
Winstona za rame in ga zavrtel, tako | da | je bil obrnjen proti njemu. |
»Mar veš, | da | smrdiš kot dihur?« |
»Ali veš, | da | si izgubil petindvajset kilogramov, |
Zdelo se je, | da | še zdaj ni opazil, kako je suh in šibak. |
ena misel se mu je motala po glavi: | da | mora biti tu že dalj časa, kot je mislil. |
»Ne verjamem, | da | je v tebi ostalo veliko ponosa.« |
na svetu bi bil nemudoma odgovoril, | da | je izdal Julijo. |
O'Brien je videl, kaj misli, ne | da | bi bil potreboval pojasnilo. |
Okopal se je in dovolili so mu, | da | se je kar pogosto umival v pločevinastem |
sanjarijah, v katerih je bilo preveč nadlog, | da | bi bil odprl oči. |
Zdelo se mu je, | da | ni v tem nobene razlike, le sanje so |
materjo, z Julijo, z O'Brienom - ne | da | bi karkoli počel, pač pa je le sedel |
Zdelo se mu je, | da | je izgubil moč intelektualnega napora, |
Da | je bil le sam, da ga le niso tepli | |
Da je bil le sam, | da | ga le niso tepli ali zasliševali, da |
da ga le niso tepli ali zasliševali, | da | je le imel dovolj jesti in da je bil |
zasliševali, da je le imel dovolj jesti in | da | je bil povsod snažen, mu je popolnoma |
spanju, a še vedno ni čutil nagiba, | da | bi vstal iz postelje. |
Bilo mu je mar samo to, | da | leži pri miru in da čuti, kako se |
je mar samo to, da leži pri miru in | da | čuti, kako se mu moč nabira v telesu. |
skušal prepričati, ali ni le iluzija, | da | postajajo njegove mišice z vsakim dnem |
Končno ni bilo več nobenega dvoma, | da | se je zredil. |
roki, ni mogel stati na eni nogi, ne | da | bi se bil prevrnil. |
Počepnil je na pete in odkril, | da | se lahko le s smrtnimi bolečinami v |
in začel je gojiti neprestano vero, | da | tudi obraz postaja normalen. |
ko je bil v Ministrstvu ljubezni - | da | , celo v tistih minutah, ko sta z Julijo |
- je dojel puhlost svojega poskusa, | da | bi se uprl oblasti Partije. |
Zdaj je vedel, | da | ga je Miselna policija sedem let opazovala |
Da | , celo... Ni se mogel več bojevati proti | |
Zdelo se mu je, | da | se njegove misli ne morejo osredotočiti, |
Vedel je, | da | ve, kaj pride za tem, a za hip se ni |
Spominjal se je, | da | se je spominjal nasprotnih stvari, |
tako trdo boriš, pa se nato odločiš, | da | se obrneš in plavaš s tokom, namesto |
se obrneš in plavaš s tokom, namesto | da | bi mu nasprotoval. |
»Če on misli, | da | leti s tal in če jaz istočasno mislim, |
leti s tal in če jaz istočasno mislim, | da | to vidim, potem se je stvar zgodila.« |
Dopuščala je, | da | je nekje, zunaj človeka, »resnični« |
znebiti se zmote in ni bil v nevarnosti, | da | ji podleže. |
Vendar je kljub temu vedel, | da | mu ne bi bila nikdar smela priti na |
Zastavljal si je naloge - Partija pravi, | da | je zemlja ploskev. |
Partija pravi, | da | je led težji od vode - in se nato vadil |
težji od vode - in se nato vadil tako, | da | ni zapažal in ni razumel dokazov, ki |
tebe,« mu je rekel O'Brien; vedel pa je, | da | ni zavestnega dejanja, s katerim bi |
Vendar je bilo tudi čisto mogoče, | da | se bo pred ustrelitvijo vsa drama z |
Gotovo je bilo samo to, | da | ni smrt nikdar prišla v pričakovanem |
slišal govoriti o tem - je hotela, | da | te ustrelijo od zadaj, zmeraj v tilnik, |
pravi izraz, ravno tako mogoče je bilo, | da | sredi noči: nekoč - se je potopil v |
Vedel je, | da | bo prišla naslednji trenutek. |
veseljem do gibanja in z občutkom, | da | hodi po soncu. |
cesti, kilometre široki, in zdelo se je, | da | po njej hodi v delirij, ki ga povzročijo |
Zdelo se mu je, | da | ni le poleg njega, temveč v njem samem. |
Vedel je tudi, | da | nekje še vedno živi in da potrebuje |
je tudi, da nekje še vedno živi in | da | potrebuje njegovo pomoč. |
bodo vedeli, če niso vedeli že prej, | da | je prelomil dogovor, ki ga je naredil |
Vedel je, | da | nima prav, in ljubše mu je bilo, da |
da nima prav, in ljubše mu je bilo, | da | nima prav. |
Vsekakor pa ni bilo dovolj, | da | si imel oblast nad potezami. |
Prvikrat je spoznal, | da | moraš skrivnost, če jo želiš ohraniti |
Ves čas moraš vedeti, | da | je tu, toda dokler ni potrebno, ne |
potrebno, ne smeš nikdar dovoliti, | da | ti vznikne v zavest v kakršnikoli obliki, |
Nekega dne se bodo odločili, | da | ga ustrelijo. |
Nenadoma pa - ne | da | bi bila izgovorjena beseda, ne da bi |
ne da bi bila izgovorjena beseda, ne | da | bi se ustavil v koraku, ne da bi se |
beseda, ne da bi se ustavil v koraku, ne | da | bi se mu spremenila poteza na obrazu |
Zdelo se je, | da | je velikanski obraz (ker ga je neprestano |
- in pomni, nobenih laži; saj veš, | da | znam vedno odkriti laž - povej mi, |
»Potem je prišel čas, | da | napraviš zadnji korak.« |
»Ni dovolj, | da | se mu pokoriš; ljubiti ga moraš.« |
je vedel, ali se mu je vsaj zdelo, | da | ve, kje v poslopju brez oken se nahaja. |
pokončno privezan na stol, tako trdno, | da | ni mogel ničesar premikati, niti glave |
od zadaj oklepal glavo in ga silil, | da | je gledal naravnost predse. |
»Rekel sem ti, | da | odgovor že poznaš.« |
Premaknil se je nekoliko v stran, tako | da | je Winston bolje videl tisto reč na |
oddaljena od njega, je lahko videl, | da | je kletka razdeljena po dolgem na dva |
razdeljena po dolgem na dva oddelka in | da | je v vsakem nekakšna žival. |
Zdelo se mu je, | da | mu drobovje vodeni. |
»Vedel si, | da | veš, kaj je tisto, pa si nisi upal |
»Vi veste, | da | to ni potrebno.« |
»Kaj želite, | da | storim?« |
Imel je občutek, | da | sedi v popolni samoti. |
Winstonu se je zdelo, | da | ga dosega iz velike daljave. |
Tudi za tega se mu je zdelo, | da | prihaja od zunaj. |
»Maska se bo prilegla tvoji glavi, ne | da | bi pustila kjerkoli režo za izhod.« |
predirljivih krikov in dozdevalo se mu je, | da | prihajajo iz zraka nad njegovo glavo. |
Bila je ena in samo ena pot, | da | se reši. |
maske mu je bil zdaj dovolj blizu, | da | je vse drugo izključil. |
Toda nenadoma je razumel, | da | je na vsem svetu le en človek, na katerega |
neki drug kovinski žvenket in vedel, | da | so se vratca kletke žvenketaje zaprla, |
njega samo glasba, bilo pa je mogoče, | da | se bo zdaj zdaj oglasilo posebno poročilo |
točno so boji, bilo pa je verjetno, | da | je fronta segla že do ustja Konga. |
bilo treba pogledati na zemljevid, | da | si videl, kaj to pomeni. |
oljnatega vonja, najhujše pa je bilo to, | da | je bil vonj po ginu, ki je živel z |
Potem ko je opazil, | da | je Winstonov kozarec prazen, je prinesel |
zase, ker ni bilo nikomur do tega, | da | bi ga videli sedeti preveč blizu njega. |
bil, so rekli, račun, a imel je vtis, | da | so mu zmeraj premalo zaračunali. |
Winston je dvignil glavo, | da | bi poslušal. |
resnejšim prizvokom: »Opozarjamo vas, | da | počakate na važno obvestilo ob petnajstih |
»Pazite, | da | jih ne zamudite.« |
poročila s fronte; nagon mu je pravil, | da | so novice slabe. |
Zdelo se mu je, | da | res vidi evrazijsko armado, ki gomazi |
Čutil je, | da | s hotenjem ustvarja to silo. |
Kakor po instinktu je vedel, | da | jih njegovo početje nič ne zanima. |
Takoj ga je prešinila misel, | da | se je na neki težko opredeljivi način |
Vedel je, | da | ni nevarnosti, nikogar ne bosta zanimala. |
skušala znebiti, potem pa se je zdelo, | da | se je vdala v to, da ga ima ob strani. |
pa se je zdelo, da se je vdala v to, | da | ga ima ob strani. |
Sprememba je bila v tem, | da | je bil njen pas širši in nekam čudno |
Prišlo mu je na misel, | da | bi bilo tkivo njene kože čisto drugačno, |
Videl je, | da | bo spregovorila. |
Zdi se, | da | so tudi njene noge postale širše, je |
morda se lahko kasneje pretvarjaš, | da | je bila to le ukana in da si to rekel |
pretvarjaš, da je bila to le ukana in | da | si to rekel samo zato, da bi jih ustavil |
ukana in da si to rekel samo zato, | da | bi jih ustavil in da nisi mislil zares.« |
rekel samo zato, da bi jih ustavil in | da | nisi mislil zares.« |
»Misliš, | da | ni druge poti, da se rešiš, in si čisto |
»Misliš, da ni druge poti, | da | se rešiš, in si čisto pripravljen, |
se rešiš, in si čisto pripravljen, | da | se rešiš tako.« |
»Želiš , | da | se to zgodi tistemu drugemu človeku.« |
Zdelo se je, | da | ni več kaj reči. |
molče; poleg tega je bilo premrzlo, | da | bi bila lahko ostala pri miru. |
vlaku, ki ga mora ujeti, in vstala, | da | bi šla. |
» | Da | ,« je rekla, »morava se še kdaj srečati.« |
otresti, a hodila je ravno dovolj hitro, | da | je preprečila, da bi bil ostal vštric |
ravno dovolj hitro, da je preprečila, | da | bi bil ostal vštric nje. |
Odločil se je, | da | jo pospremi vse do postaje podzemske |
Vsega ga je prevzela želja, ne toliko, | da | bi izginil od Julije, pač pa da bi |
toliko, da bi izginil od Julije, pač pa | da | bi se vrnil v kavarno Pod kostanjem, |
je, ne popolnoma slučajno, pustil, | da | ju je ločila majhna gruča ljudi. |
Želel je, | da | naj njo in ne njega izročijo tistim |
drevesom izdala si me, izdal sem te, ne | da | bi trenila z očesom. Solze |
Mimoidoči natakar je opazil, | da | je njegov kozarec prazen, in se je |
razšli, odkrito priznavajoč drug drugemu, | da | nimajo kaj delati. |
Si je moč predstavljati, | da | druge puščice sploh ni? |
svetloba znotraj je bila premedla, | da | bi se bilo dalo brati. |
kocke so bile tako slabo izrezljane, | da | so komaj stale na stranicah. |
prižgala košček sveče in sedli so na tla, | da | bi se igrali. |
Njegova sestrica, premlada, | da | bi razumela, za kaj gre pri igri, je |
dovolj tistega, kar je oddajal telekran, | da | je spoznal, da se je vse zgodilo tako, |
je oddajal telekran, da je spoznal, | da | se je vse zgodilo tako, kot je predvideval; |
kako je še pred desetimi minutami - | da | , pred komaj desetimi minutami - glodal |
belo obloženem hodniku z občutkom, | da | hodi po soncu, in z oboroženim stražnikom |
Štirideset let je trajalo, | da | je spoznal, kakšen nasmeh se skriva |
jezik Oceanije in so ga izumili zato, | da | bi izpolnjeval ideološke potrebe Angsoca |
Pričakovati je bilo, | da | bo Novorek dokončno spodrinil Starorek |
Namen Novoreka ni bil samo ta, | da | oskrbi sredstvo za izražanje svetovnega |
jih imeli privrženci Angsoca, temveč | da | onemogoči vse druge načine mišljenja. |
Njegov slovar je bil zgrajen tako, | da | je dajal točen in često zelo tankoumen |
izključeval vse druge pomene pa tudi možnost, | da | bi se do njih prišlo po posredni metodi. |
Ni pa šlo samo za to, | da | se odpravijo izrazito krivoverske besede; |
razlik, in to pravilo je omogočilo, | da | so uničili mnogo arhaičnih oblik. |
so se ravnale po starodavni rabi, le | da | so bile nekatere ukinjene kot nepotrebne, |
miniresni utegnilo navesti na misel, | da | gre za nekaj manj resnega. |
izumljanjem novih besed, temveč s tem, | da | so se, potem ko so jih izumili, prepričali, |
prepričali, kaj pomenijo; se pravi, | da | so preverili, kolikšen obseg izrazov |
zavoljo prikladnosti, vendar tako, | da | so bile očiščene vseh nezaželenih pomenov. |
od starega Hebrejca, ki je vedel, | da | vsi drugi narodi razen njegovega častijo |
njegovega častijo »napačne« bogove, ne | da | bi mu bilo znano kaj več. |
Ni mu bilo treba vedeti, | da | se ti bogovi imenujejo Baal , Oziris, |
in njegove zapovedi; vedel je torej, | da | so vsi bogovi z drugimi imeni ali drugimi |
krivoverski misli kaj dlje kot do ugotovitve, | da | je krivoverska. |
natančno nasprotje tega, kar se je zdelo, | da | pomenijo. |
političnega jezika; in zapaženo je bilo, | da | so k rabi okrajšav te vrste najbolj |
Opaženo je bilo, | da | se v takih okrajšavah ime zoži in tankoumno |
slovarja so celo pridobile moč s tem, | da | so si bile skoraj vse silno podobne. |
Enak učinek je imelo tudi to, | da | je bil besedni zaklad skromen. |
stalno so si izmišljali nove načine, | da | bi ga skrčili. |
od drugih jezikov razlikoval po tem, | da | je njegov besednjak postajal z vsakim |
Končno naj bi bilo možno, | da | bi artikuliran govor prihajal iz glasilk, |
artikuliran govor prihajal iz glasilk, ne | da | bi pri tem sploh sodelovali višji možganski |
vendar je bilo kot ponavadi poskrbljeno, | da | so bili strogo definirani in očiščeni |
Iz nadaljnje razlage bo razvidno, | da | v Novoreku izražanje nepravovernih |
obsojali cele skupine krivoverstev, ne | da | bi jih pri tem definirali. |
je izražal očitno neresnico, to je, | da | so vsi ljudje enako veliki, težki ali |
sporazumevanja, je teoretično obstajala možnost, | da | bi se človek pri rabi novoreških besed |
kot edinem jeziku, ne bi več vedel, | da | je beseda enak nekoč imela drugoten |
drugoten pomen »politične enakosti,« ali | da | je beseda svoboden nekdaj pomenila |
In predvideno je bilo, | da | naj bi sčasoma te izrazite značilnosti |
V praksi je to pomenilo, | da | ni bilo mogoče v celoti prevesti nobene |
Sodimo, | da | so te resnice samoumevne: da so vsi |
Sodimo, da so te resnice samoumevne: | da | so vsi ljudje ustvarjeni enaki, da |
da so vsi ljudje ustvarjeni enaki, | da | jim je njihov Stvarnik podaril nekatere |
Da | so med ljudmi vladavine ustanovljene | |
vladavine ustanovljene le z namenom, | da | bi zagotavljale te pravice. |
Da | črpajo vladavine oblast le iz soglasja | |
Da | ima vsako ljudstvo, če postane kakršnakoli | |
Še najbliže temu bi bilo, | da | bi človek kratko malo pogoltnil ves |
težavna zadeva in ni bilo pričakovati, | da | bi ga mogli končati pred prvim ali |
Večidel zato, | da | bi utegnili temeljito opraviti predhodna |
Aristonovim sinom Glavkonom v Pirej, | da | bi pomolil k boginji, in si hotel hkrati |
»Polemarh vaju prosi, | da | ga počakata.« |
»Sokrat, zdi se mi, | da | ste namenjeni domov, v mesto.« |
»A vidiš, | da | smo v številčni premoči?« |
»Preostaja še ena možnost: | da | vas prepričava, da naju pustite oditi.« |
še ena možnost: da vas prepričava, | da | naju pustite oditi.« |
»Ali nas lahko prepričata, ne | da | bi vaju sploh poslušali?« |
»Potem se kar sprijaznita s tem, | da | vaju nočemo poslušati!« |
»Gotovo ne vesta, | da | bo zvečer baklada na konjih v čast |
»Zdi se mi, | da | bova morala ostati.« |
bil namreč jaz še dovolj pri močeh, | da | bi lahko brez napora šel v mesto, ti |
zvezi; pri tem so nejevoljni, kakor | da | bi bili oropani velikih stvari in bi |
Nekateri se tudi pritožujejo, | da | svojci z njimi - ker so stari - grdo |
Meni se zdi, Sokrat, | da | ti ne obtožujejo pravega krivca, kajti |
počutijo slabo, tako se je nekoč namerilo, | da | sem bil ravno pri pesniku Sofoklu, |
Vesel sem, | da | je to za mano. |
Tako mi je, kakor | da | bi pobegnil divjemu, pobesnelemu gospodarju.‘ |
sem hotel še več slišati, sem dejal, | da | bi ga spodbudil: |
»Kefal, prepričan sem, | da | mnogi ne bodo soglašali s tvojimi trditvami, |
s tvojimi trditvami, temveč menili, | da | ti starosti ne prenašaš težko zaradi |
Serifa ga je zmerjal in mu očital, | da | ni postal slaven iz lastnih moči, temveč |
Moj oče Lizanias ga je zmanjšal tako, | da | ni bilo niti tako veliko, kakor je |
prej ni poznal, kakor hitro začuti, | da | se bliža smrti. |
in zasmehovane zgodbe o Hadu, kjer | da | se morajo pokoriti tisti, ki za življenja |
Kdor ugotovi, | da | je v življenju zagrešil mnogo krivičnih |
zahteva nazaj, mi bo vsakdo pritrdil, | da | mu ga oni ni dolžan vrniti in da ne |
pritrdil, da mu ga oni ni dolžan vrniti in | da | ne more veljati za pravičnega tisti, |
besede o pravičnosti, za katere meniš, | da | so pravilne?« |
ne misli - kar smo pravkar rekli - | da | je treba prejeto stvar, ki jo lastnik |
» | Da | !« |
» | Da | , pri Zevsu! |
Očitno namreč meni: pravično je, | da | predamo vsakomur to, kar mu pripada; |
kar mu dolguje in kar mu pristaja, | da | se lahko imenuje zdravstvo?« |
»Torej: po njegovem je pravičnost v tem, | da | prijateljem koristimo, sovražnikom |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | morda, prijatelj, če se ne oziramo |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
»Kakor kaže najina razprava, | da | .« |
pri tem: pravičnost obstaja v tem, | da | prijateljem koristimo in sovražnikom |
»Ali se ne motijo ljudje v tem, | da | se jim mnogi zdijo dobri, ne da bi |
tem, da se jim mnogi zdijo dobri, ne | da | bi bili, in narobe?« |
» | Da | .« |
»Potem za mnoge, | da | , za vse, ki se v ljudeh motijo, tole |
» | Da | , tako je! |
dejansko je; kdor se tako samo zdi, ne | da | bi tudi bil, ta se tudi samo zdi, da |
da bi tudi bil, ta se tudi samo zdi, | da | je prijatelj, v resnici pa ni; in za |
» | Da | .« |
prijatelj, mora biti tudi pravilna domneva, | da | tudi ljudje zaradi prizadete škode |
» | Da | .« |
Ali - | da | povzameva - lahko dobri s svojo posebnostjo |
to, kar si zasluži, in s tem meni, | da | mora pravičnik sovražnikom škodovati, |
Najin pogovor je pokazal, | da | prizadevanje škode nikakor ne more |
borila proti vsakomur, ki bo trdil, | da | je tako dejal Simonid ali Bias ali |
Trazimah se je bil že večkrat zagnal, | da | bi sredi najinega pogovora povzel besedo, |
svoje moči in naju naskočil, kakor | da | bi naju hotel raztrgati. |
Toda nikar mi ne trdi, | da | je pravično to, kar obvezuje, kar koristi, |
zmoto, jaz in tale tu, potem vedi, | da | tega nisva storila namerno. |
priklanjala in se ne z vso resnostjo trudila, | da | bi prišla do rezultata? |
Dolžnost vas pomembnih bi bila, | da | imate z nama usmiljenje, ne pa, da |
da imate z nama usmiljenje, ne pa, | da | naju zmerjata!« |
Vedel sem, | da | bo tako, in ljudem že vnaprej povedal: |
tako, in ljudem že vnaprej povedal: | da | ne boš hotel odgovarjati, temveč postal |
dvanajst, in mu vnaprej dejal: ’Človek, | da | mi ne rečeš, dvanajst je dvakrat šest |
da | ti na tako vprašanje ne bi nihče odgovoril! | |
»Tudi če ne sodi, vprašanemu pa se zdi, | da | sodi, bo zategadelj - po tvojem mnenju |
Namreč, | da | gredo v uk k tistim, ki so v stvari |
» | Da | , toda imeti ga moram,« |
» | da | bo Sokrat ravnal kakor zmeraj, da sam |
»da bo Sokrat ravnal kakor zmeraj, | da | sam ne bo odgovarjal, in besede drugega, |
Toda pravica, | da | govoriš, pripada predvsem tebi. |
Ti namreč trdiš, | da | to veš in nas lahko s tem seznaniš. |
Trazimah je čisto očitno želel govoriti, | da | bi pri tem blestel, ker je bil prepričan, |
tem blestel, ker je bil prepričan, | da | ima pripravljen posebno lep odgovor. |
Vendar se je delal tako, kakor | da | bi vztrajal pri tem, da jaz govorim. |
tako, kakor da bi vztrajal pri tem, | da | jaz govorim. |
» | Da | se od drugih učim,« |
Da | pa jim zato nisem zahvalen, v tem se | |
Kako rad pa hvalim, če se mi zdi, | da | nekdo dobro govori, boš zvedel takoj, |
boš odgovoril; prepričan sem namreč, | da | boš dobro govoril.« |
»Ali ne veš, | da | imajo nekatere države tiransko, druge |
V teh zakonih oznanjajo, | da | je to, kar je zanje koristno, za podložnike |
Ta ima namreč oblast, tako | da | za vsakogar, ki stvar samo pravilno |
Jasno pa je, | da | mora biti resničnost tvoje trditve |
Ker s tabo soglašam, | da | je pravično nekaj koristnega, ti pa |
» | Da | .« |
»Mislim, | da | .« |
»Mislim, | da | samo to, kar ti praviš. |
»Mislim, | da | .« |
» | da | je pravično izvajati dejanja, ki so |
premodri Trazimah, neogibno sledi, | da | je pravično delati ravno nasprotno |
stran, ko vendar Trazimah sam priznava, | da | vladajoči včasih izdajajo zapovedi |
»Prav tako trdi, dragi Kleitofon, | da | je pravično, kar je vladarju v korist. |
dopolnil s privolitvijo v ugotovitev, | da | mogočniki včasih zapovejo podložnikom |
»Ali misliš, | da | imam moža za mogočnega v trenutku, |
tako mislil, ker si vendar priznal, | da | vladajoči niso nezmotljivi, temveč |
»Tebi se zdi, | da | prevračam besede?« |
»Misliš, | da | sem namenoma postavljal vprašanja tako, |
namenoma postavljal vprašanja tako, | da | bi te v pogovoru prelisičil?« |
Kajti ne moreš me prevarati, ne | da | bi opazil, in javno me ne boš nikoli |
Toda | da | naju spet ne doleti kaj podobnega, |
dejal: tistega, pri katerem velja, | da | je za šibkejšega pravično, če dela |
Sicer pa si preslab za to, | da | bi mi bila potrebna.« |
»Ali me imaš za tako neumnega, | da | bom dražil leva in Trazimahu postavljal |
»Mislim, | da | ni treba upoštevati, ali ravno plove |
Naloga izobraženih zdravnikov je, | da | telesu pripravijo to, kar potrebuje.‘ |
» | Da | .« |
sebi nepopolna in potrebuje drugo, | da | razišče, kaj ji je v korist - in ta |
ne same sebe ne druge umetelnosti, | da | si ohrani svojo korist nasproti nepopolnosti? |
» | Da | .« |
prišla do tod in je bilo vsem jasno, | da | se je trditev o pravičnem izprevrgla |
svoje nasprotje, je Trazimah, namesto | da | bi odgovoril, vprašal: |
Ali ne bi raje odgovoril, kakor | da | sprašuješ?« |
»Ker pestunja ne vidi, | da | si nahoden, in te ne usekne, čeprav |
»Kako | da | ne?« |
»Ker meniš, | da | pastirji (ovčarji in govedarji) skrbijo |
In prav tako meniš, | da | se vladarji v državah, in sicer pravi |
podložnikom, kakor pastir nasproti čredi, in | da | je njihov cilj podnevi in ponoči nekaj |
pravičnosti, o krivici in krivičnosti, | da | pri tem popolnoma prezreš, da sta pravica |
krivičnosti, da pri tem popolnoma prezreš, | da | sta pravica in pravičnost v prid drugemu, |
poslovna partnerja, ne boš nikoli doživel, | da | bi bil po končanem poslu pravični bogatejši |
nepravičnost, tega ne dela iz strahu, | da | bi komu prizadel krivico, temveč iz |
prizadel krivico, temveč iz strahu, | da | ne bi krivica njega zadela. |
pomembnejša kakor pravičnost, samo | da | je dovolj velika; in kakor sem v začetku |
Ali morda misliš, | da | so tvoje ugotovitve nepomembne in zato |
Zdi se namreč, | da | ti vsaj za nas ni mar, ali nam gre |
Zase ti vsekakor moram reči, | da | nikakor ne verujem,da bi bila nepravičnost |
vsekakor moram reči, da nikakor ne verujem, | da | bi bila nepravičnost donosnejša kakor |
ta me ne bi mogel nikoli prepričati, | da | je takšno življenje donosnejše kakor |
Dokaži nam, predragi, | da | se motimo, če dajemo pravičnosti prednost |
spremeniti, potem stori to odkrito, ne | da | bi nas hotel slepiti. |
definiciji pravega zdravnika si menil, | da | se pozneje ni treba več togo držati |
pravega pastirja; bili si namreč mnenja, | da | on - seveda kot pastir - ne redi ovac |
pa ima prej ko slej samo eno nalogo, | da | namreč za to, kar mu je zaupano, kar |
tako se moramo pač zediniti v tem, | da | vsaka prava oblast najbolje skrbi za |
»Ali ne opaziš, | da | drugih uradnih dolžnosti noče nihče |
proti svojemu prepričanju, predragi, | da | postane najino razpravljanje brezplodno.« |
Ali - | da | bom čisto točen, kakor ti to želiš |
»Potemtakem sva se sporazumela v tem, | da | je korist specifična za vsako posamično |
sem, dragi Trazimah, pravkar dejal, | da | noče nihče prostovoljno opravljati |
In ne veš, | da | veljata častihlepnost in lakomnost |
Nočejo namreč, | da | bi jih imenovali plačance, če bi za |
pobudo prevzame javno službo in ne čaka, | da | bi ga k temu prisilili. |
javne službe in jih opravljajo - ne, | da | bi v tem videli srečo in mislili, da |
da bi v tem videli srečo in mislili, | da | se jim bo dobro godilo, temveč iz nujnosti, |
opravljanju; potem bi se jasno pokazalo, | da | pravi vladar v resnici ni rojen zato, |
pravi vladar v resnici ni rojen zato, | da | skrbi za svojo korist, temveč za korist |
Zato bi vsak pameten raje gledal, | da | mu korist prinašajo drugi, kakor da |
da mu korist prinašajo drugi, kakor | da | bi se sam trudil za njihovo korist. |
nikakor ne morem dati Trazimahu prav, | da | je pravičnost v korist močnejšemu. |
mi zdi zdajšnja Trazimahova trditev, | da | je nepravičnikovo življenje boljše |
»Ali mu naj poskušava dokazati, | da | se moti, in ga pripraviti do tega, |
se moti, in ga pripraviti do tega, | da | spremeni svoje mnenje?« |
»In kako razlagaš to, | da | eno imenuješ krepost in drugo grehoto?« |
»ko vendar trdim, | da | je nepravičnost koristna, pravičnost |
»Ti gotovo meniš, | da | mislim na žeparje?« |
»toda začuden sem, | da | postavljaš nepravičnost ob stran kreposti |
Ko bi bil le trdil, | da | je nepravičnost koristna, in ji sicer |
Zdi se mi namreč, | da | se vsaj zdaj ne norčuješ, temveč govoriš |
to moje pravo mnenje ali ne, namesto | da | bi skušal spodbiti mojo trditev?« |
Ali misliš, | da | hoče pravičnik imeti pred drugim pravičnikom |
nepravičnim dejanjem in se bo zato potrudil, | da | bo od vseh kar največ nagrabil?« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
Ko sva se sporazumela, | da | je pravičnost krepost in modrost, nepravičnost |
Rekla pa sva tudi, | da | je nepravičnost moč. |
»Torej vprašam, kakor sem to že prej - | da | točno slediva razpravi -, v kakšnem |
Rečeno je bilo, | da | je nepravičnost močnejša in pomembnejša |
Ti trdiš, | da | je država lahko nepravična in da lahko |
trdiš, da je država lahko nepravična in | da | lahko poskuša, vsem postavam navkljub, |
»Naj bo, | da | se sprem s tabo !« |
to: če se nepravičnost kaže v tem, | da | povsod, kjer je, seje neslogo, potem |
»Očitno je v njenem bistvu, | da | vsakomur, ki ji zapade, naj si je to |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
ničesar doseči - vsekakor včasih pravimo, | da | lahko tudi nepravičniki, če se združijo, |
ostanek pravičnosti, ki jim preprečuje, | da | bi s sabo ravnali prav tako krivično |
s sovražniki, in jim s tem omogoča, | da | izvedejo skupni naklep. |
tako se lotijo zločinske akcije, ne | da | bi bili sami popolni zločinci. |
bili za sleherno dejanje nesposobni - | da | je to tako (če posežemo spet nazaj) |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
obstaja posebna naloga neke stvari v tem, | da | lahko nekaj opravimo (in sicer najbolje) |
»Mislim, | da | lahko.« |
»Potemtakem velja tudi za dušo, | da | ima ustrezno sposobnost?« |
» | Da | .« |
»Ali se nisva sporazumela, | da | je sposobnost (vrlina) duše pravičnost, |
samo jed, ki pravkar pride na mizo, ne | da | bi se prejšnje pošteno naužili, tako |
ko je bila pozneje izrečena beseda, | da | je nepravičnost koristnejša od pravičnosti, |
pravičnosti, se nisem mogel vzdržati, | da | se ne bi posvetil temu vprašanju, in |
rezultat tega razpravljanja je zdaj ta, | da | ničesar ne vem! |
DRUGA KNJIGA 1. Mislil sem, | da | bom s temi besedami rešen nadaljnjega |
dragi Sokrat, zadovoljiti samo z vero, | da | si nas prepričal, ali pa nas hočeš |
»Mislim, | da | obstaja.« |
» | Da | .« |
nastanku pravičnosti; nato bom pokazal, | da | vsi ljudje, ki imajo z njo opraviti, |
dobrega; in nazadnje bom ugotovil, | da | imajo v tem prav; kajti nepravičnikovo |
drugih, nisem pa imel priložnosti, | da | bi od koga slišal trden dokaz o premoči |
s tem pokazal, kako zelo si želim, | da | ti po drugi strani čim temeljiteje |
se ne izogniti, imajo za koristno, | da | sklenejo pogodbo, ki jih pred obojim |
3. | Da | pa so ljudje, ki gojijo pravičnost, |
Pravičniku in nepravičniku damo možnost, | da | ravnata po svoji volji; nato jima sledimo |
Vidimo, | da | ju želja po tem, da bi več imela, vodi |
Vidimo, da ju želja po tem, | da | bi več imela, vodi na isto pot, tako |
pastirji, kakor po navadi, zbrali, | da | bi kralju podali mesečno poročilo o |
neviden, in ti so govorili o njem, kakor | da | ga ne bi bilo tam. |
prepričal o tem, je takoj dosegel, | da | so ga sprejeli med kraljeve sle. |
nobeden od njiju tako jekleno trden, | da | bi ostal zvest pravičnosti ter se zmogel |
lahko bi rekli - trden dokaz za to, | da | ljudje ravnajo pravično samo pod pritiskom |
Kajti, kjer kdo vidi možnost, | da | lahko stori krivico, tam jo tudi stori. |
Tu vidimo, | da | nepravičnik ukrepa kakor spretni strokovnjaki, |
Višek nepravičnosti je v tem, | da | nekdo velja za pravičnika, ne da bi |
tem, da nekdo velja za pravičnika, ne | da | bi bil to. |
sleherne zožitve in k temu še dodati, | da | pri tem slovi kljub najhujšim zločinom |
In tako naj živi, ne | da | bi komu delal krivico, v sluhu največje |
sluhu največje nepravičnosti; s tem, | da | ga nikoli ne omajajo obrekovanja in |
»Vendar mislim, | da | zdaj ne bo težko pokazati, kakšno življenje |
nekolikanj groba, ne pozabi Sokrat, | da | ne govorim jaz, temveč hvalilci nepravičnosti! |
mučenjih križali; tako bi spoznal, | da | je nujno ne biti pravičen, temveč se |
»Sokrat, ti vendar ne misliš, | da | bi bilo vprašanje zadovoljivo prikazano?« |
opojnosti, ker sta pesnika mnenja, | da | je večna opojnost najlepše plačilo |
bolj na široko kot ta, ko pravijo, | da | za pravičnim in zvestim možem ostanejo |
se ne meni zanje, čeprav priznavajo, | da | so boljši kakor drugi. |
vratom bogatih in jih prepričujejo, | da | so jim bogovi naklonili moč, da lahko |
prepričujejo, da so jim bogovi naklonili moč, | da | lahko z žrtvami in zaklinjanjem sredi |
Drugi pa navajajo za to, | da | si ljudje lahko s čarovnijami pridobijo |
Da | , še nje utegne omečiti všečna molitev, | |
le posameznike, temveč cela mesta, | da | se je moč oprati in očistiti zločinov |
so v svoji spremljivosti sposobni, | da | kakor na krilih planejo na vse te besede |
mora biti človek in kako mora ravnati, | da | si bo življenje čim bolje ukrojil! |
Če sem pravičen, ne | da | bi samo užival sloves pravičnosti, |
Da | ostanemo skriti, bomo ustanovili zaveze | |
pri tem imeli zmerom večjo korist, ne | da | bi nas doletela kazen. |
Recimo, | da | bogovi sploh ne obstajajo ali da se |
Recimo, da bogovi sploh ne obstajajo ali | da | se ne menijo za človeštvo: potem se |
In prav ti nam pripovedujejo, | da | je moč bogove z daritvami, pohlevnimi |
vendar lahko prepričamo z molitvami, | da | nas ne kaznujejo za naše napake in |
Kajti tudi če kdo lahko dokaže, | da | so naše trditve napačne, in vidi v |
Da | je to tako je jasno. | |
grajal in pravičnost samo tako hvalil, | da | je poveličeval čas, slavo in darila, |
prozi izčrpno razložil in pokazal, | da | duša z nepravičnostjo skriva v sebi |
potem ne bi pazili drug na drugega, | da | ne delamo krivic, temveč bi bil vsakdo |
kar najbolj izčrpno obrazložil zato, | da | slišim od tebe nasprotno. |
učinek, ki ga tidve izvajata na ljudi, | da | lahko ena velja sama po sebi za dobro, |
slovesa, potem nikoli ne porečemo, | da | hvališ ali grajaš pravičnost ali nepravičnost, |
in soglašaš tudi s Trazimahom v tem, | da | je pravičnost koristna drugemu, močnejšemu, |
Drugim prepusti, | da | hvalijo slavo in plačilo! |
hvalijo in krivičnost grajajo tako, | da | pri njiju hvalijo ali grajajo slavo |
Pokaži nam sedaj v svoji razpravi, | da | pravičnost ne prekaša samo nepravičnosti, |
na tistega, ki ju ima, in dosezata, | da | je vsaka sama po sebi dobro zlo, bodisi |
vsaka sama po sebi dobro zlo, bodisi | da | ju pred bogovi in ljudmi skriva ali |
lahko tako govorila o nepravičnosti, ne | da | bi bila prepričana, da prekaša pravičnost. |
nepravičnosti, ne da bi bila prepričana, | da | prekaša pravičnost. |
Vsaj mislim, | da | nista o tem prepričana. |
priskočim na pomoč pravičnosti; bojim se, | da | tega ne zmorem; dokaz za to je, da |
da tega ne zmorem; dokaz za to je, | da | moje utemeljitve o premoči pravičnosti, |
pravičnosti ne pomagati; bojim se, | da | je kršitev dolžnosti do bogov, če je |
zoper pravičnost in odpove, namesto, | da | bi pomagal, dokler lahko diha in govori. |
Zategadelj bo najboljše, | da | ji pomagam, kakor ji pač morem.« |
kratkovidni, nato pa bi bil nekdo opazil, | da | so iste črke nekje drugje napisane |
v takšnih okoliščinah lahko upamo, | da | se bomo lažje povzpeli do cilja naše |
Mislim, | da | to nikakor ni lahka naloga. |
Ali misliš, | da | je država kako drugače nastala?« |
» | Da | .« |
dati, in sprejme od drugega, če meni, | da | mu to bolj ustreza.« |
» | Da | .« |
največja potreba je preskrba s hrano, | da | ljudje lahko obstajajo in živijo?« |
» | Da | .« |
porabi štirikratni delovni čas in trud, | da | jih oskrbi z živili? |
»Medtem ko si govoril, sem se domislil, | da | po naravi nihče med nami ni popolnoma |
»Kajti delo ne čaka, | da | bi imel tisti, ki naj ga opravi, ravno |
»Vendar pa za to, | da | napravijo, kar smo našteli, niso potrebni |
očitno ne bo sam izdelal pluga, če hoče, | da | bo dober, ali motike ali kakega drugega |
kravarje, ovčarje in druge živinorejce, | da | imajo kmetje vole za oranje in hkrati |
odposlanec odpravi prazen na pot, ne | da | bi imel s sabo to, kar potrebujejo |
» | Da | .« |
ljudje, ki sicer nimajo dovolj razuma, | da | bi bili dragoceni za skupnost, zato |
» | Da | .« |
»Mislim, | da | je tako.« |
naša država že tako stopnjo razvoja, | da | ji nič več ne manjka?« |
Očitno tako, | da | pridelujejo žito in vino, da izdelujejo |
tako, da pridelujejo žito in vino, | da | izdelujejo čevlje in obleko ter gradijo |
» | Da | .« |
svinje in vse druge domače živali, | da | si lahko vsakdo izbere meso po svoji |
hočem zadovoljiti le z ugotovitvijo, | da | sva odkrila njen izvir, ki zvečine |
večja za celo vojsko, pripravljeno, | da | se z orožjem v roki bojuje z bližajočim |
Rekli smo namreč, kakor se boš spomnil, | da | en mož ne more opravljati različnih |
»Za čevljarja pa je bilo rečeno, | da | ne more biti hkrati kmet, tkalec in |
stavbenik; čevljar naj ostane samo čevljar, | da | bodo njegovi izdelki čim boljši, in |
zanimati, njegova dolžnost je marveč, | da | vse življenje opravlja kar najbolje |
ali ni prav tako izredno pomembno, | da | je vse kar zadeva vojno, čim bolje |
ščit, drugo orožje in vojno opremo, | da | postane mojster v boju s težkooboroženci |
nobenega drugega orodja, ki bi moža s tem, | da | samo seže po njem, usposobilo za obrtnika |
naloga je očitno - samo če to zmoremo -, | da | ugotovimo, kakšne prirojene lastnosti |
»Pri Zevsu, težko, | da | ne bi !« |
srditi; sicer jim ne bo treba čakati, | da | jih uničijo sovražniki, ker bodo pred |
»Prezrla sva, | da | so v resnici bitja, ki v sebi združujejo |
»Tako: če pes vidi neznanca, renči, ne | da | bi mu ta prej kdaj storil kaj hudega; |
»Tako natanko nisem pazil na to, | da | bo tako ravna je jasno.« |
»Potemtakem mora tudi za človeka veljati, | da | hrepeni po spoznanju in ljubi modrost, |
»Mislim, | da | nam bo to pomagalo doseči naš namen.« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
»Ali ne veš, | da | otrokom najprej pripovedujemo pravljice? |
»S tem sem torej mislil, | da | je moč z muzično vzgojo prej začeti |
izoblikovati tak značaj, kakršnega želimo, | da | bi imelo.« |
pa ne moremo brezbrižno dopuščati, | da | bi otroci poslušali katere koli pravljice |
veliko, težko dosegljivo žival, tako | da | bi to slišalo kar najmanj ljudi.« |
ne smemo mlademu človeku izjavljati, | da | ne počenja nič nenavadnega, če komu |
Če hočemo, | da | bodo videli čuvarji kot branilci naše |
Če hočemo namreč čuvarje prepričati, | da | noben državljan nikoli ni bil sodržavljanu |
nikoli ni bil sodržavljanu sovražnik in | da | je to tudi v nasprotju z ustaljenimi |
Zato je treba skrbno paziti na to, | da | so zgodbe, ki jih otroci prve slišijo, |
Naloga le‐teh pa je, | da | poznajo samo smernice, po katerih morajo |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
Ali če trdijo, | da | je Zevs varuh dobrega in slabega! |
19. In če kdo trdi, | da | sta Atena in Zevs pobudila Pandara, |
sta Atena in Zevs pobudila Pandara, | da | je prelomil prisego in pogodbo, potem |
kakor jo zdaj iščemo, in pokazati, | da | je bog stvarnik dobrega in poštenega, |
stvarnik dobrega in poštenega, ljudi pa | da | je moč poboljšati z vzgojo; pesnikom |
pesnikom ne smemo dovoliti trditve, | da | so kaznovanci nesrečni, bog pa je vzrok |
Če pesniki pravijo, | da | slabi ljudje zaradi svoje nesreče zaslužijo |
zaradi svoje nesreče zaslužijo kazen in | da | jim bog s kaznijo pomaga, potem je |
namenom pojavlja v različnih podobah, | da | se včasih dejansko spremeni iz ene |
podobe v drugo, a včasih nas samo ukani, | da | to verjamemo, ali pa je bog preprosto, |
spreminja; saj vendar ne moremo domnevati, | da | bi kaj manjkalo glede na lepoto in |
»In misliš, | da | se bo hotel kdo, bodisi bog ali človek, |
»Potemtakem je za boga nemogoče, | da | bi se nam spremenil, temveč vsak bog |
grozljivimi pravljicami o bogovih, ki | da | ponoči hodijo okrog v podobi čudnih |
ne spreminjajo, zbujajo v nas vero, | da | se pojavljajo v raznih podobah zato, |
se pojavljajo v raznih podobah zato, | da | nas prevarajo in začarajo?« |
»Bog nas torej hoče preslepiti s tem, | da | se nam v besedi ali dejanju predstavlja |
»Potemtakem ne veš, | da | pravo resnično laž - če smemo tako |
»Ti gotovo misliš, | da | gre za nekaj zapletenega. |
»Mislim, | da | ne.« |
»Po tvojih besedah se tudi meni zdi, | da | je tako.« |
bogove in o njih govoriti, namreč: | da | niso glumači (čarovniki), ki se spreminjajo, |
(čarovniki), ki se spreminjajo, in | da | nas z lažmi ne varajo ne v besedah |
hvaliti pri Aishilu, če Tetis pravi, | da | je na njeni poročni gostiji pel Apolon |
Upala sem, | da | Foibova usta, usta boga, oblagodarjenega |
nanj, mu ne damo zbora in ne dovolimo, | da | bi učitelji njegovo pesnitev uporabljali |
nog dalje vsi, za katere si želimo, | da | bodo nekoč spoštovali bogove in starše |
»Mislim, | da | je prav tako,« |
»In dalje: če hočemo, | da | postanejo hrabri, potem jim še prav |
Ali meniš, | da | je lahko nekdo pogumen, če nosi v sebi |
ljudje tolikanj manj slišati, če hočemo, | da | bodo svobodni in se suženjstva bolj |
kakšnem drugem pogledu, mi pa se bojimo, | da | ne bi čuvarji zaradi tega strahu postali |
» | Da | .« |
»Potem tudi ne tarna, kakor | da | bi onega zadela strašna usoda?« |
»Dalje trdimo, | da | tak mož najčešče sam sebi zadostuje |
» | Da | .« |
ne resnim - in strahopetnim možem, | da | bo tiste, ki jih vzgajamo, sram takega |
dopustno, kakor beremo pri Homerju, | da | si Ahil med jokom in stokom z obema |
zapeljati v podobne besede ali dejanja; ne | da | bi se sramoval ali se skušal obvladati, |
dokler nas kdo z boljšimi ne prepriča, | da | ni tako.« |
je naša prejšnja trditev pravilna, | da | namreč bogovi laži sploh ne potrebujejo, |
državljan laže vladarjem, je to zanj ista, | da | , še večja napaka, kakor če bolnik o |
»Mislim, | da | je tako.« |
Da | pa jim je morda sicer v veselje, se | |
najpametnejši mož pri Homerju pravi, | da | je zanj najlepše, kadar: mize stojijo |
naliva kozarce, ali misliš, | da | se mladi ljudje, potem ko to slišijo, |
bil ob pogledu na Hero tako prevzet, | da | niti ni hotel iti domov, temveč si |
in kar na zemlji; zatrjeval ji je, | da | ga je ljubezen tako prevzela, kakor |
dejanjih slavnih mož, potem je prav, | da | mladina to vidi in sliši; takšna na |
»Tudi ne smemo dopustiti, | da | bi bili možje podkupljivi in pohlepni.« |
»se pomišljam izreči svoje mnenje, | da | ni spoštljivo tako govoriti o Ahilu |
... Ej, | da | mi dana je moč, kako bi te jaz izpodrecal! |
podzemlje, čeprav ni verjetno, | da | je to za prijatelja, ki je bil mrtev, |
smemo mladih ljudi prepustiti veri, | da | je bil Ahil, sin boginje in Peleja, |
Heirina, notranje tako neuravnovešen, | da | bi se v njem skrivali dve nasprotni |
»in ne bomo dopustili, | da | pesniki pripovedujejo, kako sta se |
na tako grozne roparske pohode ali | da | je sicer kak sin bogov ali junak zakrivil |
hočemo pripraviti pesnike do tega, | da | jim ali takih dejanj ne bodo pripisovali |
tem lahko prepričali našo mladino, | da | bogovi delajo tudi zla dejanja in da |
da bogovi delajo tudi zla dejanja in | da | heroji niso nič boljši od ljudi. |
Tudi smo dokazali, | da | od bogov ne more priti nič slabega.« |
lastno malopridnost, če je prepričan, | da | podobno delajo in so delali ...bogov |
» | Da | , o tem smo že govorili.« |
bi po mojem mnenju morali ugotoviti, | da | pesniki in pripovedniki v najpomembnejših |
strinjaš z mano, potem lahko domnevam, | da | si sporazumen z raziskavo, ki se ji |
začetek Iliade, kjer pesnik pravi, | da | se je Hrises obrnil na Agamemnona s |
»Ti veš, | da | do verzov: ... in vse rotil je Ahajce, |
sploh ne skuša v nas zbuditi misli, | da | govori kdo drug kakor on; v nadaljnjem |
v nadaljnjem pa govori tako, kakor | da | bi bil on Hrises, in se na vso moč |
on Hrises, in se na vso moč trudi, | da | bi v nas zbudil vtis, da ne govori |
moč trudi, da bi v nas zbudil vtis, | da | ne govori Homer, temveč stari duhovnik. |
drži prilagodi drugemu, pomeni to, | da | tistega, ki se mu prilagaja, posnema?« |
» | Da | .« |
Da | ne porečeš, da tega spet ne razumeš, | |
Da ne porečeš, | da | tega spet ne razumeš, ti bom pokazal |
prišel je Hrises z odkupnino za hčer, | da | bi se s prošnjo obrnil na Ahajce in |
in ko bi potem nadaljeval, ne kakor | da | bi bil Hrises, temveč še zmeraj kot |
je prišel duhovnik, jim je zaželel, | da | bi se po zavzetju Troje srečno vrnili |
Rekli smo, | da | smo vsebino že obravnavali in da moramo |
smo, da smo vsebino že obravnavali in | da | moramo zdaj govoriti o obliki.« |
»Domnevam, | da | premišljuješ, ali naj tragedijo in |
» | Da | ! |
človeška narava in zategadelj nesposobna, | da | bi mnogotere stvari dobro posnemala |
velja tudi za druga nečastna dela, | da | jim posnemanje ne bi prešlo v naravo. |
» | da | bi ti, ki so zaupni naši skrbi in bi |
tiči v nesreči, trpljenju in tožbah, | da | o bolni, ljubeči in rodeči ženski sploh |
po mojem mnenju govoril tako, kakor | da | bi bil to on sam, ne da bi se sramoval |
tako, kakor da bi bil to on sam, ne | da | bi se sramoval takšnega posnemanja, |
takih stvari, povrhu pa se mu upira, | da | bi se poglabljal v slabše, ker to sovraži |
posredno in neposredno podajanje, s tem | da | bo zadnje predstavljalo le majhen del |
največje časti, hkrati pa mu rekli, | da | takega moža v naši državi ni in da |
da takega moža v naši državi ni in | da | se tudi ne sme v njej naseliti. |
hudi stiski, tudi v nesreči - bodisi | da | je ranjen ali mu grozi smrt ali kakšno |
prepričevanjem drugih in zato doseza uspehe, ne | da | bi se prevzel, temveč se vsega loteva |
»Mislim, | da | ne.« |
»In tako smo, ne | da | bi opazil, našo državo, ki smo jo prej |
pri tonovskih načinih tvoja naloga, | da | nam poveš.« |
Zdi se mi, | da | se še megleno spominjam, kako je govoril |
Če hočemo, | da | bo stvar jasna, bo potrebna daljša |
»Toda | da | je dobro ali slabo vedenje nasledek |
» | Da | .« |
paziti samo na pesnike in jih prisiliti, | da | svojim delom vtisnejo podobo dobrega |
tudi druge umetnike in jim preprečiti, | da | svojim likovnim stvaritvam, zgradbam |
naj kot umetnik pri nas ne ustvarja, | da | se našim bojevnikom, vzgojenim samo |
duše sledijo vsemu v bistvu lepemu, | da | bo naša mladina živela v zdravem ozračju |
trdni šele takrat ko smo dobro vedeli, | da | se črke, četudi jih je malo, v vsem, |
-, temveč smo se začeli prizadevati, | da | jih v malem in velikem dodobra spoznamo, |
malem ne v velikem, temveč se zavedamo, | da | vse to sodi k isti umetnosti in izšolanosti. |
»Bistvo prave ljubezni je vsekakor v tem, | da | preudarno in plemenito ljubimo to, |
tem, za katerega se poteguje, tako, | da | ne bo nikoli zbujal niti videza, da |
da ne bo nikoli zbujal niti videza, | da | se tu dogaja kaj več; v nasprotnem |
nasprotnem primeru si lahko nakoplje očitek, | da | mu manjka izobrazbe in čuta za lepoto.« |
» | Da | .« |
tu pa postavimo samo glavna načela, | da | ne postanemo dolgovezni, potem je naše |
» | Da | .« |
može, ki ljubijo korintska dekleta, | da | si ohranijo zdravo in močno telo?« |
temveč tudi tisti možje, ki pravijo, | da | so bili deležni izbrane vzgoje. |
pomanjkanja vsakega čuta za lepoto še misli, | da | se lahko baha s tem, da je zmožen vsakega |
lepoto še misli, da se lahko baha s tem, | da | je zmožen vsakega zločina, da pozna |
tem, da je zmožen vsakega zločina, | da | pozna vse zvijače in se lahko zmuzne |
okretnosti skoz vsako luknjo, samo | da | se izogne kazni; in vse to zaradi nepomembnih |
in sili v učene Asklepijeve učence, | da | dajo tema boleznima imeni, kakor sta: |
To sklepam iz tega, | da | Asklepijevi sinovi niso grajali služabnice, |
»Ne, če pomisliš, | da | zdaj navadnega načina zdravljenja bolezni |
»S tem | da | si je podaljšal umiranje. |
kakor mislim, ni mogel ozdraviti; ne | da | bi si vzel za drugo čas, se je nenehoma |
»To verjame samo tisti, kdor ne ve, | da | Asklepij svojih naslednikov s tem načinom |
iz neizkušenosti; vedel je marveč, | da | ima v dobro urejeni državi vsak posameznik |
nalogo in zategadelj nihče ne utegne, | da | bi se vse življenje zdravil in pri |
zdravnika za zdravilo, ki ga takoj izpije, | da | se reši bolezni, ali pa mu zdravnik |
zdravnik pomaga z dristilom ali s tem, | da | mu boleče mesto izreže ali izžge. |
prepiše daljše zdravljenje, na primer, | da | mora nositi polsten klobuk ali podobno, |
ali podobno, potem mu bo hitro dejal, | da | se ne utegne ukvarjati s svojo boleznijo |
utegne ukvarjati s svojo boleznijo in | da | tudi nima nobene koristi od takega |
strah pred boleznijo v prepričanju, | da | telesne nadloge nikoli ne počivajo.« |
bolnikom, naj živijo, kakor so navajeni, | da | ne bi prihajalo do motenj v življenju |
domnevamo, podobni; bil je namreč mnenja, | da | ne sme zdraviti tistih, ki niso mogli |
tragedij in Pindar v nasprotju z nami, | da | se je dal Asklepij, Apolonov sin, za |
Asklepij, Apolonov sin, za denar omečiti, | da | je ozdravil bogatega moža, ki je že |
praviš k temu, Sokrat: ali ni potrebno, | da | imamo v državi dobre zdravnike? |
ne sme sama storiti vseh zločinov, | da | bi po njih lahko presojala zločine |
mladosti pogosto zbujajo vtis, kakor | da | bi bili omejeni in bi jih sprijenci |
jih ima sam mnogo za ušesi in misli, | da | je zvit in pameten, se kaže, če občuje |
»Mladeniči bodo gotovo gledali, | da | ne bodo prišli v stik s sodstvom, če |
s čimer bo pri dobri volji dosegel, | da | bo zdravniško pomoč potreboval samo |
spoprijemal, ker mu je bolj pri srcu želja, | da | si zbudi v duši naravni pogum, kakor |
izobraževanju, ne dela tega z namenom, | da | bi si s prvim oblikoval dušo in z drugim |
filozofske naravnanosti; če pustimo, | da | se prosto razvija, postane čezmerno |
» | Da | .« |
18. »Če torej nekdo dopusti, | da | mu muzična umetnost očara dušo z zvoki |
dušo, si s slabitvijo draži pogum, tako | da | iz neznatnega vzroka vzroji in se spet |
mimogrede, temveč za obe nagnjenji skupno, | da | v zmerni napetosti in sprostitvi harmonično |
Jasno je, | da | se mora vse to uskladiti z našimi načeli |
»Jasno je, | da | morajo biti vladarji starejši, ti pa |
»Tudi to, | da | vladajo samo najboljši?« |
» | Da | .« |
skupna korist; kjer torej mislimo, | da | je blaginja drugega hkrati tudi naša |
prisiljenosti, izgubijo vero vanj in pozabijo, | da | je blaginja države njihova največja |
»Kaj nisi mnenja, | da | se ljudje ločijo od dobrega proti svoji |
»Zdi se mi, | da | govorim kot tragik! |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
položaje in jih peljati na zabave, | da | jih bolj preskusimo kakor zlato v ognju |
vladarjev in čuvarjev, načelno, ne | da | bi se spuščal v podrobnosti.« |
sovražniki in notranjimi prijatelji, s tem | da | prvi ne morejo storiti državi nič slabega, |
» | Da | .« |
21. »Kakšna pot nam zdaj preostaja, | da | prepričamo, če mogoče, vladarje, sicer |
»Zdi se mi, | da | obotavljaš z besedo,« |
od kod naj vzamem pogum in besede, | da | jo povem in poskusim prepričati najprej |
Ali se ti zdi kako mogoče, | da | bi vladarji in drugi državljani verovali |
»bi pomenilo, | da | bodo bolj skrbeli za državo in za same |
» | Da | , hiše za vojake, ne za trgovce.« |
se je treba vsestransko zavarovati, | da | ne bi naši čuvarji, ker so močnejši, |
»Trdna je samo naša prejšnja trditev, | da | morajo dobiti pravo vzgojo, kakršna koli |
izpolnjujejo najpomembnejšo zahtevo, namreč | da | bodo dobrohotni drug do drugega in |
sploh takšne življenske okoliščine, | da | jih ne bodo ovirale pri njihovem vojaškem |
delu, hkrati pa jih tudi ne zapeljale, | da | bi se pregrešili pred drugimi državljani.« |
hišne posestnike in kmetovalce, namesto | da | bi bili vojaki, ter v trde gospodarje, |
vojaki, ter v trde gospodarje, namesto | da | bi bili zavezniki državljanov; vtem |
» | Da | !« |
»In to samo za to, | da | dobijo hrano; mezde kakor drugi (razen |
drugi (razen hrane) ne dobijo, tako | da | ne morejo, tudi ko bi hoteli, nikamor |
» | Da | .« |
» | Da | dobimo odgovor na vprašanje, moramo |
mi ne ustanavljamo države z namenom, | da | bi bil en stan posebno srečen, temveč |
bil en stan posebno srečen, temveč | da | bi bila, če je le mogoče, srečna vsa |
Zamisli si, | da | nekdo pride k nam, ko ravno barvamo |
odgovorili: Čudak, nikar ne misli, | da | moramo oči tako lepo obarvati, da jih |
misli, da moramo oči tako lepo obarvati, | da | jih potem ne bo nihče več imel za oči; |
Prav tako nas zdaj ne sili, | da | čuvarjem pripomoremo do sreče, ki bi |
navesili nanje zlato in jim dopustili, | da | bi zemljo obdelovali, kakor bi se jim |
kolovrat pa potisnili v stran s tem, | da | bi ga uporabljali za delo le, kadar |
se pri tem izdajajo za mojstre, ne | da | bi to bili, za državo to ni nevarno. |
države, ki to niso, temveč se le zdijo, | da | so, pa uničijo, kar gotovo uvidiš, |
po drugi strani samo v njihovi moči, | da | jo dobro vodijo in osrečujejo. |
prepričamo čuvarje in njihove pomočnike, | da | postanejo kar najpopolnejši mojstri |
država, potem le prepustimo naravi, | da | nakloni posameznim stanovom njim ustrezne |
» | Da | isti stvari kvarita in pridita druge |
nalogo: za vsako ceno morajo preprečiti, | da | se to skrivaj ne utihotapi v državo...« |
»Mislim, | da | že.« |
»Priznati moram, | da | imaš prav.« |
»In dalje, zamisli si, | da | pošljejo odposlance v drugo državo |
Ali misliš, | da | se bo tisti, ki to sliši, raje bojeval |
»Kako naiven si, ko misliš, | da | je katera koli druga država razen te, |
razen te, ki jo ustanavljamo mi, vredna | da | nosi ime ’država‘!« |
»Takole mislim: država naj raste toliko, | da | ne izgubi notranje enotnosti, bolj |
eno dolžnost: vestno morajo skrbeti, | da | naša država ne postane ne premajhna |
tudi ne samo navidezno velika, temveč | da | bo ustrezno velika in enotna.« |
» | Da | , dragi Adeimant,« |
» | Da | kratko povzamem: voditelji države morajo |
države morajo vztrajati pri tej vzgoji, | da | se jim nepredvidoma ne izpridi. |
Predvsem pa morajo paziti na to, | da | se jim v telesno in duhovno vzgojo |
nasprotna novost; njihova skrb bodi, | da | ostane vse, kolikor je mogoče, nespremenjeno, |
dogodkih, potem naj pazijo, | da | kdo ne pomisli, da pesnik ne govori |
potem naj pazijo, da kdo ne pomisli, | da | pesnik ne govori o novih pesmih, temveč |
pesmih, temveč o novem načinu petja, in | da | ne hvali le‐onih! |
ne spreminjajo zakonov v glasbi, ne | da | bi hkrati omajali tudi najpomembnejše |
» | Da | , nezakonitost se lahko z lahkoto in |
nezakonitost se lahko z lahkoto in ne | da | bi kdo opazil, prikrade v glasbo.« |
» | Da | , to odstopanje od zakonov, ki vladajo |
»Škoda, ki nastaja, obstoji v tem, | da | se nezakonitost polagoma, korak za |
zaposlitev, ker je sicer nemogoče, | da | bi postali vrli ljudje, ki poznajo |
»In tako nastane nazadnje - mislim, | da | to lahko rečemo - popolna in trdna |
Ali se bomo odločili, | da | izdamo zakonske odločbe o vseh teh |
» | Da | , prijatelj, toda samo tedaj, če z božjo |
izboljševali posamezne zakone, prepričani, | da | jim prinašajo srečo.« |
»Ti misliš, | da | bodo živeli tako kakor tisti bolniki, |
tisti bolniki, ki so preveč nezmerni, | da | bi spremenili svoj zgrešeni način življenja.« |
zdravljenju namreč ne dosežejo drugega, kakor | da | si bolezni samo večajo in pestrijo, |
pestrijo, in pri tem zmeraj upajo, | da | bodo ozdraveli, če jim kdo nasvetuje |
»In dalje, a ni mikavno, | da | imajo za svojega najhujšega sovražnika |
tistega, ki jim pove resnico, namreč, | da | jim ne bo pomagalo nobeno zdravilo, |
» | Da | , občudujem jih; ne občudujem pa ljudi, |
»Ali se ti ne zdi mogoče, | da | mož, ki se ne razume na merjenje, in |
drugi, čeprav tudi nevešči, rečejo, | da | je visok štiri vatle, tem besedam lahko |
Upajo, | da | bodo lahko odpravili nepoštenost v |
stvari, ki sem jih naštel, ne opazijo pa, | da | v resnici obglavljajo hidro.« |
» | da | se pravi zakonodajalec ne sme ukvarjati |
dajatvah, ki jih dolgujemo pokojnim, | da | nam ostanejo naklonjeni. |
pokliči brata, Polemarha in druge, | da | skupaj poiščemo, kje sta v državi pravičnost |
njiju nam je potrebna za srečo, bodisi | da | jo želimo uživati skrivaj ali javno |
»Ti si obljubil, | da | boš to sam raziskal. |
»Dobro, | da | si me spomnil na to; torej se moram |
»Upamo, | da | bomo to, kar iščemo, tudi našli, in |
» | Da | .« |
velja država za modro in sposobno, | da | upravlja samo sebe?« |
»Sposobno, | da | se upravlja, in zares modro.« |
tisti del najmanjši, ki mu je dano, | da | je deležen znanja, ki si edino med |
»Mislim, | da | smo jo zadostno obrazložili.« |
»Vem, | da | se barva ne izpere, blago pa je videti |
To smo storili samo z namenom, | da | iz prepričanja in čim popolneje sprejmejo |
zakone, kakor sprejme volna barvo, in | da | njihova predstava o strašnem in o drugih |
najprej obravnavati pravičnost, ne | da | bi se pred tem ukvarjali s preudarnostjo?« |
»Ne vem, toda nikakor ne bi hotel, | da | bi o njej razpravljali, na preudarnost |
» | Da | , to so poglavitne razlage te lastnosti.« |
del obvlada slabšega, potem pravimo, | da | je človek močnejši od samega sebe, |
prezir, medtem ko o človeku pravimo, | da | je slabši od samega sebe in da je razbrzdan.« |
pravimo, da je slabši od samega sebe in | da | je razbrzdan.« |
Upravičeno namreč lahko rečemo o njej, | da | je močnejša od same sebe, če sicer |
potemtakem lahko rečemo o kateri državi, | da | je močnejša kot strasti in naslade, |
državljane potemtakem lahko rečeš, | da | so preudarni: za vladajoče ali podložne?« |
in tiste, ki so med obojimi, bodisi | da | so to po spoznanju, po moči, po številu |
Kako pa je s četrto, ki še manjka, | da | bo število popolno? |
moramo kot lovci obkoliti grm in paziti, | da | nam pravičnost ne uide in pobegne. |
»Vse kaže, Glavkon, | da | smo ji na sledi; upam, da se nama ne |
Glavkon, da smo ji na sledi; upam, | da | se nama ne bo izgubila.« |
»Mislim, | da | že dolgo govorimo in poslušamo o pravičnosti, |
poslušamo o pravičnosti, toda ne opazimo, | da | gre zanjo.« |
slišali in tudi sami smo večkrat rekli, | da | je pravičnost v tem, da vsakdo opravlja |
večkrat rekli, da je pravičnost v tem, | da | vsakdo opravlja svojo nalogo in se |
je po vsem videzu pravičnost v tem, | da | na neki določen način opravljamo svojo |
ena, namreč tista, ki tem daje moč, | da | se razvijejo in potem ostanejo nespremenjene, |
Rekli pa smo, | da | je ravno pravičnost tista lastnost, |
katera od teh lastnosti je potrebna, | da | ostane država kar najboljša, bi bilo |
pa je naposled to stanje v državi, | da | je vsakdo - otrok ali ženska, suženj |
»Za to, | da | postane država popolna, tekmuje torej |
zasledujejo še kake druge cilje poleg teh, | da | se nihče ne polašča tuje lastnine in |
se nihče ne polašča tuje lastnine in | da | se nikomur ne odvzame njegova lastnina?« |
» | Da | .« |
»Torej tudi iz tega sledi, | da | je pravičnost v tem, da ima vsakdo |
tega sledi, da je pravičnost v tem, | da | ima vsakdo svoje in da vsakdo svoje |
pravičnost v tem, da ima vsakdo svoje in | da | vsakdo svoje dela.« |
» | Da | .« |
močjo ali podobnim in zato zahteva, | da | ga sprejmejo v stan bojevnikov, in |
povzpeti v stan vladarjev ali čuvarjev, ne | da | bi to zaslužil, ali če hočejo ti stanovi |
državo najhujšo škodo in zaslužita, | da | ju z vso pravico označimo kot največji |
raziskavo, ki smo jo začeli v upanju, | da | bomo laže spoznali pravičnost pri posamezniku, |
kot najbolj popolno, v prepričanju, | da | mora vsaj v taki državi vladati pravičnost. |
»Zategadelj lahko zahtevamo, dragi prijatelj, | da | ima vsak posameznik v svoji duši vse |
» | da | stvar spet ni tako preprosta. |
»Toda bodi prepričan, Glavkon, | da | na to vprašanje, kakor se mi zdi, ne |
Vsekakor moramo priznati, | da | so v vsakem izmed nas iste oblike in |
Smešno bi bilo misliti, | da | poguma v države ne prinašajo posamezni |
naletimo v svoji duši, potem vemo, | da | tu ne gre za eno duševno sposobnost, |
»Ali je potemtakem mogoče, | da | predmet v istem času in z istim svojim |
»Sporazumimo se še natančneje o tem, | da | ne pride pozneje do kakšnih dvomov. |
stoji, giblje pa roke in glavo, poreče, | da | hkrati miruje in se giblje, potem taka |
morejo vznemiriti in prepričati o tem, | da | bi lahko kak predmet kadar koli hkrati, |
»Toda | da | ne bi bili primorani vseh teh prigovorov |
Če se pozneje pokaže, | da | stvar ni taka, potem seveda naši sklepi |
» | Da | , te so si v navzkrižju druga z drugo.« |
porečeš o duši tistega, ki si nekaj želi, | da | teži po predmetu svojega poželenja, |
po predmetu svojega poželenja, ali | da | jo privlačuje to, kar želi imeti, ali |
privlačuje to, kar želi imeti, ali | da | je pri sebi sporazumna s tem, kar si |
s tem, kar si želi pridobiti, kakor | da | odgovarja na vprašanje, vsa prevzeta |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
In ali je potrebna vročina, | da | ob žeji začutimo željo po hladni pijači, |
začutimo željo po hladni pijači, ter mraz, | da | se nam zbudi želja po topli pijači? |
» | Da | ,« |
nas nihče ne sme zmesti s prigovorom, | da | ne želimo piti nasploh, temveč piti |
» | da | je predmet, ki je večji, večji tudi |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
Upam, | da | zdaj razumeš: vsak predmet, ki se nanaša |
Ne trdim pa, | da | so ti predmeti takšni kakor predmet, |
kakor predmet, na katerega se nanašajo, | da | je znanost o zdravju in bolezni sama |
In nasledek tega je, | da | se ne imenuje več kratko malo znanost, |
»Tako tudi ni moč reči o lokostrelcu, | da | sočasno z rokami lok odriva in priteguje, |
»Vendar pa se dogaja, | da | je človek žejen in kljub temu noče |
» | Da | in celo pogosto.« |
»Zdi se mi, | da | bi moglo biti tako.« |
opazil nekaj trupel in začutil željo, | da | si jih ogleda, hkrati pa tudi odpor, |
» | da | se volja včasih bojuje s poželenji |
» | da | kdo samega sebe zmerja, če ga hočejo |
Podoba je, kakor | da | bi se dva nasprotnika napadala in bi |
Da | pa bi se volja združila s poželenji | |
Če kdo misli, | da | je kdo drugemu storil krivico, in mora |
namreč po njegovem mnenju upravičen, | da | tako ravna z njim. |
»Če pa kdo misli, | da | se mu godi krivica, potem se razvname, |
državi dodelili vladarjem pomočnike, | da | jim pomagajo kakor psi pastirjem.« |
» | Da | se nam volja kaže kot nasprotje tega, |
kot nasprotje tega, kar smo mislili, | da | je. |
Do zdaj smo menili, | da | je nekakšno poželenje. |
Zdaj pa vidimo, | da | je na strani razuma, če pride do nesoglasja |
ni s slabo vzgojo pokvarjena, tako | da | ima duša tri dele, kakor tudi državo |
» | Da | , če se pokaže, da je samostojen poleg |
»Da, če se pokaže, | da | je samostojen poleg razuma, kakor se |
Pri otrocih je vendar moč opaziti, | da | imajo že kot novorojenčki precej volje. |
»Ugotovili smo, | da | so v posamezni duši isti deli kakor |
»Tudi nismo pozabili, | da | je država pravična zato, ker vsak stan |
»Potemtakem si moramo vtisniti v spomin, | da | smo tudi vsi mi pravični in opravljamo |
harmonijo med razumom in voljo, s tem | da | z dobrimi pesnitvami in znanostmi krepi |
» | Da | .« |
Pri tem pazita, | da | se ta del ne nasičuje s tako imenovanimi |
s tako imenovanimi čutnimi užitki, | da | ne raste in se ne krepi ob njih, pri |
» | Da | , tak človek velja za pogumnega.« |
» | Da | .« |
sklada z deloma, ki jima vlada, v tem, | da | pripada oblast razumu, in se mu tadva |
»Mislim, | da | ne.« |
njej dvomi, jih lahko razpršimo tako, | da | navedemo o njej še nekaj navadnih, |
» | Da | vzamemo državo in človeka, ki ima iste |
ugotovimo, ali obstoja verjetnost, | da | si na primer ta človek prilasti zlato |
Misliš, | da | je to mogoče?« |
»In ni vzrok za vse to v tem, | da | v njegovi duši vsak del opravi svojo |
» | Da | , samo v tem je vzrok.« |
naše domnevno pričakovanje, namreč | da | bomo z ustanovitvijo države prišli |
» | Da | , v celoti.« |
resnici, takšna je pravičnost, samo | da | se ne nanaša na ustrezno zunanjo zaposlitev |
Tak človek ne dopušča, | da | bi deli njegove duše opravljali neustrezne |
harmoničen in šele zdaj se loti dela, bodisi | da | je to pridobivanje denarja ali nega |
Če sedaj porečemo, | da | smo našli pravičnega človeka in pravično |
En del se upira celotni duši, | da | bi ji zavladal, vtem ko mu po njegovem |
vtem ko mu po njegovem bistvu pripada, | da | služi tistemu delu, ki je določen, |
služi tistemu delu, ki je določen, | da | vlada. |
razgledišča, na katero smo se povzpeli, vidim, | da | ima krepost samo eno obliko, grehota |
Med njimi so štiri vredne, | da | jih posebej omenimo.« |
našteti tako, kakor se mi je zdelo, | da | so se druga iz druge razvile, ko je |
Najbrž misliš, | da | smo preslišali tvojo prejšnjo bežno |
Že dolgo čakamo na to, | da | na ustreznem mestu spregovoriš o okoliščinah, |
Za državo pomeni mnogo, | da | , celo vse, ali so te stvari prav urejene |
hotel preiti na drugo obliko države, ne | da | bi stvari razčistili, smo sklenili, |
razčistili, smo sklenili, kakor si slišal, | da | te ne pustimo tako dolgo pri miru, |
In jaz sem se že veselil, | da | sem končal s tem, in bil zadovoljen, |
Vedel sem zanje in sem jih zato prešel, | da | bi se izognil težavam v zvezi z njimi.« |
»Ali misliš, | da | so ti ljudje prišli sem, da bi topili |
misliš, da so ti ljudje prišli sem, | da | bi topili zlato, in ne, da bi poslušali |
prišli sem, da bi topili zlato, in ne, | da | bi poslušali razpravljanje?« |
Zato se obotavljam, | da | bi se lotil tega vprašanja. |
Bojim se, | da | ne bi moje besede izzvenele kot pobožna |
»To praviš zato, | da | bi mi vlil pogum, kajne?« |
» | Da | .« |
Ko bi zaupal sebi, | da | res vem, kar hočem povedati, bi bila |
kočljivo in nezanesljivo; ne morda, | da | bi se bal, da bi se lahko osmešil - |
nezanesljivo; ne morda, da bi se bal, | da | bi se lahko osmešil - to bi bilo otročje |
Menim namreč, | da | je manjši zločin nekoga proti volji |
In boljše je, | da | se tej nevarnosti človek izpostavi |
Vendar je nazadnje tudi dobro, | da | pretresemo zdaj v celoti dejavnost |
» | Da | .« |
»Ozrimo se le na to, | da | so samice telesno šibkejše, samci pa |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
»Po tem, kar si rekel, se zdi, | da | je tako.« |
Gotovo to, | da | bi se morale gole žene skupaj z moškimi |
Predvsem prosimo te podsmehljivce, | da | nehajo s svojimi šalami in se zresnijo. |
Naj se samo spomnijo, | da | še ni dolgo tega, kar je bil Grkom |
Ali misliš, | da | ne?« |
»Ko pa je izkušnja pokazala, | da | je pri tem vsekakor boljše sleči obleko |
In pokazalo se je, | da | je norec, kdor ima za smešno nekaj |
je slabo, nadalje, kdor pri poskusu, | da | bi budil smeh, smešnosti ne vidi v |
» | da | namesto nasprotnikov navedemo pomisleke |
in Glavkon, saj sploh ni potrebno, | da | se drugi borijo proti vama. |
države sta se namreč razumela v tem, | da | v njej lahko opravlja posameznik samo |
naprosim tebe, in to s tem storim, | da | navedeš nasprotne razloge, ki naj utemeljijo |
pričakoval in se zato tudi pomišljal, | da | bi se kakorkoli dotaknil postav o zakonu, |
Sporazumeli smo se torej, | da | različnim naravam pripadajo različne |
naravam pripadajo različne naloge in | da | sta naravi moškega in ženske različni. |
Sedaj pa trdimo, | da | naj bi imele različne narave isto nalogo. |
» | Da | .« |
proti volji, zapadejo in so prepričani, | da | se ne prepirajo, temveč znanstveno |
smo tudi mi zašli v protislovje, ne | da | bi hoteli.« |
»Pogumno in bojevito visimo na besedah, | da | različne narave ne smejo opravljati |
narav in kaj smo s tem zasledovali, | da | smo porazdelili različne dejavnosti |
In če se odločimo, | da | sta njihovi naravi različni, potem |
»Kakor smo rekli, | da | sta zdravnik in tesar različne narave.« |
» | da | imata moški in ženski spol različne |
Če pa se pokaže, | da | obstaja različnost v tem, da žena rodi, |
pokaže, da obstaja različnost v tem, | da | žena rodi, a mož oplaja, potem s tem |
lahko ostanemo še nadalje pri tem, | da | našim čuvarjem in njihovim ženam pripadajo |
»Zdaj pa pozovimo nasprotnika, | da | nam pokaže dela in javne poklice, za |
»Potem ga pač lahko poprosimo, | da | sledi našemu razpravljanju. |
Morda mu dokažemo, | da | ni nobenega javnega poklica, za katerega |
Ali si morda mislil, | da | je nekdo za nekaj po naravi sposoben, |
enakomerno razdeljene med oba spola, tako | da | so ženski po njeni naravi dostopni |
»Narobe, prepričan sem, | da | imajo nekatere ženske zdravniške sposobnosti, |
zdravniške sposobnosti, druge spet ne, | da | si mnoge lahko pridobe muzično izobrazbo, |
usposobljeni za čuvanje države, samo | da | je pri ženskah ta sposobnost manjša.« |
prejšnji trditvi in smo si edini v tem, | da | ni protinaravno, če so žene čuvarjev |
» | Da | , tako je bilo.« |
» | Da | je izvedljiva, o tem smo si zdaj edini.« |
» | Da | .« |
»O tem, | da | je tudi najboljša, pa se moramo šele |
» | Da | .« |
Ali pa morda misliš, | da | so vsi enaki?« |
»Ali misliš, | da | čuvarji zaradi opisane vzgoje postanejo |
beseda in bo tudi resnična ostala, | da | je koristno lepo, škodljivo pa grdo.« |
ženah smo srečno prešli ta val, ne | da | bi nas odplaknil z našo zahtevo, naj |
Nasprotno: razprava je potrdila, | da | je naš predlog izvedljiv in koristen.« |
»Mislim, | da | koristi ni moč izpodbijati, kajti skupnost |
»Prepričan sem, | da | bodo oboje poskušali izpodbijati.« |
Upal sem, | da | bom lahko en dokaz obšel. |
»Vidim, | da | se poskušaš izmuzniti. |
premišljevati, ali so uresničljive ali ne, | da | se ne bi utrudili; to kar si želijo, |
Ali pa misliš, | da | to ni nujni nasledek?« |
Zdi se mi, | da | bodo morali naši vladarji, če bodo |
In za te laži smo rekli, | da | so prav tako koristne kakor zdravila.« |
»Zdi se mi, | da | bo ta pravica prišla do popolne veljave |
vedeti razen vladarjev, če hočemo, | da | ostane rod čuvarjev obvarovan pred |
Le‐ti morajo gledati na to, | da | ostane število državljanov po možnosti |
pametno premišljeno žrebanje, tako | da | manj vredni moški pri nezaželeni spolni |
priložnosti za spolno občevanje z ženami, | da | tudi pod to pretvezo dobimo čimveč |
» | Da | .« |
»Če hočemo, | da | ostane rod čuvarjev čist.« |
imajo mleko, pri čemer skrbno pazijo, | da | nobena ne spozna svojega otroka, in |
Pri tem gledajo na to, | da | matere ali dojilje otroke ustrezno |
»Si tudi ti mnenja, | da | traja najboljša doba pri ženski dvajset |
svečenice, svečeniki in vsa država zato, | da | bi bili potomci dobrih in vrednih še |
spozabi z ženo v zakoniti starosti, ne | da | bi ju zvezal vladar. |
glede na te omejitve, je treba skrbeti, | da | žene plodu, če so zanosile, ne donosijo. |
je treba z njim tako ravnati, kakor | da | zanj ni ne hrane ne ničesar drugega.« |
Da | pa je v skladu z drugimi ustavnimi | |
»Morda začnemo s tem, | da | se sami vprašamo, kaj nam lahko velja |
taka država, mislim, najprej poreče, | da | sta sreča ali nesreča tudi njeni, in |
» | da | se vrnemo k svoji državi in pogledamo, |
ljudstvo svoje vladarje poleg tega, | da | jim pravi državljani?« |
» | Da | .« |
na katerega naleti, si lahko misli, | da | mu je brat ali sestra, oče ali mati, |
» | Da | .« |
Rekli smo namreč, | da | čuvarji ne smejo imeti hiš, zemlje |
preprečujejo razkosavanje države, s tem | da | vsak drugo stvar imenuje ’svojo ‘ in |
stvar imenuje ’svojo ‘ in ne iste, | da | ne kopičijo v hiši vseh mogočih nagrabljenih |
hiši vseh mogočih nagrabljenih stvari, | da | nimajo žen in otrok samo zase in s |
» | Da | .« |
Tudi mislim, | da | mu sicer ne odreka dolžnega spoštovanja. |
spoštljivost, sta namreč dovolj močna, | da | mu to preprečita: spoštljivost, da |
da mu to preprečita: spoštljivost, | da | ne položi roke na starše, strah, da |
da ne položi roke na starše, strah, | da | drugi prizadetemu ne priskočijo na |
» | Da | , to sledi iz vsega.« |
drug z drugim, potem se tudi ni bati, | da | bi se drugi državljani prepirali z |
dolgove, si kakor koli pridobivajo denar, | da | ga potem dajejo ženam in sužnjem za |
» | Da | , to so imenitne stvari.« |
»Se spominjaš, | da | nam je v prejšnjem pogovoru nekdo očital, |
v prejšnjem pogovoru nekdo očital, | da | čuvarjem ne prinašamo sreče, ker nimajo |
Takrat smo rekli, | da | se bomo ob priložnosti povrnili k temu |
najbolj srečno, nismo pa mislili na to, | da | bi zagotovili srečo samo enemu stanu.« |
»Potemtakem se mi zdi prav, | da | zdaj navedem svoje prejšnje besede: |
čuvar naj ne išče svoje sreče v tem, | da | neha biti čuvar. |
poskusi, potem pride gotovo do spoznanja, | da | je bil Heziod resnično pameten mož, |
resnično pameten mož, ko je rekel:... | da | več kot celota velja polovica.« |
14. »Tako nam preostaja samo še, | da | pogledamo, ali je ta skupnost izvedljiva |
skupaj in vzeli s sabo odrasle otroke, | da | spoznajo iz izkušenj svoj prihodni |
Sokrat, pri tem obstaja velika nevarnost, | da | ob porazu, do katerega v vojni lahko |
njihovi otroci, kar državi onemogoča, | da | bi si kmalu spet opomogla.« |
»Torej ostane pri tem, | da | otrokom omogočimo sodelovanje v vojni. |
» | Da | .« |
kolikor so to ljudje sploh lahko -, | da | bodo mogli presoditi, ali je vojni |
» | Da | , tako je prav.« |
jim moramo že kot otrokom dati krila, | da | v stiski lahko odletijo.« |
» | Da | hrabri bojevnik vsakega poljubi in |
poljubiti, zavrniti; tako se bo - bodisi | da | čuti nagnjenje do fantov ali deklet |
»Govorili smo že o tem, | da | je sposobnemu dovoljenih več zakonskih |
dovoljenih več zakonskih zvez kot drugim in | da | sposobne večkrat doleti izbira kakor |
večkrat doleti izbira kakor druge zato, | da | zapustijo čimveč potomcev.« |
» | Da | , o tem smo že govorili.« |
Tako pripoveduje, | da | je dobil Ajant, ki se je odlikoval |
na bojišču kot junak pade, porečemo, | da | pred vsemi drugimi pripada zlatemu |
tem bomo verjeli Heziodu, ko pravi: | da | so ljudje tega rodu, ko so umrli, |
Se ti zdi prav, | da | grške države Grke zasužnjujejo? |
prizanašati Grkom in skrbele le za to, | da | jih ne zasužnjijo barbari?« |
»Prav bi bilo, | da | Grki prizanašajo drug drugemu.« |
»Torej, | da | sami nimajo grških sužnjev in to svetujejo |
to za strahopetce ustrezna pretveza, | da | se izmikajo boju s sovražnikom, trdeč, |
izmikajo boju s sovražnikom, trdeč, | da | že opravljajo svojo dolžnost, če se |
odpovedati ropanju mrličev in dopustiti, | da | jih pokopljejo.« |
Saj se je bati, | da | bi lahko veljalo za skrunitev svetišč, |
ropati ne požigati, dovolil bi jim samo, | da | vzamejo letno žetev s sabo. |
Trdim, | da | so si grška plemena drugo z drugim |
grška plemena drugo z drugim v sorodu, | da | so istega rodu. |
Grki bojujejo proti barbarom, pravimo, | da | so si po naravi sovražniki, sovraštvu |
bojujejo Grki z Grki, moramo reči, | da | so si po naravi prijatelji, da pa je |
reči, da so si po naravi prijatelji, | da | pa je Grčija trenutno bolna in razprta. |
Recimo, | da | pride do notranje razprtije v državi. |
odvzame samo letni pridelek in ne pozabi, | da | pride z njim spet do sprave in da vojna |
pozabi, da pride z njim spet do sprave in | da | vojna ne traja večno.« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
Prizadevali si bodo le, | da | prebivalci, ki jih je po nedolžnem |
zadela nesreča, čimprej izročijo krivce, | da | prejmejo kazen.« |
zdi, na vprašanje, ki si ga odložil, | da | bi prej pretresel druge stvari; gre |
O tem, | da | bi bilo v njej, če bi obstajala, vse |
dodajam, česar ti nisi rekel, namreč | da | bi se tudi v vojni dobro obnesla, ker |
Tudi to, | da | bi se vojnega pohoda udeleževale ženske, |
bojno vrsto ali v ozadje, pač zato, | da | bi vlile sovražniku strah in po potrebi |
Gotovo ne veš, | da | mi zdaj pošiljaš na vrat tretji, najmočnejši |
razumel moje obotavljanje in strah, | da | se lotim tako kočljivega razpravljanja |
tako, potem se moramo najprej spomniti, | da | nas je do tod pripeljalo razpravljanje |
odkrili bistvo pravičnosti, zahtevali, | da | se pravičen človek v ničemer ne razločuje |
Ali pa se bomo zadovoljili s tem, | da | se ji čimbolj približa in ima z njo |
lastnosti vseskozi nepravičnega moža, | da | bi si bili tako glede na njiju in njuno |
nesreče tudi sami prisiljeni priznati, | da | bomo imeli, če smo jima, kolikor je |
Ni pa bil naš namen, | da | dokazujemo, ali je to uresničljivo.« |
kar k temu sodi, ne more pa dokazati, | da | tak človek tudi v resnici obstaja?« |
»Ali misliš, | da | je zato njena podoba manj uspela, ker |
manj uspela, ker ne moremo dokazati, | da | je taka država, kakor smo jo opisali, |
Ali ni že v sami naravi stvari, | da | je vsaka izvedba od resnice bolj oddaljena |
kakor beseda, tudi tam, kjer se zdi, | da | ni tako? |
»Potem ne zahtevaj od mene dokaza, | da | se dado vsa dognanja naše razprave |
pokazati, kaj je v današnjih državah slabo, | da | ne ustrezajo idealnemu stanju, in kaj |
malo tako po številu kakor pomenu -, | da | pride država do dobre notranje ureditve.« |
»Mislim, | da | lahko navedem spremembo, ki bi povzročila |
Težko je namreč uvideti, | da | ni druge poti k sreči, ne k sreči za |
tako besedo in izrazil tako misel, | da | ne moreš drugega pričakovati, kakor |
ne moreš drugega pričakovati, kakor | da | bodo mnogi in ne najslabši možje odvrgli |
» | Da | in prav je tako ! |
poskusi torej dokazati nevernežem, | da | imaš prav!« |
filozofih je govor in kakšni ljudje so to, | da | se jim drzneva izročiti oblast. |
jasno, potem se bo moč braniti s tem, | da | pokaževa, kako nekaterim ljudem po |
države, medtem ko je za drugo boljše, | da | se ne ukvarjajo s filozofijo in vodstvom |
» | Da | , tako bo prav.« |
ljubezni tako doma, ne bi smel pozabiti, | da | dečki v cvetu let dražijo in vznemirjajo |
ki mu rumenkasta barva ugaja, samo | da | je povezana z mladostjo. |
izgovor in vsaka beseda dobrodošla, le | da | si ne odbijete mladih dečkov.« |
Če za nekoga pravimo, | da | si nekaj želi, potem s tem mislimo, |
si nekaj želi, potem s tem mislimo, | da | njegovo poželenje velja celotni stvari |
» | Da | , tak človek si želi celotno stvar.« |
»Potemtakem tudi za filozofa lahko rečemo, | da | si ne želi samo tega ali onega področja |
tistega, ki z odporom jé, ne pravimo, | da | je lačen in da si želi jedi; tudi ga |
odporom jé, ne pravimo, da je lačen in | da | si želi jedi; tudi ga ne imenujemo |
prav vseh dionizijskih slavjih, kakor | da | bi imeli ušesa najeta za nastope zborov. |
drugimi pojavljajo povsod, se zdi, | da | je vsak zase mnoštvo.« |
pravzaprav govor in ki edini zaslužijo, | da | jih imenujemo filozofe, na drugi strani.« |
ustvari, medtem ko njihov duh ni sposoben, | da | bi videl in vzljubil bistvo lepega.« |
» | Da | , zelo redki.« |
Za takega človeka pravimo, | da | sanja.« |
so pri njej soudeležene, gleda, ne | da | bi imel stvari za lepoto ali lepoto |
potolažimo in v miru prepričamo, ne | da | bi sam opazil, da ni čisto pri pameti?« |
miru prepričamo, ne da bi sam opazil, | da | ni čisto pri pameti?« |
zastavimo vprašanja in mu prej zagotovimo, | da | nimamo nič zoper to, če mu je na voljo |
voljo resnično spoznanje, nasprotno, | da | smo tega celo veseli. |
mnogostranska razprava bi nam samo potrdila, | da | se da resnično spoznati to, kar resnično |
spoznati to, kar resnično obstaja, in | da | tega, česar ni, sploh ni mogoče spoznati.« |
» | Da | .« |
se torej nanaša na obstoječe, s tem | da | spoznava njegovo bistvo. |
Vendar mislim, | da | bi pred tem morali še tole pretresti.« |
sposobnosti gledanja in poslušanja; upam, | da | razumeš, kaj hočem s tem reči.« |
»Toda pravkar si dejal, | da | znanje in domnevanje nista isto.« |
Potemtakem je jasno, | da | sta znanje in domnevanje nekaj različnega. |
» | Da | .« |
to, kar obstaja, njegov namen pa je, | da | spozna bistvo tega, kar obstaja.« |
» | Da | .« |
»Domnevanje pa je, smo rekli, za to, | da | ustvarja mnenja?« |
» | Da | .« |
dve sposobnosti, potem iz tega sledi, | da | predmet znanja in domnevanja ne more |
» | Da | .« |
» | Da | , in sicer za precej!« |
» | Da | .« |
»Zdaj se je pokazalo, | da | je ta vmesni člen domnevanje.« |
22. »Zdaj nam še preostaja, | da | najdemo predmet, ki hkrati obstaja, |
najdemo predmet, ki hkrati obstaja, ne | da | bi bil lahko kot tak nedvoumno označen. |
radoglednež, ki ne more prenesti, če kdo trdi, | da | je lepota (pravičnost idr.) |
» | Da | .« |
pred tem smo se sporazumeli v tem, | da | mora biti to, kar je med tem, kar obstaja, |
» | Da | , o tem smo se sporazumeli.« |
» | Da | .« |
»Kaj naj odgovorimo, | da | bo prav?« |
»Mislim, | da | je jasno, koga je treba izbrati za |
opirati in je tudi ne natanko opazovati, | da | bi potem po potrebi zakonsko določili |
poznajo pravo bistvo vsake stvari, ne | da | bi v izkušnjah kaj zaostajali za prvimi |
izkušnjah kaj zaostajali za prvimi in ne | da | bi jih ti prekašali v kakšnih drugih |
»Zato se mi zdi primerno, | da | pretresemo, kako le‐ti združujejo v |
bomo, tako mislim, sporazumeli v tem, | da | imajo oboje sposobnosti in da so zato |
tem, da imajo oboje sposobnosti in | da | so zato lahko samo oni, nihče drug, |
»Vsekakor se strinjamo, | da | filozofi nenehoma težijo za spoznanjem |
»Enih misli smo tudi v tem, | da | želijo spoznati to, kar je, v celoti, |
»Zdi se, | da | je tako.« |
Ne, temveč nujno je, | da | vsakdo, ki je po naravi nečemu v ljubezni |
»Mislim, | da | ne.« |
» | Da | .« |
»Tako smo - mislim, | da | se strinjaš - zapovrstjo našteli vse |
» | Da | , našteli smo najpotrebnejše lastnosti.« |
spraševanju in odgovarjanju, mislijo, | da | jih z drobnimi vprašanji zavajaš na |
odgovore preudarno pretreseš, se pokaže, | da | izhaja iz njih kot rezultat zmotna, |
tako ti svoje sobesednike preigraš, le | da | pri tem ne uporabljaš kamenčkov, ampak |
ugovarjati v temle : dejanja dokazujejo, | da | so ljudje, ki se ukvarjajo s filozofijo |
pozneje, v veliki večini prav čudni - | da | ne rečem - popolnoma pokvarjeni, maloštevilni |
»Potem poslušaj: mislim, | da | govorijo resnico.« |
»Kako se to sklada s trditvijo, | da | zlo ne bo tako dolgo zapustilo držav, |
filozofi, na eni strani in s trditvijo, | da | so filozofi za državo neporabni, na |
»Kakor | da | sicer nisi vajen govoriti v primerah!« |
Zamisli si, | da | se na eni ali več ladjah dogaja tole |
prepira med pomorščaki, ker vsak meni, | da | njemu pripada vodstvo ladje. |
Vsi trdijo, | da | se krmarjenja sploh ni mogoče učiti, |
in so pripravljeni vsakega, ki trdi, | da | je krmarjenje priučljivo, pobiti na |
Pri tem niti ne vedo, | da | se mora resničen krmar ukvarjati z |
Tudi ne razumejo, | da | je poleg sredstev in spretnosti, ki |
»Mislim, | da | mi primere ni treba pojasnjevati: države |
filozofu vedejo prav tako ; prepričan sem | da | razumeš, kaj hočem povedati.« |
»Če se potemtakem kdo čudi, | da | filozofi v državi ne uživajo časti, |
najprej povej to primero in mu pojasni, | da | bi bilo mnogo bolj čudno, ko bi uživali |
»Povej mu, | da | ima prav, če trdi, da so ravno najsposobnejši |
»Povej mu, da ima prav, če trdi, | da | so ravno najsposobnejši med filozofi |
Ni namreč naravno, | da | krmar prosi pomorščake, naj ga postavijo |
naj ga postavijo za vodjo ladje, in | da | ’modri hodijo pred vrata bogatašev‘ |
zdravnikov, in vsakdo, ki čuti potrebo, | da | bi ga kdo vodil, se mora napotiti k |
bo prosil podložnikov za dovoljenje, | da | jim vlada. |
slab glas tisti ljudje, ki trdijo, | da | se sami z njo ukvarjajo, in ki nanje |
tvoj obtoževalec filozofije, ko pravi, | da | večina tistih, ki se posvečajo filozofiji, |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
nič prida, in, če mogoče, dokažemo, | da | tega ni kriva filozofija?« |
lahko v prid pravega ljubitelja znanja, | da | je njegovo bistvo v tem, da se bori |
znanja, da je njegovo bistvo v tem, | da | se bori za to, kar res obstaja, in |
s tistim delom duše, ki mu je dano, | da | to dojame; dano pa je to delu duše, |
» | Da | .« |
Saj se spominjaš, | da | sem sodijo pogum, velikodušnost, duhovna |
In tu si mi segel v besedo in rekel, | da | tem ugotovitvam mora sicer vsak pritrditi, |
Ali misliš, | da | ne?« |
»Najbolj nenavadno je to, | da | posamične lastnosti, ki smo jih pri |
» | Da | , zdaj bi pa rad zvedel za podrobnosti.« |
» | da | vsako seme in vsaka klica živalskega |
Ali pa misliš, | da | izvirajo veliki zločini in skrajna |
morda deliš mnenje široke množice, | da | samo sofisti kvarijo mlade ljudi in |
samo sofisti kvarijo mlade ljudi in | da | sploh lahko nekaj posameznikov koga |
Dobro namreč vedo, | da | lahko vse, mlade in stare, moške in |
Ali morda ne veš, | da | nepokorneža kaznujejo z odvzemom državljanskih |
»Dobro vem, | da | je tako.« |
njega tisti mož, ki vidi modrost v tem, | da | se seznani z razpoloženji in nagnjenji |
imenovano diomedsko nujnost, neogibnost, | da | se v vsem prilagodi volji množice. |
Da | bi bila ta volja v soglasju z dobrim | |
naše trditve: ni si mogoče misliti, | da | bi množica kdaj doumela in priznala |
(sofisti), ki se družijo z množico v želji, | da | ji ugajajo?« |
» | Da | .« |
čezmerno upanje in si ne začne domišljati, | da | je poklican, da oblikuje usodo Grčije |
ne začne domišljati, da je poklican, | da | oblikuje usodo Grčije in vsega sveta? |
zanjo nesebično trudil - ali misliš, | da | bi ga bil ta sredi svoje slabe okolice |
tisti ljudje, ki bi bili v strahu, | da | zgubijo njegovo prijateljstvo in pomoč? |
z besedo in dejanjem storiti vsega, | da | ga odtegnejo vplivu tega svetovalca, |
9. »Zdaj torej vidiš, | da | smo imeli prav, ko smo rekli, da so |
vidiš, da smo imeli prav, ko smo rekli, | da | so po eni strani že same filozofske |
že same filozofske lastnosti krive, | da | se izneveri svojemu pravemu poklicu, |
nič prida in si zvečine zaslužijo, | da | jih zadene najhujše zlo.« |
Če namreč drugi človečki vidijo, | da | je ta prostor, ki je poln lepih imen |
»Ali misliš, | da | se ti ljudje v čemer koli razločujejo |
10. »Število tistih, ki so vredni, | da | se povežejo s filozofijo, dragi Adeimant, |
je našemu prijatelju Teagu, namreč | da | se čuti kakor z uzdo privezan na filozofijo. |
Teages ima namreč vse pogoje, | da | se odtuji filozofiji, toda bolehnost, |
besnost množice, so se prepričali, | da | nihče ne more opraviti dobrega političnega |
vsakdo se marveč počuti tako, kakor | da | bi zašel med divje zveri: in ker noče |
viharju izogne prahu in dežju, s tem | da | stopi pod streho, tako ravna tudi ta |
drugi kršijo zakone, in je zadovoljen, | da | sam ni zapadel ne v krivičnost ne v |
zapadel ne v krivičnost ne v brezbožnost, | da | mu življenje poteka v poštenosti in |
mu življenje poteka v poštenosti in | da | se bo od njega poslovil, ko pride čas, |
»Saj se ravno nad tem pritožujem, | da | nobena izmed obstoječih ustav ne ustreza |
ustreza njenemu bistvu, potem se pokaže, | da | so ta narava in njene lastnosti v resnici |
»Kako naj država ravna s filozofijo, | da | je ne ugonobi. |
pri tem lotevajo najtežjih poglavij, | da | pozneje filozofiji prej ali slej obrnejo |
filozofska predavanja, v prepričanju, | da | je filozofija lahko samo postranska |
sva se pravkar spoprijateljila, ne | da | bi si bila sovražnika,« |
»Ne mislimo namreč opustiti poskusov, | da | prepričamo njega in druge ali jim vsaj |
samo slišali umetno ubrane besede, ne | da | bi jih videli tudi dejansko uresničene. |
se resno in z vsemi močmi trudijo, | da | spoznajo resnico. |
ljubezni do resnice že takrat rekli, | da | ne morejo biti nobena država, nobena |
in ali to hočejo ali ne, prisiljeni, | da | začnejo skrbeti za državo in se ji |
Ne vidim nobenega vzroka za to, | da | se prvo ali drugo ne bi moglo zgoditi. |
lahko ljudje po pravici zasmehovali, | da | se ukvarjamo s praznimi slepili. |
kdaj v prihodnosti občutila potreba, | da | prevzamejo skrb za državo sposobni |
Priznavamo pa, | da | je težavna.« |
Sicer bo množica mislila, | da | govoriš o ljudeh, ki jih ona imenuje |
Ali misliš, | da | je kdo hud na koga, ki je dober, ali |
je kdo hud na koga, ki je dober, ali | da | zavida komu, ki sam ni zavisten? |
»Potem si gotovo tudi o tem prepričan, | da | so odpora široke množice proti filozofiji |
Ali se ti zdi mogoče, | da | kdo ne bi posnemal nečesa, kar ljubi |
»Če torej široka množica spozna, | da | so naše trditve o filozofih resnične, |
nadalje ne bo verovala našim trditvam, | da | je država lahko srečna samo, če zanjo |
razločujejo od drugih ravno po tem, | da | se nočejo ukvarjati ne z državo ne |
S tem | da | prve in druge dodobra premešajo, ustvarijo |
tem tistega, za kar je rekel Homer, | da | je v ljudeh podobno ali enako bogovom.« |
lahko tiste ljudi, za katere si rekel, | da | z vsemi močmi navaljujejo na nas, prepričamo, |
močmi navaljujejo na nas, prepričamo, | da | je tisti mož, ki smo ga svoj čas nasproti |
Morda o tem, | da | filozofi niso naravnani na resnico |
»Ali o tem, | da | morda taka narava, potem ko najde svojo |
»Recimo raje, | da | so že popolnoma pomirjeni in v glavnem |
»za te torej lahko rečemo, | da | smo jih prepričali. |
Ali pa more kdo pri tem dvomiti, | da | se lahko tudi kraljem in oblastnikom |
»Ali pa trditi, | da | potem, ko se rodijo, nujno propadejo? |
Da | se le s težavo ohranijo, radi priznavamo. | |
Dvomimo pa, | da | se v vsem času ne bi mogel prav noben |
jih opisali, potem bi bilo nemogoče, | da | bi bili državljani pripravljeni po |
»Mislim, | da | ne.« |
» | Da | so naši načrti, če bi se uresničili, |
»Nič ni pomagalo, | da | sem se najprej znal izogniti težavam, |
se je kljub temu pokazala potreba, | da | to obravnavam. |
Rekli smo, če se spominjaš, | da | morajo ljubiti domovino, da se ne smejo |
spominjaš, da morajo ljubiti domovino, | da | se ne smejo izneveriti svojim načelom |
nevarnostih ne ob drugih priložnostih in | da | nikoli ne smejo podleči ne veselju |
»Pomisli pri tem, | da | je teh gotovo zelo malo! |
lastnosti, ni pri volji, kakor veš, | da | bi živel v miru, redu in varnosti, |
Nasploh so težko premični, kakor | da | bi bili okoreli, tudi učijo se le s |
»Toda rekli smo, | da | morajo filozofi imeti te in one lastnosti; |
»Se ti ne zdi, | da | je to težko dosegljivo?« |
16. »Gotovo se spominjaš, | da | smo dušo razdelili v tri dele in iz |
bi tega spominjal, ne bi zaslužil, | da | poslušam nadaljnje razpravljanje.« |
»Rekli smo, | da | bi bila za popolno razjasnitev teh |
razjasnitev teh stvari potrebna daljša pot, | da | pa je moč razpravljanje navezati tudi |
Vi ste bili mnenja, | da | zadnje zadostuje, in tako smo krenili |
in tako smo krenili po tej poti, ne | da | bi šli stvarem do dna. |
»Mislim, | da | je bilo tako prav, in očitno so tudi |
Saj je vendar smešno, | da | se trudimo pri razpravljanju o manj |
Ali misliš, | da | bi lahko kdo opustil priložnost in |
verjetnejše, kajti pogosto si že slišal, | da | je ideja dobrega največje spoznanje. |
Zdaj dobro veš, | da | hočem ravno to povedati in poleg tega |
to povedati in poleg tega tudi to, | da | mi te ideje ne poznamo tako dobro; |
Ali misliš, | da | nam kaj koristi, če imamo vse mogoče |
17. »In prav tako veš, | da | ima široka množica naslado za dobro, |
»Tudi to veš, | da | ti ljudje ne morejo pojasniti, kakšno |
Po eni strani nas zmerjajo, | da | ne vemo, kaj je dobro, in potem spet |
in potem spet govorijo z nami, kakor | da | bi mi to vedeli. |
Pravijo namreč, | da | je dobro spoznanje dobrega, kakor da |
da je dobro spoznanje dobrega, kakor | da | bi mi vedeli, kaj mislijo z besedo |
Saj so vendar prisiljeni priznati, | da | je marsikatera naslada nekaj slabega.« |
»S tem pa morajo naposled priznati, | da | je dobro istovetno s slabim!« |
»Po vsem tem je razvidno, | da | je mnogim ljudem ljubše imeti opravka |
pravičnostjo in lepoto kakor z resnično, | da | raje samo navidezno pravično in lepo |
navidezno pravično in lepo ravnajo in | da | so tudi sami raje le navidezno pravični |
potemtakem teži za dobrim in stori vse, | da | se do njega dokoplje. |
Sluti, | da | je tu, je pa omahljiva in brez moči, |
je tu, je pa omahljiva in brez moči, | da | bi doumela njegovo bistvo in ga bila |
gotova drugih stvari; to je vzrok, | da | zgreši tudi drugo, kar bi ji lahko |
»Mislim, | da | imata pravičnost in lepota v možu, |
Zdi se mi celo, | da | nihče ne more teh stvari dodobra razumeti, |
»To potemtakem pomeni, | da | bo naša država vzorno urejena šele |
»Že davno sem opazil, | da | se ne boš zadovoljil s tem, kar o teh |
»Toda ali je v redu, | da | govorimo o stvareh, ki jih ne poznamo |
stvareh, ki jih ne poznamo tako, kakor | da | bi nam bile znane?« |
»Ne, to ni v redu, | da | govorimo o stvareh, ki jih ne poznamo |
stvareh, ki jih ne poznamo tako, kakor | da | bi nam bile znane?« |
redu, pač pa moramo biti pripravljeni, | da | povemo mnenje, ki ga o neki stvari |
»Toda ti veš, | da | so mnenja, ki se ne opirajo na znanje, |
»Pri Zevsu, Sokrat, glej, | da | se zdaj tik pred ciljem spet ne poskušaš |
Bojim se, | da | bom za svojo dobro voljo žel posmeh. |
»Želel bi, | da | bi vam lahko ustregel, da bi vam lahko |
»Želel bi, da bi vam lahko ustregel, | da | bi vam lahko izplačal tudi glavnico |
Vendar pazite, | da | vas proti svoji volji ne prevarim in |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
»Ali si opazil, | da | je stvarnik naših čutov dal veliko |
ali je potrebno še nekaj tretjega, | da | sluh lahko posluša in da se glas lahko |
tretjega, da sluh lahko posluša in | da | se glas lahko sliši ter da, če tega |
posluša in da se glas lahko sliši ter | da | , če tega ne bi bilo, prvi ne bi mogel |
»Tudi drugi čuti zvečine, | da | ne rečem vsi, ne potrebujejo ničesar |
gospodarja svetlobe in s tem za vzrok, | da | lahko naše oko v svetlobi vse, kar |
Jasno je, | da | vprašuješ po Heliju, bogu sonca.« |
postanejo tope in skoraj slepe, kakor | da | jih je zapustila sposobnost gledanja.« |
Oči so zdaj očitno sposobne, | da | gledajo.« |
» | Da | .« |
S tem dokazuje, | da | ima razum. |
in spreminja ter zbuja vtis, kakor | da | je trenutno brez razuma.« |
Kakor smo prej po pravici rekli, | da | sta svetloba in vid podobna soncu, |
Prepričan sem, | da | z njo ne misliš naslade.« |
podeljuje vidnim stvarem samo sposobnosti, | da | jih lahko vidimo, temveč je hkrati |
njihovega nastanka, rasti in uspevanja, ne | da | bi bilo tudi samo nekaj, kar nastane.« |
spoznati, dobro ne daje samo sposobnosti, | da | jih spoznamo, temveč so mu le‐te dolžne |
»ker si me prisilil, | da | povem svoje mnenje o teh stvareh.« |
»Bojim se, | da | bom moral marsikaj preiti. |
druga pa vidnemu - nebu - nočem reči, | da | ne bi zbudil videza besedne igre. |
Ti veš, | da | uporabljajo ljudje, ki se ukvarjajo |
Te pojme uporabljajo tako, kakor | da | bi si bili o njih popolnoma na jasnem, |
jasnem, in se jim ne zdi potrebno, | da | bi o tem dajali račun sebi in drugim, |
nato ob tem, kar je od njega odvisno, | da | se potem spet spusti nizdol in nazaj |
Toda toliko le razumem, | da | tu ugotavljaš, da je tisti del resničnega |
toliko le razumem, da tu ugotavljaš, | da | je tisti del resničnega in miselnega |
Zamisli si, | da | ljudje bivajo v nekakšni podzemeljski |
navadno postavijo glumači pred gledalci, | da | nad njo izvajajo svoje umetelnosti.« |
predstavljaj, nosijo ljudje razne stvari tako, | da | molijo prek zidu, med drugim tudi kamnite |
pogovarjali, potem bi bili prepričani, | da | govore o resničnih stvareh, čeprav |
spregovoril, bi gotovo bili prepričani, | da | govori mimoidoča senca.« |
kdo od njih osvobojen in prisiljen, | da | takoj vstane, obrne glavo, zapusti |
katerih sence je prej videl - kaj misliš, | da | bi odgovoril, če bi mu kdo rekel, da |
da bi odgovoril, če bi mu kdo rekel, | da | je prej gledal samo prazne ničevosti, |
gledal samo prazne ničevosti, zdaj pa | da | je bliže resničnosti in bolje vidi, |
zadrego, ker je slej ko prej prepričan, | da | je bilo to, kar je prej gledal, resničneje |
2. »In ko bi ga prisilili, | da | gleda v svetlobo, bi ga zabolele oči. |
jih lahko gleda, in bil prepričan, | da | so le‐te jasnejše kakor to, kar mu |
»In potem bi lahko prišel do sklepa, | da | je sonce tisto, ki določa leta in letne |
to, kar je imelo priti - ali misliš, | da | ga bo še mikalo po tem svetu in bo |
pri živih in raje pretrpel vse, kakor | da | bi živel v onem prividnem svetu?« |
»Raje bo pretrpel vse, kakor | da | bi tam živel.« |
Rekli bi, | da | se splača taka pot. |
če pa jo spoznaš, potem se pokaže, | da | je počelo vsega pravičnega in lepega; |
misli z mano tudi v tem in se ne čudi, | da | se ljudje, ki se povzpnejo do sem, |
Kdor je pameten, ve, | da | oči lahko dvakrat in iz dveh vzrokov |
Ko se potem prepriča, | da | je podobno tudi z dušo, se nikoli ne |
začne nespametno smejati, če vidi, | da | je duša zmedena in ne more spoznati |
potem moramo priti do prepričanja, | da | vzgoja ni to, za kar jo neki ljudje |
Ti namreč trdijo, | da | lahko vcepijo duši znanje, če ga nima; |
» | Da | , to trdijo.« |
»Naša razprava pa dokazuje, | da | sta v duši slehernega človeka sposobnost |
nastajanja, dokler ne postane sposoben, | da | vzdrži pogled na to, kar obstaja, in |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
pa tudi ne ljudje, ki jim dopuščamo, | da | se do smrti ukvarjajo z znanostjo; |
v stik s praktičnim delom, v veri, | da | so že za življenja presajeni na otoke |
naloga nas, ki državo ustanavljamo, | da | prisilimo po naravi najboljše, da se |
ustanavljamo, da prisilimo po naravi najboljše, | da | se posvetijo znanosti, ki smo jo malo |
prej imenovali najvišjo, to se pravi, | da | se naučijo gledati dobro in krenejo |
» | Da | ostanejo tam in se več ne vrnejo k |
» | da | naši zakoni ne gredo za tem, da bi |
»da naši zakoni ne gredo za tem, | da | bi bil v državi en stan posebno srečen, |
vzgajajo v državi takšnih mož zato, | da | vsakdo dela, kar hoče, temveč zato, |
vsakdo dela, kar hoče, temveč zato, | da | pomagajo k enotnosti v državi.« |
filozofom krivico, če jih prisilimo, | da | skrbijo za našo državo in jo varujejo. |
Vas pa smo mi izbrali, | da | - kot matice in kraljice v panjih - |
stopiti v bivališča tistih spodaj, | da | se navadite skupaj z njimi gledati |
bojujejo drug z drugim za oblast, kakor | da | bi bila le‐ta neka velika dobrina. |
zdaj najdeš za tiste, ki so določeni, | da | vladajo, življensko obliko, boljšo, |
pohlepneži po premoženju, v upanju, | da | si bodo tu nagrabili bogastvo, potem |
» | Da | .« |
prihaja na misel: ali nismo vendar rekli, | da | se morajo ti možje v mladosti skrbno |
» | Da | ni brez koristi za bojevnika.« |
» | Da | .« |
In ali ni tako, | da | se mora z njima ukvarjati vsaka znanost |
O sebi trdi, | da | je iznašel številke, razdelil vojsko |
Kakor | da | prej ne bi bile preštete in Agamemnon |
»Potemtakem upravičeno, ugotavljamo, | da | mora vojak nujno znati šteti in računati. |
» | Da | , vsekakor, če hoče kaj razumeti o ureditvi |
Vodi nas k spoznanju, le | da | je nihče prav ne uporablja, namreč |
potem potrdi ali zavrzi moje mnenje, | da | vidiva čim jasneje, ali so moje domneve |
»Zamisli si, | da | jih gledava iz bližine. |
»Razumljivo je, | da | taka zaznava ne zbuja in ne spodbuja |
Ali vid dobro zapaža, | da | so prsti veliki ali majhni? |
Ali tudi tip čuti, | da | so prsti debeli ali tanki, mehki ali |
mehkobo in potemtakem javlja duši, | da | občuti isto stvar hkrati kot trdo in |
»Če se pokaže, | da | gre za dva predmeta, potem je vsak |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
»Tako pravimo za eno, | da | si ga je mogoče zamisliti, za drugo |
ga je mogoče zamisliti, za drugo pa, | da | ga je mogoče videti.« |
njo dojame tudi njeno nasprotje, tako | da | se enica pojavlja kot enica in kot |
razporejanja čet in filozof spet zato, | da | se vzdigne nad svet nastajanja in lahko |
najvišje oblasti v državi prisiliti, | da | se posvetijo matematičnemu študiju |
zaradi vojskovanja in zaradi duše, | da | se tako laže odvrnejo od sveta nastajanja |
znanost dušo močno dviga in jo sili, | da | govori samo o čistih številih, ter |
Ti veš, | da | se poklicni matematiki odklonilno smejejo, |
pomnožujejo in pri tem skrbno pazijo, | da | se ne bi enica pokazala kot enota, |
kaj misliš, | da | bi na to odgovorili?« |
» | Da | govorijo samo o številih, ki jih je |
»Torej, prijatelj, po vsem tem vidiš, | da | nam je ta znanost dejansko nujno potrebna, |
nujno potrebna, ker očitno sili dušo, | da | se s čistim mišljenjem približa čisti |
» | Da | , tako je.« |
Ali se že opazil, | da | so ljudje, ki so po naravi nadarjeni |
v njem, imajo od tega vsaj korist, | da | se jim bistri um in da začno hitreje |
vsaj korist, da se jim bistri um in | da | začno hitreje dojemati.« |
vsem najnadarjenejšim dati možnost, | da | se v njej temeljito izobrazijo.« |
pomembnejše območje rabi našemu namenu, | da | bolje spoznavamo idejo dobrega. |
bilo rečeno, vse, kar prisili dušo, | da | se obrne tja, kjer vidi in spozna to, |
izkušenj v geometriji, nam ne bo oporekal, | da | je ta znanost v pravem nasprotju z |
smešne in prisiljene izraze: kakor | da | opravljajo neko praktično delo zaradi |
» | Da | pri tem spoznavanju gre za to, kar |
» | Da | , to opravlja v največji meri.« |
moramo v največji meri skrbeti za to, | da | se državljani te vzorne države za nobeno |
» | Da | ! |
lahko, temveč prej težko razumeti, | da | te znanosti očiščujejo človeku njegovo |
»Kako | da | ne?« |
privlačna; zato obstaja vsa možnost, | da | se razvije v samostojno raziskovalno |
» | Da | !« |
»toda v želji, | da | stvar hitro obdelam, jo samo zavlačujem. |
» | Da | , tako je bilo.« |
Domnevam namreč, | da | se bo razvila tudi tretja znanost, |
me, dragi Sokrat, pravkar grajal, češ | da | sem bil prav po vsakdanje hvalil astronomijo, |
Kajti vsakomur je jasno, | da | sili dušo, da gleda navzgor in jo s |
Kajti vsakomur je jasno, da sili dušo, | da | gleda navzgor in jo s tem vodi odtod |
tako izobražuje, ti očitno misliš, | da | jih opazuje z duhovnimi in ne s telesnimi |
Vendar ne morem verjeti, | da | lahko katera druga znanost pomaga duši |
te vrste, vendar si moramo priznati, | da | daleč zaostajajo za resničnimi zvezdami |
podobo neba uporabljati le kot primer, | da | z njo razložimo oni drugi (resnični) |
delo, vendar bi se mu zdelo smešno, | da | bi jih resno študiral in skušal na |
Ugotovil bo, | da | je mojstrski stvarnik izoblikoval nebo |
Toda če bo kdo menil, | da | je razmerje dneva do noči in obeh do |
Njegovo mnenje bo, | da | je treba spoznati resnična razmerja.« |
pravilnim študijem astronomije doseči, | da | postane koristen in uporaben tisti |
» | Da | se naši gojenci tudi v tej znanosti |
Ali ne veš, | da | muziko (nauk o harmoniji) prav tako |
zgostitvah in nagibajo ušesa, kakor | da | bi hoteli čisto iz bližine ujeti še |
Nekateri trdijo, | da | med tonoma še nekaj slišijo, in to |
Drugi oporekajo temu in menijo, | da | tona zvenita popolnoma enako. |
Toda | da | ne bi primer zavlekel in začel govoriti |
slišijo, iščejo številčna razmerja, ne | da | bi se povzpeli do resničnih problemov, |
metodična razprava vodi do spoznanja, | da | so si vse obravnavane znanosti sorodne |
»Saj veš vendar, | da | je vse to samo uvod v glavno melodijo, |
»Ali misliš, | da | tisti, ki niso sposobni odgovarjati |
» | Da | .« |
močjo vzdigne najboljši del naše duše, | da | vidi najboljši del vsega, kar obstaja, |
Tudi upam, | da | ti ne bo treba gledati samo prispodobe |
Da | pa je približno takšna, o tem sem prepričan. | |
»če trdimo, | da | je moč zajeti bistvo stvari v posamičnem |
prodreti do samega začetka, v želji, | da | ga spozna. |
Že prej smo rekli, | da | sodijo v območje razuma. |
Toda zdi se mi, | da | je pri možeh, ki razpravljajo o tako |
» | Da | .« |
»Najboljše bo potemtakem, | da | tako kakor prej imenujemo prvi del |
mišljenje, bomo opustili, dragi Glavkon, | da | ne zaidemo še globlje v razpravljanje, |
jasnih pojmov, zanj ni mogoče trditi, | da | pozna dobro samo po sebi ali sploh |
reči, če ima o njem le bledo sliko, | da | je do nje prišel ne po poti spoznanja, |
poti spoznanja, temveč po poti mnenja, | da | svoje življenje prebija v snu in sanjah |
življenje prebija v snu in sanjah in | da | bo prišel v Had in zapadel v popolno |
resnično vzgajati, potem ne bi dopustil, | da | bi kot podobe, ki nimajo pameti, vladali |
izobrazbo, ki bi jih usposabljala, | da | kar najrazumneje postavljajo vprašanja |
» | Da | , tako bi storil, seveda s tvojo pomočjo.« |
» | Da | .« |
Če kdo ne gleda na to, bodisi | da | je to posameznik ali država, potem |
» | Da | , res je tako.« |
»Pozabil sem, | da | sva se samo v šali pogovarjala, in |
filozofijo, in ker se mi je zdelo, | da | jo po krivici sramotijo, sem se razburil |
Pri tem ne smemo pozabiti, | da | smo se pri prvi izbiri, ko je šlo za |
smemo namreč verjeti Solonovemu izreku, | da | se lahko v starosti še mnogo naučimo. |
v znanostih s silo, temveč z igro, | da | čim bolje spoznaš, za kaj so posamezni |
»Saj se še spominjaš našega predpisa, | da | je treba dečke poslati na konjih kot |
jih popeljati v bližino bojujočih se, | da | kot mladi psi okusijo kri.« |
»Zamisli si, | da | je bil podtaknjen otrok vzgojen v |
prilizljivci; in ko potem odraste in opazi, | da | ni otrok teh domnevnih staršev, in |
in kakšen je bil, preden je zvedel, | da | je podtaknjen. |
Ali morda želiš, | da | ti povem svoje mnenje?« |
17. »Mislim, | da | bo očeta in mater ter druge domnevne |
bolj spoštoval kakor prilizljivce, | da | bo bolj skrbel za njihove potrebe, |
bo bolj skrbel za njihove potrebe, | da | bo težko kaj nedovoljenega storil ali |
nedovoljenega storil ali rekel zoper nje in | da | jih bo v vseh pomembnih stvareh bolj |
raznovrstnimi nasprotnimi dokazi vsilil mnenje, | da | je lepo hkrati lepo in grdo in da isto |
mnenje, da je lepo hkrati lepo in grdo in | da | isto velja tudi za pravično, dobro |
»Ali ni povsem naravno, | da | do tega pride pri vseh, ki se tako |
» | Da | ne bi bilo treba sočutja izkazovati |
»Previdno ukrepamo že s tem, | da | premladim ljudem ne dovoljujemo ukvarjanja |
Gotovo nisi prezrl, | da | se mladi ljudje z dialektiko, ko jo |
In od tod izvira, | da | so pri drugih ljudeh na slabem glasu |
izrečene zahteve so rabile predvsem želji, | da | bi bil omogočen študij dialektike samo |
ljudem trdne in uravnovešene narave in | da | se ne bi z njo ukvarjal, kakor zdaj, |
nazaj v tisto votlino in jih prisiliti, | da | prevzamejo poveljniška mesta v vojski |
popeljati k cilju in jih prisiliti, | da | vperijo žarek svoje duše navzgor in |
prikazal vladarje, dragi Sokrat; kakor | da | bi bil kipar, si izklesal njihove like.« |
»No, ali sedaj priznavate, | da | niso bile samo pobožne želje, kar smo |
»Tako, | da | pošljejo vse državljane, ki so v državi |
» | Da | ,« |
»No dobro, Glavkon, zedinili smo se, | da | morajo vladati v dovršeno urejeni državi |
vzdrževati drugi državljani za nagrado, | da | jih varujejo; tako skrbijo čuvarji |
spomin, kje smo se oddaljili od razprave, | da | krenemo spet na staro pot.« |
njej - približno isto kakor sedaj, | da | jo namreč imaš v opisani obliki za |
namreč imaš v opisani obliki za dobro in | da | imaš za dobre tudi ljudi, ki taki državi |
Nato si dejal, | da | so vse druge državne oblike zgrešene, |
štiri državne oblike, ki zaslužijo, | da | bi jih opisali ter hkrati spoznali |
» | Da | , ljudje govorijo o mnogih, zelo nenavadnih |
2. »Ali veš, | da | mora biti ravno toliko različnih človeških |
Najbrž ne misliš, | da | državna ureditev izvira iz kakega hrasta |
»Naravno je, | da | je odvisna od značajev ljudi in da |
da je odvisna od značajev ljudi in | da | ne more drugače nastati.« |
» | Da | .« |
»Preostane nam, | da | še razpravljamo o manj dobrih ljudeh. |
»Ali ne bi kazalo, | da | bi šli po isti poti, ki smo jo ubrali |
imena zanjo ne vem, zato bo najboljše, | da | jo imenujemo kar timarhijo ali timokratijo. |
Ali se to dogaja kratko malo tako, | da | pride zmeraj do spremembe ustave tedaj, |
kakor Homer s prošnjo obrnemo na muze, | da | nam povedo, kako je prišlo do prve |
prišlo do prve nesloge, in jih pustimo, | da | nam govorijo zvišeno, v tonu tragedije, |
govorijo zvišeno, v tonu tragedije, kakor | da | se z nami kot otroki šalijo in zabavajo, |
državni ureditvi je podobna v tem, | da | spoštuje vladarje in da se njeni vojaki |
podobna v tem, da spoštuje vladarje in | da | se njeni vojaki ne ukvarjajo s poljedelstvom, |
pridobivanjem denarja; dalje v tem, | da | prireja skupne pojedine ter skrbi za |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | . |
» | da | je zelo podoben našemu Glavkonu, vsaj |
» | Da | , tak značaj ustreza tej obliki države.« |
» | Da | . |
Vidi tudi, | da | se njen mož premalo poteguje za denar, |
njen mož premalo poteguje za denar, | da | se spušča v spore in boje ne v zasebnih |
Dalje opazi, | da | se nenehoma ukvarja s samim seboj, |
zbuja nevoljo in tako pripoveduje sinu, | da | njegov oče ni nikakršen mož, da je |
sinu, da njegov oče ni nikakršen mož, | da | je mehak in podobno. |
Če vidijo, | da | oče ničesar ne ukrene proti dolžniku |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
Ljudje iščejo najprej priložnosti, | da | pokažejo svoje bogastvo, in da to lahko |
priložnosti, da pokažejo svoje bogastvo, in | da | to lahko storijo, spreminjajo zakone, |
in krepost sta si v takem nasprotju, | da | bi se nujno ena skodelica tehtnice |
nižjo, kjer je slabša, in odredijo, | da | ne sme nihče, čigar premoženje ne doseza |
vpeljejo, preden pride do tega, s tem | da | se nasprotniki iz strahu pred njimi |
» | Da | ,« |
» | Da | takšna država ni enotna, temveč sestoji |
»Možnost, | da | državljan lahko proda vse svoje premoženje, |
svoje premoženje, drug pa ga kupi; | da | po prodaji lahko živi v državi, ne |
po prodaji lahko živi v državi, ne | da | bi bil njen dejavni član: saj ni ne |
kaki državi berače, potem je gotovo, | da | se tam skrivajo tudi tatovi, žeparji, |
» | da | je v njih tudi mnogo zločincev z želi, |
» | Da | , to lahko domnevamo.« |
»Vzrok za to, | da | tam postanejo ljudje takšni, je v pomanjkljivi |
Takšne so njene napake, le | da | je teh morda še več.« |
» | Da | , takšna je!« |
» | Da | .« |
nenadoma doživi ob državi brodolom, kakor | da | bi nasedel na čer, vidi, kako izgubi |
» | Da | . |
»Zdi se mi, | da | je res tako.« |
»Podoben je oligarhiji, prvič v tem, | da | denar nadvse ceni.« |
»Dalje v tem, | da | je skop in posloven. |
» | Da | , tako je.« |
»Mislim, | da | ji ustreza. |
nagone; pri tem seveda ni prepričan, | da | je poštenost boljša, in svojih poželenj |
poželenj ne pomirja iz prepričanja, | da | so slaba, temveč jih utiša le s silo |
»Kadar gre za to, dragi prijatelj, | da | ljudje trošijo tuje premoženje, potem |
»Potemtakem ni dvoma, | da | skopi in dobičkaželjni človek sodi |
od zapravljanja, temveč dopuščajo, | da | si v svoji razbrzdanosti uničujejo |
»Zato je jasno, | da | si državljani takšne države ne morejo |
zaposleni s pridobivanjem denarja, | da | na to sploh ne pazijo. |
»Ne domislijo pa se, | da | bi pogubni ogenj, ki so ga podnetili, |
po vrsti, ki bi primoral državljane, | da | so sposobni in krepostni. |
Kajti ko bi bilo z zakonom določeno, | da | se poslovne pogodbe praviloma sklepajo |
neokretno premika, potem si gotovo misli, | da | tak človek lahko obogati samo zaradi |
»Vem, | da | se to dogaja.« |
potrebuje samo majhne pobude od zunaj, | da | hudo zboli, in kakor celo brez tega |
»Zato mislim, | da | v taki državi nujno živijo najrazličnejši |
»V demokratiji te nihče ne sili, | da | prevzameš kak uradni položaj, tudi |
Celo če zakon ne dopušča, | da | zasedeš določeno mesto v državni upravi |
Gotovo si videl v teh državah, | da | ljudje, ki so obsojeni na smrt ali |
v javnosti svobodno gibljejo, kakor | da | jih nihče ne vidi in to ni nikomur |
politiki, temveč ji zadostuje, če rečejo, | da | so prijatelji ljudstva.« |
» | Da | , v resnici plemenita država!« |
» | Da | , to so splošno znane resnice.« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
»In | da | pri našem razpravljanju ne bi tavali |
Saj nas sama narava sili, | da | se potegujemo zanje. |
» | Da | .« |
marveč pogosto celo škodo, lahko - ne | da | bi se pri tem zmotili - imenujemo nepotrebna, |
»Vzemimo zdaj od vsake vrste po en primer, | da | spoznamo njune značilnosti!« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
njem oče ali drugi sorodniki, s tem | da | ga zmerjajo in svarijo, pride v njem |
trdnjavo v mladeničevi duši, ker vidijo, | da | je duša brez znanja, brez plemenitih |
» | Da | .« |
» | Da | , tako je.« |
»Odslej živi mladenič, mislim, tako, | da | za zadovoljitev nepogrešljivih poželenj |
» | Da | , tako ravna.« |
» | Da | , tako je.« |
14. »Preostane nam, | da | opišemo samo še najlepšo državno obliko |
» | Da | .« |
Vsekakor je dokaj jasno, | da | izhaja iz demokratije.« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
dopuščajo popolne svobode - obtoži, | da | so zločinci in oligarhi.« |
» | Da | , tako ravna.« |
»Takole: oče se navadi, | da | je enak svojim otrokom in se boji sinov; |
otrokom in se boji sinov; sin se navadi, | da | je enak očetu, pa se staršev ne boji |
staršev ne boji in jih ne spoštuje, samo | da | je lahko svoboden; priseljenec je izenačen |
jim popuščajo; ravnajo se po njih, | da | ne bi veljali za neljubeznive in gospodovalne.« |
napisane in ne na nenapisane zakone, samo | da | ne bi imeli kakršnegakoli gospodarja |
» | Da | , to dobro vem.« |
uničila, se pojavi tudi v demokratiji, le | da | je zaradi neomejene svobode še hujša |
»je zelo verjetno, | da | tiranida ne nastane iz nobene druge |
kakor moder čebelar; vsi morajo paziti, | da | se sploh ne ugnezdita; če pa se že |
» | Da | bi se dokopali do čimvečje jasnosti, |
potegujejo za bogastvo, je naravno, | da | se tisti, ki so najbolj redoljubni, |
» | Da | , tako nekako.« |
»In drugi jim očitajo, | da | izkoriščajo ljudstvo in da so oligarhično |
očitajo, da izkoriščajo ljudstvo in | da | so oligarhično usmerjeni, četudi sploh |
» | Da | .« |
»Jasno je, | da | se tiran razvije iz takega voditelja |
» | Da | .« |
»Če se premožnim ne posreči, | da | bi odvrnili ljudstvo od njega, njega |
» | Da | .« |
premožen in je povrhu še na glasu, | da | je sovražnik ljudstva, potem velja |
»Tudi ne bi imel drugič priložnosti, | da | bi se sramoval.« |
sreča, prijazno pozdravi; vsem zatrjuje, | da | ni tiran, in mnogo obljublja tako posameznikom |
» | Da | , tak je.« |
opravi z zunanjimi sovražniki, s tem | da | se z nekaterimi spravi, druge pa uniči, |
pred njimi, začenja zmeraj nove vojne, | da | ljudstvo čuti potrebo po poveljniku.« |
»Začenja pa vojne tudi zato, | da | bi državljani zaradi vojnega davka |
»Mislim, | da | se spušča v vojne tudi zato, ker ima |
svobodoumno usmerjene državljane na sumu, | da | bi utegnili nastopiti proti njegovemu |
vojnah pa se le‐teh lahko znebi, s tem | da | jih preda sovražnikom. |
» | Da | , tako je.« |
ali bogat; njegova sreča pa je v tem, | da | mora, hoče ali noče, vse te sovražiti |
» | Da | , ravno nasprotno od tega, kar delajo |
»ki ga sili, | da | živi med samimi ničvredneži in pri |
»Zdi se mi, | da | spet govoriš o nekakšnih trotih, o |
» | Da | , in tiranida velja njemu in drugim |
»Mislim, | da | nam to radi oproščajo, vsaj tisti, |
» | Da | , tako je.« |
tem bolj usiha njihova slava, kakor | da | jim zastaja sapa za nadaljni vzpon.« |
» | Da | .« |
ljudstvo postane nezadovoljno in reče, | da | ni v redu, če mora oče preživljati |
preživljati odraslega sina, temveč | da | mora, narobe, sin skrbeti za očeta; |
rodilo in postavilo za tirana zato, | da | sámo, potem ko sin odraste, postane |
in si ga vzgojilo, in hkrati uvidi, | da | hoče slabši izgnati močnejšega.« |
»In zdaj lahko z vso pravico rečemo, | da | smo izčrpno razčlenili razvoj tiranide |
» | Da | , dovolj izčrpno.« |
KNJIGA 1. »Preostaja nam, | da | še pretresemo tiranskega človeka,« |
»Podoba je, | da | še nismo dovolj razpravljali o vrsti |
Ti veš, | da | je v takih okoliščinah vsega sposoben. |
»Mislim, | da | imaš prav.« |
» | Da | ,« |
»Zamisli si zdaj, | da | se ta postara in ima mladega sina, |
»In zamisli si, | da | njega zadene isto kot očeta: zapeljivci |
tako si misli zmeden in blazen človek, | da | lahko vlada ne le ljudem, temveč tudi |
kot telesna straža, preganjajo, tako | da | skuša najti ljudi, ki kaj imajo, in |
zagospodariti nad očetom in materjo, | da | se lahko, potem ko porabi svojo dediščino, |
» | Da | .« |
spopadeta z njim, se gotovo ne pomišlja, | da | ravna z njima kot tiran.« |
Zevsu, Adeimant, ali si prepričan, | da | je tak človek pripravljen žrtvovati |
Si prepričan, | da | se ju utegne telesno lotiti in ju izročiti |
» | Da | , trdno sem prepričan.« |
» | Da | , takšno je.« |
tudi naravno, ker je najsposobnejši, | da | postane tiran.« |
potrebujejo - hlapčevski in storijo vse, | da | se pokažejo prijatelje, toda kakor |
» | Da | .« |
»Mislim, | da | smo jo prav opredelili.« |
najbližjo okolico; ob upoštevanju nujnosti, | da | gremo v notranjost države in si jo |
»in vsakomur je jasno, | da | ni nesrečnejše države, kakor je država, |
Mnenja sem, | da | moramo vsi poslušati takega razsodnega |
možu, ki je vse to doživel, naročim, | da | nam pove, kakšna je tiranova sreča |
»Ali se strinjaš, | da | sebe prištejeva k tistim razsodnim |
možem, ki imajo skušnje s takimi ljudmi, | da | imava vsaj nekoga, ki lahko odgovarja |
» | Da | najprej opraviva z državo: imaš tiransko |
nenehoma s silo poganja kvišku, tako | da | je polna notranjega nemira.« |
»Misliš, | da | lahko v kaki drugi državi naletimo |
»Mislim, | da | upravičeno.« |
»Kako | da | ne?« |
preprost državljan, temveč ima nesrečo, | da | ga je usoda povzdignila v tirana (vladarja).« |
» | Da | ! |
Menim, | da | moramo svoje razglabljanje začeti s |
S tiranom imajo ti to skupno, | da | imajo mnogo podložnikov. |
» | Da | .« |
» | Da | . |
Zamisli si, | da | neki bog odnese moža s petdesetimi |
zdaj zase, za svoje otroke in za ženo, | da | jih ne bi sužnji pobili!« |
»Tako je prisiljen, | da | se kaže nasproti nekaterim sužnjem |
nasproti nekaterim sužnjem ljubeznivega, | da | jim mnogokaj obljubi in jih brez sleherne |
zasebnik, temveč ga usoda prisili, | da | postane tiran, ki skuša vladati drugim, |
je ljudem in bogovom znano ali ne, | da | sta takšna.« |
»Če zdaj trdimo, | da | sta naslada in ljubezen tega dela duše |
bomo pravilno označili, če pravimo, | da | je lakomen na denar in dobiček?« |
»Za voljo pa pravimo, | da | je naravnana samo na moč, zmago in |
» | Da | .« |
»Potemtakem je prav, če za ta del pravimo, | da | je željan zmage in časti.« |
»Nadalje je vsakomur jasno, | da | je naša sposobnost za učenje vseskozi |
» | Da | .« |
ki je naravnan na bogastvo, poreče, | da | užitek, ki izvira iz slave ali učenja, |
» | Da | .« |
Gotovo, | da | so zelo oddaljene od prave naslade? |
jih odreka, če ga nujnost ne prisili, | da | se jim prepusti.« |
Ali pa morda veš za boljša merila, | da | si ustvariš pravilno sodbo?« |
» | Da | .« |
»Rekli smo, | da | je treba pri razsojanju uporabljati |
» | Da | .« |
»Stvar ti bom pojasnil tako, | da | mi boš odgovarjal na vprašanja, ki |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | ni nič prijetnejšega od zdravja, da |
»Da ni nič prijetnejšega od zdravja, | da | pa pred boleznijo tega sploh niso opazili.« |
jih mučile hude bolečine, izjavljali, | da | jim je bilo najprijetnejše, ko so te |
mnogih drugih primerih lahko vidiš, | da | ljudem, ki čutijo bolečino, velja za |
»Mislim, | da | ne more biti.« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
bolečin, ker sicer lahko zaidemo v zmoto, | da | je naslada po svoji naravi prenehanje |
zelo močan in nastopi iznenada, ne | da | bi prej občutili kako bolečino. |
»Potemtakem nismo prepričani o tem, | da | pomeni naslada prenehanje bolečine |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
spodaj k sredini, potem je prepričan, | da | se premika navzgor. |
nazaj, od koder je prišel, potem misli, | da | ni nikjer drugje kakor zgoraj, seveda |
»Pri Zevsu, prepričan sem, | da | tako misli.« |
»Ko pa se vrača, misli, | da | se premika navzdol, v čemer ima seveda |
sredini, potem so trdno prepričani, | da | se bližajo nasladi; toda prav tako, |
» | Da | .« |
le v razmerju druge do druge, tako | da | zbude nespametnim ljudem blazno poželenje |
premišljenost, temveč si prizadeva, | da | se zasiti s častmi, zmagami in s srditostjo.« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
oddaljen od tirana, vidimo po množenju, | da | kralj živi sedemstodevetindvajsetkrat |
» | Da | .« |
»Tako, | da | si v mislih ustvarimo podobo duše, |
O teh bitjih pripovedujejo, | da | je vsako zase sestavljeno iz več v |
» | Da | , to pripovedujejo.« |
»Zdaj spoji vse tri tako, | da | se bodo zdela zraščena v eno.« |
zunaj bitje s človeško postavo tako, | da | ga popolnoma zaobjame; kdor ne more |
samo vnanjo oblogo, naj bo prepričan, | da | ima pred sabo samo eno bitje, človeka.« |
»Tistemu, ki trdi, | da | človeku, če dela krivico, to koristi, |
s tem ta ne trdi nič drugega, kakor | da | je koristno rediti in krepiti to mnogoobrazno |
naj od gladu umre ali tako oslabi, | da | ga lahko onidve živali vlečeta kamor |
živali vlečeta kamor hočeta; in namesto | da | bi živali spravil med sabo in ju navadil |
» | Da | , to je mnogo bolj sramotno!« |
» | Da | .« |
ponižujejo in od mladih nog navajajo na to, | da | postane namesto leva opica.« |
» | Da | .« |
najplemenitejši del duše po naravi tako slab, | da | ne more obvladati živali v sebi, temveč |
»Zdi se, | da | je tako.« |
»Če hočemo, | da | tudi tak človek pride pod oblast razuma, |
tako, kakor je mislil Trazimah, namreč | da | mu morajo biti podrejeni kot sužnji, |
podrejeni kot sužnji, temveč menimo, | da | je za vsakogar koristnejše, če služi |
»Tudi zakon kaže, | da | zasleduje podoben cilj, saj je vsem |
» | Da | .« |
obrazložitvijo lahko trdimo, dragi Glavkon, | da | je koristno, če delamo krivico, če |
samo na zdravje in si ne prizadeva, | da | postane močan, zdrav in lep, če hkrati |
Hvalnice ljudstva ga ne zapeljejo, | da | bi brezkončno povečeval svoje premoženje |
»Mislim, | da | ne.« |
prav tako: nekatere, ki zanje misli, | da | postane po njih boljši, sprejema in |
rad uživa, druge pa, ki zanje misli, | da | mu lahko omajajo duševno stanje, zavrača |
»Tu mislim predvsem na to, | da | zavračamo posnemajoče pesništvo. |
Da | mu nikakor ne smemo odpreti vrat v | |
»Med nami rečeno - upam, | da | me boste zatožili pesnikom tragedij |
Podoba je, | da | je Homer prvi učitelj in voditelj vseh |
česa domislim, najti dovolj poguma, | da | bi ti to povedal. |
»Ali hočeš, | da | začnemo razpravljati - po običajnem |
Navajeni smo, | da | za posamične stvari, ki jih zberemo |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
»In navadno pravimo, | da | obrtnik gleda na idejo vsakega od teh |
Povej mi, ali misliš, | da | tak mojster sploh ne more obstajati, |
sploh ne more obstajati, ali pa misliš, | da | je lahko samo v določenem smislu stvarnik |
Ali ne vidiš, | da | v določenem smislu tudi ti vse to lahko |
» | Da | , toda le navidezno, prividno; ustvarjene |
»Toda ti utegneš poreči, | da | tudi njegove stvaritve niso resnične. |
» | Da | , čeprav navidezne.« |
Ali nisi malo prej dejal, | da | ne ustvarja ideje stola, s čimer mislimo |
Če pa kdo pravi, | da | je izdelek mizarja ali kakega drugega |
»Potemtakem se ne čudimo, | da | je njihovo delo v primerjavi z resničnostjo |
» | Da | .« |
» | Da | , tako je pravilno. |
» | Da | .« |
»Zdi se mi, | da | ga najustrezneje lahko imenujemo posnemovalca |
» | Da | .« |
drugačen, temveč ostane isti ; samo zdi se, | da | je različen. |
Samo zdi se, | da | so različne.« |
Stvari oblikuje tako, | da | od njih le malo zajame, in sicer samo |
prevari otroke in nerazumne ljudi, | da | mu verujejo, da je to v resnici mizar.« |
in nerazumne ljudi, da mu verujejo, | da | je to v resnici mizar.« |
»Toda zdi se, dragi prijatelj, | da | moramo pri vseh teh stvareh pomisliti |
moramo seči v besedo in mu povedati | da | je lahkoveren bedak, ki je očitno nasedel |
neznanja in posnemanja, je prepričan, | da | je oni vseveden.« |
marsikdaj namreč lahko slišimo od ljudi, | da | se ti razumejo na spretnosti, da poznajo |
ljudi, da se ti razumejo na spretnosti, | da | poznajo vse človeške kreposti in slabosti |
vse človeške kreposti in slabosti in | da | so poučeni celo o božjih stvareh. |
pogledu na njihova dela ne opazijo, | da | so le‐ta cele tri stopnje oddaljena |
» | Da | , to moramo natančno pretresti,« |
videl svoje življenske naloge, kakor | da | je to najboljše, kar lahko ustvari.« |
»Mislim, | da | ne.« |
zapustiti mnoga lepa dela in mu bo ljubše, | da | bo sam hvaljen, kakor da hvali druge.« |
bo ljubše, da bo sam hvaljen, kakor | da | hvali druge.« |
Vsekakor pa imamo pravico, | da | vprašamo Homerja o največjih in najlepših |
»Misli, | da | ne. |
svojim imenom; pripoveduje namreč, | da | je bil Homer še za njegovega življenja |
osebnem stiku prepričali svoje sodobnike, | da | niso sposobni upravljati ne svoje hiše |
Homer in Heziod resnično sposobna, | da | pokažeta ljudem pot kreposti, potem |
njuni sodobniki ne bi bili pustili, | da | se kot rapsoda potikata po svetu, temveč |
oklenili kakor zlata in ju prisilili, | da | ostaneta pri njih. |
katerem smo govorili: ta naslika, ne | da | bi se kaj razumel na čevljarstvo, čevljarja |
čevljarstvo, čevljarja tako dobro, | da | ga imajo za pravega vsaj ljudje, ki |
vnanjosti določenih dejavnosti, ne | da | bi jih sploh poznal. |
njih, saj si gotovo imel priložnost, | da | si te stvari videl.« |
» | Da | .« |
»Pretresimo zdaj temeljiteje to trditev, | da | ne ostanemo na pol poti!« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
izdelovalcem, kako naj kaj naredijo, | da | bo dobro rabilo namenu, za katerega |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
»Mislim, | da | nima.« |
»In kljub temu dalje posnema, ne | da | bi vedel, ali je kaka stvar dobra ali |
Vsekakor stvari prikazuje tako, | da | se zde nevedni množici lepe.« |
»Zedinili smo se, | da | posnemovalec ne ve ničesar omembe vrednega |
» | Da | .« |
» | Da | ,« |
» | Da | .« |
» | Da | , to je njegova naloga.« |
»In ko ta del meri in ugotavlja, | da | so določene stvari večje ali manjše |
» | Da | .« |
»Toda ali nismo rekli, | da | isti deli duše ne morejo v istem času |
hotel reči, ko sem se strinjal s tabo, | da | sta slikarska umetnost in na sploh |
Spominjam se namreč, | da | smo o tem že obširno govorili in ugotovili, |
tem že obširno govorili in ugotovili, | da | je v naši duši mnogo takšnih protislovij.« |
» | Da | . |
»Takrat smo rekli, | da | pravični mož laže kakor drugi ljudje |
» | Da | .« |
stori marsikaj, za kar ne bi želel, | da | bi kdo videl.« |
6. »Razum in zakon mu ukazujeta, | da | se upira bolečini, čustvo pa ga sili, |
upira bolečini, čustvo pa ga sili, | da | se prepušča žalosti.« |
» | Da | .« |
»Če pa človek čuti, | da | ga v istem času in zaradi iste stvari |
»Ena je pripravljena, | da | posluša zapovedi zakona.« |
Podoben mu je namreč v tem, | da | njegovi izdelki nimajo ničesar skupnega |
nimajo ničesar skupnega z resnico, | da | so brez vrednosti, podoben pa mu je |
vrednosti, podoben pa mu je tudi v tem, | da | se obrača na slabši in ne najboljši |
Pravimo, | da | je to moško, ono drugo, kar smo prej |
ono drugo, kar smo prej hvalili, pa | da | je žensko.« |
sram bi nas bilo! -, in če ga, namesto | da | bi občutili stud, celo hvalimo in smo |
dovolimo, čeprav si njegova narava to želi, | da | stoka in toži - ta del duše pesnika |
dovolj svojih dolžnosti; mislim namreč, | da | ni sramota gledati tujo bolečino, hvaliti |
le malo ljudi si je na jasnem o tem, | da | uživanje v tuji bolečini nujno vpliva |
vpliva na lastna čustva; kdor dopušča, | da | se mu razvije sočutje do tuje bolečine, |
in se ob njih silno zabavaš, namesto | da | bi jih kot slabe zavračal, potem ravnaš |
treznem premisleku krotil, ker si se bal, | da | prideš na glas burkeža, popustiš zdaj |
ljudi, ki hvalijo Homerja in pravijo, | da | je on vzgojil Grčijo, da moramo pri |
in pravijo, da je on vzgojil Grčijo, | da | moramo pri njem iskati nasvete za življenje |
namreč hočejo najboljše; priznaj jim, | da | je Homer največji pesnik in prvi med |
med tragiki; pri tem moraš vedeti, | da | v svojo državo lahko sprejmemo izmed |
»To bodi torej povedano v opravičilo, | da | smo pesništvo, dokler je takšno, izgnali |
Da | pa nas pesniki ne bi obtoževali, da | |
Da pa nas pesniki ne bi obtoževali, | da | smo brezsrčni in neizobraženi, jim |
neizobraženi, jim hočemo še povedati, | da | med filozofijo in pesništvom obstaja |
zabavno in posnemajoče pesništvo dokaže, | da | je v dobro urejeni državi nepogrešljivo, |
» | Da | , zlasti takrat.« |
» | Da | .« |
njihovi ljubitelji, lahko dovolimo, | da | v prozi govorijo v prid poezije in |
govorijo v prid poezije in dokažejo, | da | ni samo prijetna, temveč tudi koristna |
lahko samo v korist, če se pokaže, | da | pesništvo ni samo prijetno, temveč |
bi seveda veseli, ko bi se pokazalo, | da | je poezija resnična in kar najboljša. |
očitkov, je ne bomo nikoli poslušali, ne | da | bi te očitke kot nekakšen čarovni obrazec |
Paziti moramo, | da | ne zapademo v otroško ljubezen, ki |
Čutimo, | da | te poezije ne smemo jemati resno, čeprav |
rečeno, se strinjam s tabo ; mislim, | da | to velja tudi za vse druge.« |
Ali ne misliš, | da | je nesmrtni del v nas dolžan, da skrbi |
misliš, da je nesmrtni del v nas dolžan, | da | skrbi za večnost in ne za kratki čas?« |
»Ali ne veš, | da | je naša duša nesmrtna in neminljiva?« |
» | Da | .« |
» | Da | .« |
»Misliš, | da | je v vsaki stvari nekaj dobrega in |
» | Da | , tako je.« |
Varuj pa se pred zmotno domnevo, | da | pravičen in nespameten človek, ki so |
izčrpava in uničuje in na koncu doseže, | da | telo ni več telo, prav tako vse druge |
stvari uničuje njim lastno zlo, s tem | da | prodre vanje in se jih popolnoma polasti.« |
» | Da | .« |
ugnezdene v njej, prav tako uničujejo, | da | ta na koncu ugasne, umre in se loči |
»Toda ali se ne upira razumu, | da | bi tuje slabosti nekaj uničile, česar |
» | da | tudi telo po našem mnenju ne propade |
v telesu slabost; in tako pravimo, | da | telo propade za posledicami te slabosti, |
Nikoli ne trdimo, | da | telo, ki je nekaj čisto drugega kakor |
pokvarjenosti, torej zaradi tujega zla, ne | da | bi le‐to izzvalo bolezen (telesu lastno |
»ne moremo trditi, | da | lahko duša propade zaradi telesne bolezni, |
propade zaradi telesne bolezni, ne | da | bi telesna bolezen izzvala duševno |
dokler je ne zavržemo, ne smemo trditi, | da | duša lahko propade zaradi vročice, |
kose; prej je treba šele dokazati, | da | postane duša zaradi telesnih nevšečnosti |
manj pravična; nihče ne more trditi, | da | tuje zlo, da zlo, ki je v nekem tujem |
nihče ne more trditi, da tuje zlo, | da | zlo, ki je v nekem tujem predmetu, |
»Nihče pa ne more dokazati, | da | duša umirajočega postane zaradi smrti |
»Ko pa bi si kdo, samo zato, | da | mu ne bi bilo treba priznati nesmrtnosti |
priznati nesmrtnosti duše, upal trditi, | da | postane umirajoči slabši in krivičnejši, |
njegove besede resnične, priznati, | da | je za nepravičnega človeka nepravičnost |
nepravičnost smrtonosna kakor kaka bolezen in | da | mora za njo umreti ali prej ali pozneje, |
manj vda; s tem seveda tudi priznamo, | da | nepravični ljudje ne umirajo, kakor |
budnost; potemtakem je daleč od tega, | da | bi bila zanj smrtonosna.« |
» | Da | .« |
Prav tako ne verjamemo, | da | je duša po svoji naravi polna vseh |
» | Da | je duša nesmrtna, so pokazala zadnja |
stvari: školjke, alge in kamenje, tako | da | je bolj podoben kaki živali kakor samemu |
»Ustregel sem vam in privolil, | da | je pravični človek lahko navidezno |
ne ljudem, ste vendar bili mnenja, | da | je treba v to zaradi samega razpravljanja |
zdaj o obeh ustvarili sodbo, zahtevam, | da | pravičnosti vrnete tudi njene vnanje |
priznati; potem ko se je pokazalo, | da | resnična pravičnost prinaša resnično |
torej vrnete prvi delni dolg s tem, | da | priznate: pred bogovi ne moreta ostati |
» | Da | .« |
» | Da | , tako je.« |
Povedati moramo obema, kaj ju tam čaka, | da | jima v našem razpravljanju ne ostanemo |
Er prišel prednje, so mu naročili, | da | mora ljudem prenesti sporočilo o onostranstvu, |
Vračajoče se duše so zbujale vtis, kakor | da | so prispele z dolgega popotovanja; |
odhajale na livado, se tu zbirale, kot | da | so prišle na slavje, pozdravljale druga |
Rekel je, | da | je vprašani odgovoril. ’ |
Upali so, | da | se bodo to pot lahko povzpeli skozi |
pojasnjevali, zakaj to delajo, in izjavljali, | da | bodo vsi ti vrženi v Tartar. - |
- je pripovedoval; vsi so se bali, | da | ne bi zadonelo rjovenje, ko so se vzpenjali |
steber, še najbolj podobna mavrici, le | da | je bila jasnejša in se je še bolj bleščala; |
Erovih besedah predstavljati tako, kakor | da | je v velikem in izvotljenem vretencu |
iskanju učitelja, ki ga lahko usposobi, | da | s svojo močjo in s svojim spoznanjem |
duša pridobi in so povezane med sabo - | da | si lahko izmed njih po treznem preudarku |
preudarku izbere to, kar mu ustreza; | da | s pogledom na naravo duše loči slabše |
Kakor jeklo mora biti trdna ta vera, | da | človeka, četudi pride v Hades, ne zaslepijo |
ne zaslepijo bogastvo in druga zla, | da | se ne odloči za življenje tiranov in |
Bil je tako nespameten in pohlepen, | da | ni niti dobro pogledal, in tako ni |
ni opazil s tiranido združene usode, | da | bo moral pojesti lastne otroke in da |
da bo moral pojesti lastne otroke in | da | ga čakajo še druge grozovitosti. |
prsi, in pri tem je tarnal in se kesal, | da | se ni oziral na glasnikovo opozorilo. |
Nasploh lahko rečemo, | da | se je večina duš, ki so prišle z neba, |
bil spravil ob življenje, ni hotel, | da | bi ga rodila ženska. |
Ko ga je zagledala, je rekla, | da | bi se odločila zanj, tudi ko bi bila |
daimona, ki si ga je bila izbrala, | da | bedi nad njenim življenjem in uresniči |
Od tod sta krenila, ne | da | bi se bila obrnila, k prestolu Nujnosti |
rojstvo, v novo življenje; bilo je, kakor | da | bi se utrinjale zvezde. |
Njemu niso dovolili, | da | bi pil to vodo; ne ve pa, kako se je |
Nenadoma je odprl oči in videl, | da | leži v jutranjem somraku na grmadi. |
veri v nesmrtnost duše in njeno moč, | da | prenese in preživi vse dobro in slabo, |
maral osramotiti, temveč je sklenil, | da | jo skrivaj odslovi. |
Vse to pa se je zgodilo, | da | se je spolnilo, kar je Gospod rekel |
Videli smo namreč, | da | je vzšla njegova zvezda, in smo se |
Ko ga najdete, mi sporočite, | da | se mu pojdem tudi jaz poklonit!« |
sporočim, Heród bo namreč dete iskal, | da | bi ga umoril.« |
Tam je bil do Heródove smrti, | da | se je spolnilo, kar je Gospod rekel |
Ko je Heród videl, | da | so ga modri prevarali, se je hudo razjezil. |
Ko je zvedel, | da | vlada v Judeji Arheláj namesto svojega |
naselil v mestu, ki se imenuje Nazaret, | da | se je spolnilo, kar so govorili preroki, |
spolnilo, kar so govorili preroki, | da | bo nazaréjec. |
Ko je videl, | da | prihaja k njegovemu krstu precéj farizejev |
Kdo vam je zagotovil, | da | ubežite prihodnji sodbi? |
Abrahama imamo za očeta,’ kajti povem vam, | da | more Bog iz teh kamnov Abrahamu obuditi |
Jaz vas krščujem z vodo, | da | bi se spreobrnili; toda on, ki pride |
močnejši od mene in jaz nisem vreden, | da | bi mu nosil sandale. |
Jezus iz Galileje k Jórdanu do Janeza, | da | bi se mu dal krstiti. |
»Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, | da | spolniva vso pravico.« |
Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, | da | bi ga hudič skušal. |
zapovedal in na rokah te bodo nosili, | da | z nogo ne zadeneš ob kamen.’« |
Ko je zvedel, | da | so Janeza vrgli v ječo, se je umaknil |
Zábulonovi in Néftalijevi pokrajini, | da | se je spolnilo, kar je bilo povedano |
Ni za drugo, kakor | da | se proč vrže in jo ljudje pohodijo. |
postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, | da | sveti vsem, ki so v hiši. |
Takó naj sveti vaša luč ljudem, | da | bodo videli vaša dobra dela in slavili |
»Ne mislite, | da | sem prišel odpravit postavo ali preroke; |
»Slišali ste, | da | je bilo rečeno prednikom: |
se jezi na svojega brata, zasluži, | da | pride pred sodišče. |
Kdor pa reče bratu ‘bedak’, zasluži, | da | pride pred vrhovno sodišče; in kdor |
kdor mu reče ‘brezverec’, zasluži, | da | pride v peklenski ogenj! |
svoj dar k oltarju in se tam spomniš, | da | ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi |
nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, | da | te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik |
»Slišali ste, | da | je bilo rečeno: ‘ |
vrzi od sebe; kajti bolje je zate, | da | zgubiš en ud, kakor da bi bilo célo |
bolje je zate, da zgubiš en ud, kakor | da | bi bilo célo tvoje telo vrženo v pekel. |
vrzi od sebe, kajti bolje je zate, | da | zgubiš en ud, kakor da bi célo tvoje |
bolje je zate, da zgubiš en ud, kakor | da | bi célo tvoje telo prišlo v pekel.« |
če zveza ni bila zakonita, je kriv, | da | ona prešuštvuje. |
»Dalje ste slišali, | da | je bilo rečeno prednikom: ‘ |
»Slišali ste, | da | je bilo rečeno: ‘ |
»Slišali ste, | da | je bilo rečeno: ‘ |
molíte za tiste, ki vas preganjajo, | da | boste otroci svojega Očeta, ki je v |
On namreč daje svojemu soncu, | da | vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter |
»Glejte, | da | svoje pravičnosti ne boste razkazovali |
počenjajo hinavci po shodnicah in ulicah, | da | bi jih ljudje videli. |
molijo stoje po shodnicah in križiščih, | da | se kažejo ljudem. |
blebetajte kakor pogani, ki mislijo, | da | bodo uslišani, če bodo veliko govorili. |
svojim dolžnikom; ne daj, | da | pademo v skušnjavo, temveč |
čemerno kakor hinavci; mažejo si obraze, | da | ljudem pokažejo, kako se postijo. |
Tako ne boš pokazal ljudem, | da | se postiš, ampak svojemu Očetu, ki |
Saj vé vaš nebeški Oče, | da | vsega tega potrebujete. |
»Ne sodíte, | da | ne boste sojeni! |
Pústi, | da | vzamem iver iz tvojega očesa,’ če imaš |
svojih biserov ne mečite pred svinje, | da | jih ne pomendrajo in se nato ne obrnejo |
»Vse, kar želite, | da | bi ljudje vam storili, storite tudi |
»Glej, | da | nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži |
»Gospod, nisem vreden, | da | prideš pod mojo streho, ampak reci |
Povem vam pa, | da | jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda |
Jezus prišel v Petrovo hišo, je videl, | da | njegova tašča leži in da ima mrzlico. |
je videl, da njegova tašča leži in | da | ima mrzlico. |
»Gospod, dovôli mi, | da | prej grem in pokopljem svojega očeta.« |
»Hôdi za menoj in pústi, | da | mrtvi pokopljejo svoje mrliče!« |
jezeru je nastal velik vihar, tako | da | so valovi pokrivali čoln; on pa je |
»Odkod je ta, | da | so mu pokorni celo vetrovi in jezero?« |
Bila sta tako divja, | da | nihče ni mogel mimo po tisti poti. |
Ampak | da | boste vedeli, da ima Sin človekov oblast |
Ampak da boste vedeli, | da | ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati |
videle, so se zbale in hvalile Boga, | da | je dal ljudem takšno oblast. |
Našiv namreč obleko trga, | da | nastane še večja luknja. |
»Ali verujeta, | da | morem to storiti?« |
»Glejta, | da | nihče ne zve!« |
jim dal oblast nad nečistimi duhovi, | da | bi jih izganjali in ozdravljali vsako |
kralje vas bodo vlačili zaradi mene, | da | boste pričevali pred njimi in pogani. |
Učencu zadošča, | da | postane kakor njegov učitelj, in služabniku, |
kakor njegov učitelj, in služabniku, | da | postane kakor njegov gospodar. |
»Ne mislite, | da | sem prišel zato, da prinesem na zemljo |
»Ne mislite, da sem prišel zato, | da | prinesem na zemljo mir; nisem prišel, |
prinesem na zemljo mir; nisem prišel, | da | prinesem mir, ampak meč. |
Prišel sem, | da | ločim sina od očeta, hčer od matere, |
svojega glasnika pred teboj, | da | ti bo pripravil pot.’ |
»Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, | da | si to prikril modrim in bistrim, razodel |
Mar niste brali v postavi, | da | duhovniki ob sobotah v templju prelamljajo |
bil človek, ki je imel suho roko, in | da | bi Jezusa lahko zatožili, so ga vprašali: |
Zapovedal pa jim je, naj ga ne razglašajo, | da | se je spolnilo, kar je bilo rečeno |
Ozdravil ga je, tako | da | je mutec govoril in videl. |
»Recimo, | da | je drevo dobro, potem je tudi sad dober. |
Ali recimo, | da | je drevo slabo, potem je tudi sad slab. |
obsodila, kajti prišla je s konca sveta, | da | bi slišala Sálomonovo modrost; védite |
njem so se zbrale velike množice, tako | da | je moral stopiti v čoln. |
otopelo je namreč srce temu ljudstvu, | da | težkó posluša in zapira oči, da ne |
ljudstvu, da težkó posluša in zapira oči, | da | ne bi videlo in ne bi slišalo in v |
Hočeš torej, | da | gremo in jo poberemo?’ ‘ |
Nikakor,’ je dejal, ‘ | da | morda pobiraje ljuljko ne izrujete |
najprej ljuljko in jo povežite v snope, | da | jo sežgemo; pšenico pa spravite v mojo |
druga povrtnina in postane drevo, tako | da | ptice priletijo izpod neba in gnezdijo |
Govoril jim je sploh samo v prilikah, | da | se je spolnilo, kar je bilo rečeno |
Učil je v njihovi shodnici, | da | so se zelo čudili in govorili: |
pred gosti in mu je bila tako všeč, | da | ji je s prisego obljubil dati, karkoli |
čolnu umaknil od tam v samoten kraj, | da | bi bil sam. |
in ura je že pozna; odpústi ljudi, | da | gredo v vasi in si kupijo živeža.« |
In takoj je primoral učence, | da | so šli v čoln in se pred njim peljali |
se množice razšle, je šel na goro, | da | bi na samem molil. |
»Gospod, če si ti, mi zapovej, | da | pridem po vodi k tebi.« |
Prosili so ga, | da | bi se dotaknili vsaj roba njegove obleke, |
»Ali veš, | da | so se farizeji spotikali nad tvojimi |
Ali ne razumete, | da | gre vse, kar prihaja v usta, v želodec |
njegove noge in jih je ozdravil, tako | da | se je množica čudila, ko je gledala, |
kaj jesti; lačnih pa nočem odpustiti, | da | na poti ne opešajo.« |
naj v puščavi vzamemo toliko kruha, | da | nasitimo táko množico?« |
Da | bi ga skušali, so ga prosili, naj jim | |
Kako | da | ne razumete, da nisem mislil na kruh, |
Kako da ne razumete, | da | nisem mislil na kruh, ko sem vas opomnil: |
Takrat so šele razumeli, | da | ni naročil, naj se varujejo kvasa, |
»Eni, | da | je Janez Krstnik; drugi, da Elija; |
»Eni, da je Janez Krstnik; drugi, | da | Elija; spet drugi, da Jeremija ali |
Krstnik; drugi, da Elija; spet drugi, | da | Jeremija ali kateri izmed prerokov.« |
naročil, naj nikomur ne pripovedujejo, | da | je on Kristus. |
Jezus začel svojim učencem razodevati, | da | bo moral iti v Jeruzalem in veliko |
starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, | da | bo moral biti umorjen in tretji dan |
»Dobro je, | da | smo tukaj, Gospod! |
»Zakaj torej pismouki govorijo, | da | mora prej priti Elíja?« |
Tedaj so učenci razumeli, | da | jim je govoril o Janezu Krstniku. |
Vendar | da | jih ne pohujšamo, pojdi k jezeru, vrzi |
Kdor se torej poniža, | da | bo kakor ta otrok, bo največji v nebeškem |
vame verujejo, bi bilo zanj bolje, | da | mu obesijo mlinski kamen na vrat in |
Bolje je zate, | da | prideš pohabljen ali kruljav v življenje, |
pohabljen ali kruljav v življenje, kakor | da | bi imel obe roki ali nogi in bi bil |
Bolje je zate, | da | prideš z enim očesom v življenje, kakor |
prideš z enim očesom v življenje, kakor | da | bi imel obe očesi in bi bil vržen v |
Varujte se, | da | ne boste zaničevali katerega teh malih! |
Če pa se mu posreči, | da | jo najde, resnično vam povem: bolj |
Tako noče vaš Oče, ki je v nebesih, | da | se zgubi kdo od malih.« |
posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, | da | se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh |
»Ali niste brali, | da | je Stvarnik na začetku ustvaril človeka |
Tedaj so mu prinesli otročičke, | da | bi nanje položil roke in molil. |
»Učitelj, kaj naj dobrega storim, | da | dosežem večno življenje?« |
Ko so prišli prvi, so mislili, | da | bodo dobili več, vendar so tudi ti |
bodo na smrt in izročili poganom, | da | ga bodo zasmehovali, bičali in križali, |
sinovoma in se poklonila pred njim do tal, | da | bi ga nekaj prosila. |
»Veste, | da | vladarji gospodujejo nad svojimi narodi |
vladarji gospodujejo nad svojimi narodi in | da | jim velikaši dajejo čutiti oblast. |
Saj tudi Sin človekov ni prišel, | da | bi mu stregli, ampak da bi stregel |
ni prišel, da bi mu stregli, ampak | da | bi stregel in dal svoje življenje v |
Ko sta slišala, | da | Jezus prihaja mimo, sta zavpila: |
»Kaj hočeta, | da | vama storim?« |
»Gospod, | da | bi se nama oči odprle,« sta odgovorila. |
To pa se je zgodilo, | da | se je spolnilo, kar je bilo rečeno |
»Kako to, | da | se je smokva tako hitro posušila?« |
videli in se tudi potlej niste skesali, | da | bi mu verjeli.« |
poslal svoje služabnike k viničarjem, | da | bi dobili njegov pridelek. |
slišali njegove prilike, so spoznali, | da | govori o njih. |
Poslal je svoje služabnike, | da | skličejo povabljene na svatbo, vendar |
tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, | da | so pobili tiste morilce in njihovo |
»Učitelj, vemo, | da | si resnicoljuben in res učiš tako živeti, |
prišli k njemu saduceji, ki pravijo, | da | ni vstajenja, in so ga vprašali: |
Farizeji pa so zvedeli, | da | je saduceje prisilil k molku in so |
Vsa svoja dela opravljajo zato, | da | bi jih ljudje videli. |
v shodnicah, pozdrave na cestah in | da | jim ljudje pravijo ‘učitelj’. |
Vi pa ne pustite, | da | bi vam rekli ‘učitelj’, kajti eden |
Prepotujete morje in kopno, | da | enega samega pridobite za svojo vero; |
Očisti najprej kozarec znotraj, | da | bo čist tudi zunaj. |
Tako sami proti sebi spričujete, | da | ste sinovi tistih, ki so morili preroke. |
shodnicah in preganjali od mesta do mesta, | da | pride nad vas vsa pravična kri, ki |
»Glejte, | da | vas kdo ne premoti! |
Jaz sem Kristus,’ tako | da | bodo mnoge zbegali. |
vojnah in novice o vojskovanjih; glejte, | da | se ne daste zbegati! |
Kdor bo na strehi, naj ne hodi dol, | da | bi kaj vzel iz svoje hiše; in kdor |
Molíte, | da | ne bi bežali pozimi ali na soboto. |
bodo velika znamenja in čudeže, tako | da | bi lahko zapeljali celo izvoljene, |
že mužévna in listje odganja, veste, | da | je poletje blizu. |
kadar boste videli vse to, védite, | da | je blizu, tik pred vrati. |
gospodar postavil nad svojo služinčad, | da | jo oskrbi z živežem o pravem času? |
njegov gospodar ob svojem prihodu našel, | da | tako dela! |
Da | ne poide nam in vam, pojdite raje k | |
Gospod, vedel sem, | da | si trd človek: |
Vedel si, | da | žanjem, kjer nisem sejal, in pobiram, |
Ti pojdejo, | da | prejmejo večno kazen, pravični pa večno |
»Veste, | da | bo čez dva dni velika noč; in Sin človekov |
velika noč; in Sin človekov bo izdan, | da | ga bodo križali.« |
Sklenili so, | da | bodo Jezusa z zvijačo prijeli in usmrtili, |
»Nikar na praznik, | da | ne nastane hrup med ljudstvom.« |
Juda se dogovori, | da | bo Jezusa izdal |
Odslej je iskal priložnost, | da | bi ga izročil. |
»Kje hočeš, | da | ti pripravimo velikonočno večerjo?« |
Boljše bi bilo zanj, | da | bi se ne bil rodil.« |
Jezus napove, | da | ga bo Peter zatajil |
»Sédite tukaj, medtem stopim tja, | da | bom molil.« |
Vrne se k učencem in vidi, | da | spijo. |
Čujte in molíte, | da | ne zaidete v skušnjavo! |
»Moj Oče, če ne more ta kelih mimo, ne | da | ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!« |
Ko se je vrnil, je spet videl, | da | spijo, kajti njihove oči so bile dremotne. |
Ali misliš, | da | ne morem prositi svojega Očeta in bi |
potem spolnijo besede Svetega pisma, | da | se mora tako zgoditi?« |
razbojnika ste prišli z meči in koli, | da | bi me prijeli. |
Vse to pa se je zgodilo, | da | so se spolnili spisi prerokov. |
Stopil je noter in sédel med služabnike, | da | bi videl, kako se bo končalo. |
lažnivega pričevanja zoper Jezusa, | da | bi ga usmrtili, vendar ga niso našli, |
»Zarotim te pri živem Bogu, | da | nam poveš, ali si ti Kristus, Božji Sin.« |
duhovniki in starešine ljudstva sklenili, | da | Jezusa usmrtijo. |
Ko je izdajalec Juda videl, | da | so Jezusa obsodili, se je skesal. |
odgovoril niti na eno besedo, tako | da | se je upravitelj zelo čudil. |
»Katerega hočete, | da | vam izpustim: |
Vedel je namreč, | da | so ga izdali iz nevoščljivosti. |
»Katerega od teh dveh hočete, | da | vam izpustim?« |
Ko je Pilat sprevidel, | da | nič ne opravi, ampak da hrup čedalje |
sprevidel, da nič ne opravi, ampak | da | hrup čedalje bolj narašča, je vzel |
pa dal bičati; nato ga je izročil, | da | bi ga križali. |
oblekli v njegovo obleko ter ga odvedli, | da | bi ga križali. |
Primorali so ga, | da | je nesel njegov križ. |
»Gospod, spomnili smo se, | da | je tisti zapeljivec, ko je bil še živ, |
naj grob zastražijo do tretjega dne, | da | morda ne pridejo njegovi učenci, ga |
pa so šli in zavarovali grob, tako | da | so kamen zapečatili in postavili stražo. |
Vem, | da | iščeta Jezusa, križanega. |
upravitelju, ga bomo mi pogovorili in dosegli, | da | boste brez skrbi.« |
močnejši od mene in jaz nisem vreden, | da | bi se sklonil pred njim in mu odvezal |
»Pojdimo drugam, v bližnja naselja, | da | bom tudi tam pridigal, kajti za to |
»Glej, | da | nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, |
pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako | da | Jezus ni mogel več javno v mesto, ampak |
prišel v Kafarnáum, se je razvedelo, | da | je v hiši. |
Veliko se jih je nabralo, tako | da | še v veži ni bilo več prostora, in |
Jezus v duhu takoj spozna, | da | pri sebi tako mislijo, in jim reče: |
Ampak | da | boste vedeli, da ima Sin človekov oblast |
Ampak da boste vedeli, | da | ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati |
pograbil nosila in vpričo vseh odšel, tako | da | so vsi strmeli in slavili Boga: |
prežetih s farizejsko miselnostjo, videlo, | da | jé s cestninarji in grešniki, so rekli |
»Kako to, | da | jé s cestninarji in grešniki?« |
Primerilo se je, | da | je šel v soboto skozi žitna polja, |
nanj, ali ga bo v soboto ozdravil, | da | bi ga lahko zatožili. |
rekel učencem, naj mu pripravijo čoln, | da | množica ne bi pritiskala nanj. |
so bili v težavah, tiščali za njim, | da | bi se ga dotaknili. |
Vendar jim je odločno prepovedoval, | da | bi ga razglašali. |
dvanajst, katere je imenoval tudi apostole, | da | bi bili pri njem in bi jih pošiljal |
Spet se zbere množica, tako | da | še jesti niso utegnili. |
Ko so njegovi to zvedeli, so odšli, | da | bi ga odpeljali, kajti govorilo se |
ga odpeljali, kajti govorilo se je, | da | ni pri pameti. |
je zbrala zelo velika množica, tako | da | je sédel v čoln in bil na jezeru, medtem |
Trnje je zraslo in ga zadušilo, | da | ni obrodilo sadu. |
zunaj, pa se vse daje v prilikah, | da | strme gledajo, pa ne vidijo, in napeto |
in napeto poslušajo, pa ne razumejo, | da | se ne spreobrnejo in se jim ne odpusti.« |
vanje in jim zadušijo besedo, tako | da | ostanejo brez sadu. |
»Mar zato prinesejo svetilko, | da | jo postavijo pod mernik ali pod posteljo? |
Mar ne zato, | da | jo denejo na podstavek? |
Nič ni namreč skrito, razen zato, | da | bi se razodelo, in nič ni skrivno, |
razodelo, in nič ni skrivno, razen zato, | da | bi prišlo na dan. |
ponoči in podnevi, seme klije in raste, | da | sam ne vé kako. |
Naredi velike veje, tako | da | morejo ptice izpod neba prebivati v |
in valovi so pljuskali v čoln, tako | da | so ga že zalivali. |
»Učitelj, ti ni mar, | da | se potapljamo?« |
»Kdo neki je ta, | da | sta mu pokorna celo veter in jezero?« |
verige potrgal in okove zdrobil, tako | da | ga ni mogel nihče ukrotiti. |
»Pošlji nas k svinjam, | da | gremo vanje!« |
ta, ki je bil prej obseden, prosil, | da | bi smel ostati pri njem. |
Pridi in položi roko nanjo, | da | ozdravi in ostane pri življenju!« |
kri ustavila in začutila je v telesu, | da | je ozdravljena nadloge. |
Jezus je v sebi takoj zaznal, | da | je šla moč iz njega. |
Oziral se je okrog, | da | bi videl tisto, ki je to storila. |
Nikomur ni pustil, | da | bi šel z njim, razen Petru, Jakobu |
Drugi pa so govorili, | da | je Elija, in spet drugi, da je prerok, |
govorili, da je Elija, in spet drugi, | da | je prerok, kakor vsi preroki. |
pa se je Janeza bal, ker je vedel, | da | je pravičen in svet mož, in ga je ščitil. |
»Hočem, | da | mi pri priči daš na pladnju glavo Janeza |
ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, | da | še jesti niso utegnili. |
Veliko pa jih je videlo, | da | odhajajo, in so uganili, kam. |
Odpústi jih, | da | gredo v bližnje zaselke in vasi ter |
razlomil ter dajal svojim učencem, | da | bi ljudem postregli. |
In takoj je primoral svoje učence, | da | so šli v čoln in se peljali pred njim |
četrte nočne straže je šel k njim, tako, | da | je hodil po jezeru. |
iti mimo njih, toda opazili so ga, | da | hodi po vodi. |
Mislili so, | da | je prikazen in so zavpili. |
bolnike na nosilih tja, kjer so slišali, | da | je. |
In prosili so ga, | da | bi se smeli dotakniti vsaj roba njegove |
prišli iz Jeruzalema, ter opazijo, | da | nekaj njegovih učencev jé z nečistimi, |
»Spretno izigravate božjo zapoved, | da | se držite svojega izročila! |
templju; s tem mu niti ne dovolite, | da | bi še kaj storil za očeta ali mater. |
Mar ne razumete, | da | človeka ne more nič omadeževati, kar |
S tem je povedal, | da | so vse jedi čiste. |
Želel je, | da | bi nihče tega ne zvedel, vendar ni |
»Pústi, | da | se najprej nasitijo otroci. |
tudi težkó govoril, in ga prosijo, | da | bi položil roko nanj. |
»Vse prav dela: gluhim daje, | da | slišijo, nemim, da govorijo.« |
dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, | da | govorijo.« |
zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, | da | bi jih delili; in razdelili so jih |
Oni pa so se med seboj menili, | da | nimajo kruha. |
»Kaj se pogovarjate, | da | nimate kruha? |
Privedejo mu slepega in ga prosijo, | da | bi se ga dotaknil. |
»Zaznavam ljudi, kakor | da | bi drevesa hodila okrog.« |
bodo umrli, dokler ne bodo videli, | da | je božje kraljestvo prišlo z močjo.« |
oblačila so se svetila bleščeče belo, | da | jih tako ne more pobeliti noben belivec |
»Učitelj, dobro je, | da | smo tukaj. |
»Zakaj pravijo pismouki, | da | mora prej priti Elíja?« |
je potem pisano o Sinu človekovem, | da | bo veliko pretrpel in da bo zaničevan? |
človekovem, da bo veliko pretrpel in | da | bo zaničevan? |
Kjerkoli ga napade, ga vrže na tla, | da | se peni, škriplje z zobmi in odreveni. |
duh zagledal, je takoj dečka stresel, | da | je padel na tla, se premetaval in penil. |
ga je vrgel celo v ogenj in v vodo, | da | bi ga pokončal. |
Ko je Jezus videl, | da | vrejo ljudje skupaj, je zapretil nečistemu |
je obležal, kakor bi bil mrtev, tako | da | so mnogi govorili: |
prepotovali Galilejo, vendar ni hotel, | da | bi kdo to zvedel. |
»Učitelj, nekoga smo videli, | da | je v tvojem imenu izganjal hude duhove, |
malih, ki verujejo vame, je zanj bolje, | da | mu obesijo mlinski kamen na vrat in |
Bolje je zate, | da | greš pohabljen v življenje, kakor da |
da greš pohabljen v življenje, kakor | da | bi imel obe roki, pa bi prišel v pekel, |
Bolje je zate, | da | prideš kruljav v življenje, kakor da |
da prideš kruljav v življenje, kakor | da | bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v |
Bolje je zate, | da | greš z enim očesom v božje kraljestvo, |
enim očesom v božje kraljestvo, kakor | da | bi imel obe očesi, pa bi bil vržen |
Pristopili so farizeji, in | da | bi ga skušali, so ga vprašali: |
Prinašali so mu otroke, | da | bi se jih dotaknil, učenci pa so jih |
»Dobri učitelj, kaj naj storim, | da | dosežem večno življenje?« |
»Učitelj, želiva, | da | nama storiš, kar te bova prosila.« |
»Kaj hočeta, | da | vama storim?« |
»Daj nama, | da | bova sedela v tvoji slavi, eden na |
»Veste, | da | tisti, ki veljajo za vladarje poganov, |
poganov, dajejo čutiti svoje gospostvo in | da | si njihovi velikaši lastijo oblast |
Saj tudi Sin človekov ni prišel, | da | bi mu stregli, ampak da bi stregel |
ni prišel, da bi mu stregli, ampak | da | bi stregel in dal svoje življenje v |
Brž, ko je slišal, | da | je Jezus iz Nazareta, je začel vpiti: |
»Kaj hočeš, | da | ti storim?« |
»Moj učitelj, | da | bi spregledal!« |
golobov pa stojnice in ni pustil, | da | bi kdo kaj nesel skozi tempelj. |
in pismouki, so iskali priložnost, | da | bi ga pogubili. |
navsezgodaj mimo tiste smokve, so opazili, | da | se je posušila do korenin. |
dvomil v svojem srcu, temveč verjel, | da | se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo |
vse, kar molite in prosite, verjemite, | da | ste že prejeli, pa se vam bo spolnilo. |
odpustite, če imate kaj proti komu, | da | vam tudi vaš oče, ki je v nebesih, |
Kdo ti je dal oblast, | da | to delaš?« |
je poslal k viničarjem služabnika, | da | bi prejel od njih del sadov iz vinograda. |
Tedaj so iskali priložnost, | da | bi ga prijeli, ža so se zbali ljudi. |
Spoznali so namreč, | da | je s priliko meril nanje. |
njemu nekaj farizejev in heródovcev, | da | bi ga ujeli v besedi. |
»Učitelj, vemo, | da | si resnicoljuben in da se na nikogar |
»Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in | da | se na nikogar ne oziraš, ker ne gledaš |
Prinesite mi denar, | da | ga pogledam!« |
njemu pridejo saduceji, ki pravijo, | da | ni vstajenja, in ga vprašajo: |
Vzel jo je drugi in umrl, ne | da | bi pustil za seboj potomstvo, in tretji |
O tem pa, | da | bodo umrli vstali, mar niste brali |
slišal njihovo prerekanje in videl, | da | jim je dobro odgovoril. |
Jezus je videl, | da | je pametno odgovoril, zato mu je rekel: |
»Kako morejo pismouki trditi, | da | je Kristus Davidov sin? |
hodijo okrog v dolgih haljah in želijo, | da | jih pozdravljajo na trgih. |
nam, kdaj bo to in kakšno bo znamenje, | da | se vse začenja uresničevati?« |
»Varujte se, | da | vas kdo ne premoti! |
vladarje vas bodo vlačili zaradi mene, | da | boste pričali pred njimi. |
hodi dol in ne stopa v svojo hišo, | da | bi iz nje kaj vzel, in kdor je na |
Molíte, | da | se to ne zgodi pozimi. |
in bodo delali znamenja in čudeže, | da | bi zapeljali izvoljene, če bi bilo |
že mužévna in odganja liste, veste, | da | je poletje blizu. |
Tako tudi vi ko boste videli, | da | se to dogaja, védite, da je blizu, |
boste videli, da se to dogaja, védite, | da | je blizu, tik pred vrati. |
opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori, | da | vas ne najde spečih, če pride nenadoma. |
»Samo na praznik ne, | da | ne bo nastal nemir med ljudmi.« |
Juda se dogovori, | da | bo Jezusa izdal |
dvanajsterih, šel k vélikim duhovnikom, | da | bi jim ga izdal. |
slišali, so se razveselili in obljubili, | da | mu bodo dali denarja. |
In iskal je ugodno priložnost, | da | bi jim ga izročil. |
»Kam hočeš, | da | gremo in ti pripravimo velikonočno |
Bolje bi bilo zanj, | da | bi se ne bil rodil.« |
Jezus napove, | da | ga bo Peter zatajil |
malo naprej, se vrgel na tla in molil, | da | bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega. |
Daj, | da | gre ta kelih mimo mene, vendar ne, |
Nato se vrne in vidi, | da | spijo. |
Čujte in molíte, | da | ne pridete v skušnjavo! |
Ko se je vrnil, je spet videl, | da | spijo. |
razbojnika ste prišli z meči in koli, | da | bi me prijeli. |
so iskali pričevanje zoper Jezusa, | da | bi ga usmrtili, vendar ga niso mogli |
Vsi so ga obsodili, | da | zasluži smrt. |
Ko zagleda Petra, | da | se greje pri ognju, ga premeri z očmi |
Toda Jezus ni nič odgovoril, tako | da | se je Pilat čudil. |
»Hočete, | da | vam izpustim judovskega kralja?« |
Vedel je namreč, | da | so ga véliki duhovniki izdali iz nevoščljivosti. |
»Kaj torej hočete, | da | storim z njim, ki ga imenujete judovski |
Jezusa pa je dal bičati in ga izročil, | da | bi ga križali. |
Peljali so ga ven, | da | bi ga križali. |
iz Ciréne, očeta Aleksandra in Rúfa, | da | je nesel njegov križ. |
si razdelili njegova oblačila, tako | da | so žrebali, kaj bo kateri dobil. |
Izraelov kralj, naj stopi zdaj s križa, | da | bomo videli in verovali!« |
Pilat se je začudil, | da | je že mrtev. |
Jakobova mati, in Salóma kupile dišav, | da | bi ga šle mazilit. |
Ko so se pa ozrle tja, so videle, | da | je kamen odvaljen; bil je namreč zelo |
Ko so slišali, | da | živi in da ga je ona videla, niso verjeli. |
Ko so slišali, da živi in | da | ga je ona videla, niso verjeli. |
spoštovani Teófil, vse po vrsti popisati, | da | se prepričaš o zanesljivosti nauka, |
po bogoslužnem običaju zadel žreb, | da | je šel v Gospodovo svetišče zažigat |
pred njim z Elijevim duhom in močjo, | da | obrne srca očetov k sinovom, nepokorne |
Poslan sem, | da | spregovorim s teboj in ti sporočim |
medtem čakali na Zaharíja in se čudili, | da | se tako dolgo mudi v svetišču. |
Tedaj so spoznali, | da | je v svetišču videl prikazen. |
Odkod meni to, | da | prihaja k meni mati mojega Gospoda? |
njeni sosedje in sorodniki slišali, | da | ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, |
pri priči razvezala usta in jezik, | da | je spet govoril, in je poveličeval |
napovedal po ustih svojih svetih prerokov, | da | nas bo rešil naših sovražnikov in iz |
zaveze, prisege našemu očetu Abrahamu, | da | nas bo rešil iz rok sovražnikov in |
rešil iz rok sovražnikov in nam dal, | da | mu bomo brez strahu služili v svetosti |
Najvišjega, pojdeš namreč pred Gospodom, | da | mu pripraviš pot in daš njegovemu |
nas bo obiskal Vzhajajoči z višave, | da | razsvetli vse, ki sedé v temi in smrtni |
je bil iz Davidove hiše in rodbine, | da | bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno |
bila tam, so se ji dopolnili dnevi, | da | bi rodila. |
Gospodova svetloba jih je obsijala, | da | so se zelo prestrašili. |
Ko je minilo osem dni, | da | bi bil otrok obrezan, so mu dali ime |
Mojzesove postave prinesli v Jeruzalem, | da | bi ga postavili pred Gospoda, kakor |
prvorojenec bodi posvečen Gospodu,« in | da | bi opravili daritev dveh grlic ali |
Sveti Duh mu je razodel, | da | ne bo umrl, dokler ne bo videl Gospodovega Maziljenca. |
Ko so starši prinesli dete Jezusa, | da | bi zanj opravili vse po predpisu postave, |
znamenje, kateremu bodo nasprotovali, | da | se razodenejo misli mnogih src. |
deček Jezus ostal v Jeruzalemu, ne | da | bi bili njegovi starši to opazili. |
Mislili so, | da | je pri popotni druščini. |
»Kako | da | sta me iskala? |
Mar nista vedela, | da | moram biti pri tem, kar je mojega Očeta?« |
Množicam, ki so prihajale k njemu, | da | bi jih krstil, je torej govoril: |
Kdo vam je zagotovil, | da | ubežite prihodnji sodbi? |
Niti na misel naj vam ne pride, | da | bi si govorili: ‘ |
Abrahama imamo za očeta,’ kajti povem vam, | da | more Bog iz teh kamnov Abrahamu obuditi |
Tudi cestninarji so prišli, | da | bi jih krstil, in so ga vprašali: |
Velnico ima v roki, | da | bo počistil svoj skedenj in spravil |
Vsem krivicam pa je Heród dodal še to, | da | je Janeza vrgel v ječo. |
angelom bo v tvoje dobro zapovedal, | da | te obvarujejo,’ |
‘Na rokah te bodo nosili, | da | z nogo ne zadeneš ob kamen.’« |
Vstal je, | da | bi bral. |
Poslal me je, | da | oznanim blagovest ubogim, da jetnikom |
me je, da oznanim blagovest ubogim, | da | jetnikom prinesem oproščenje in slepim |
prinesem oproščenje in slepim vid, | da | zatirane pustim na svobodo in napovem |
Kar smo slišali, | da | si storil v Kafarnáumu, stôri tudi |
katerem je bilo njihovo mesto sezidano, | da | bi ga pahnili v prepad, on pa je šel |
Si prišel, | da | nas pogubiš? |
vrgel na sredo in šel iz njega, ne | da | bi ga poškodoval. |
in močjo ukazuje nečistim duhovom, | da | odhajajo.« |
On pa jim je zagrozil in ni pustil, | da | bi govorili, ker so vedeli, da je on |
pustil, da bi govorili, ker so vedeli, | da | je on Kristus. |
prišle do njega, so ga zadrževale, | da | ne bi šel od njih. |
jezeru, je množica pritiskala nanj, | da | bi poslušala božjo besedo. |
so zajeli veliko množino rib, tako | da | so se jim mreže začele trgati. |
Prišli so in napolnili oba čolna, tako | da | sta se skoraj potapljala. |
očiščenje, kakor je zapovedal Mojzes, | da | jim bo v pričevanje.« |
širila in velike množice so se shajale, | da | bi ga poslušale in bi jih ozdravil |
Gospodova moč ga je gnala, | da | je ozdravljal. |
Ampak | da | boste vedeli, da ima Sin človekov oblast |
Ampak da boste vedeli, | da | ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati |
klicat pravičnih, temveč grešnike, | da | se spreobrnejo.« |
opazovali, ali bo ozdravljal na soboto, | da | bi našli kaj, zaradi česar bi ga lahko |
Prišli so, | da | bi ga poslušali in bi jih ozdravil |
Kakor želite, | da | bi ljudje ravnali z vami tako ravnajte |
Tudi grešniki posojajo grešnikom, | da | prejmejo enako vrednost. |
Dobro delajte in posojajte, ne | da | bi za to kaj pričakovali. |
Pústi, brat, | da | odstranim ivér, ki je v tvojem očesu,’ |
njemu judovske starešine s prošnjo, | da | bi prišel služabniku rešit življenje. |
»Vreden je, | da | mu to storiš. |
Nisem vreden, | da | stopiš pod mojo streho. |
Zato se tudi nisem čutil vrednega, | da | bi prišel k tebi, vendar reci le besedo |
hudobnih duhov in dal mnogim slepim, | da | so videli. |
je priznalo božjo pravičnost, s tem | da | je prejelo Janezov krst. |
namenu, ki ga je imel Bog z njim, s tem | da | se mu niso dali krstiti. |
je bila v mestu grešnica, zvedela, | da | je v farizejevi hiši pri mizi, je prinesla |
ga dotika, in kakšna je; vedel bi, | da | je grešnica.« |
»Zdi se mi, | da | tisti, kateremu je več odpustil.« |
kraljestva, drugim pa se oznanja v prilikah, | da | |
in jim vzame besedo iz njihovih src, | da | ne bi vere sprejeli in se ne bi rešili. |
bogastvu in nasladah življenja zadušijo, | da | ne obrodijo sadov. |
posteljo, ampak jo daje na podstavek, | da | tisti, ki vstopajo, vidijo luč. |
nima, se mu bo vzelo še to, kar misli, | da | ima.« |
»Kdo neki je ta, | da | ukazuje celo vetrovom in vodi, in ga |
je k Jezusovim nogam in ga prosil, | da | bi prišel v njegovo hišo. |
Ko je žena videla, | da | ni ostala skrita, je drhte pristopila. |
Posmehovali so se mu, ker so vedeli, | da | je umrla. |
In iskal je priložnosti, | da | bi ga videl. |
naj gre v bližnje vasi in zaselke, | da | prenoči in si najde živeža; tukaj smo |
blagoslov, razlomil in dajal učencem, | da | so jih delili med množico. |
drugi za Elija, in spet drugi pravijo, | da | je vstal eden od starodavnih prerokov.« |
Tedaj jim je strogo prepovedal, | da | bi to komu pripovedovali. |
»Učenik, dobro je, | da | smo tukaj. |
Glej, neki duh ga napada, | da | nenadoma zavpije. |
Stresa ga, | da | se peni, in ga nikakor ne zapusti, |
peni, in ga nikakor ne zapusti, tako | da | ga do kraja zmuči. |
Prosil sem tvoje učence, | da | bi ga izgnali, pa ga niso mogli.« |
niso razumeli; bila jim je prikrita, | da | niso dojeli njenega pomena, vendar |
spotoma prišli v neko samaríjsko vas, | da | bi vse pripravili zanj; vendar ga |
»Gospod, ali hočeš, | da | rečeva, naj pade ogenj z neba in jih |
»Gospod, dovôli mi, | da | prej grem in pokopljem svojega očeta.« |
bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, | da | se prej poslovim od svojih domačih.« |
nog, otresamo na vas, vendar védite, | da | se je približalo božje kraljestvo.’ |
Vendar se ne veselite, | da | so vam duhovi pokorni, pač pa se veselite, |
Tedaj je vstal neki učitelj postave, | da | bi ga skušal. |
»Učitelj, kaj naj storim, | da | dosežem večno življenje?« |
Primerilo se je, | da | se je vračal po tisti poti domov neki |
»Gospod, ti ni mar, | da | me sestra pušča sámo streči? |
nam je dolžan, in ne daj, | da | pademo v skušnjavo!« |
obstalo njegovo kraljestvo, ko pravite, | da | z Bélcebubom izganjam hude duhove? |
obsodila, kajti prišla je s konca sveta, | da | bi slišala Sálomonovo modrost; a glejte, |
ali pod mernik, ampak na podstavek, | da | tisti, ki vstopajo, vidijo svetlobo. |
Ko je farizej to videl, se je čudil, | da | se pred jedjo ni umil. |
vidijo, in ljudje hodijo po njih, ne | da | bi vedeli.« |
S tem potrjujete, | da | soglašate z deli svojih očetov, kajti |
izmed njih bodo umorili in pregnali, | da | se bo od tega rodu terjala kri vseh |
izvabiti iz njega, zraven pa prežali, | da | bi ujeli kaj iz njegovih ust. |
se je nabralo na tisoče ljudi, tako | da | so drug drugemu stopali na noge. |
Vaš Oče vendar vé, | da | to potrebujete. |
mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, | da | vam dá kraljestvo. |
bo njihov gospodar vrnil s svatbe, | da | mu takoj odpró, ko pride in potrka. |
gospodar postavil nad svojo služinčad, | da | ji odmeri hrano o pravem času? |
bo njegov gospodar ob prihodu našel, | da | tako dela! |
»Prišel sem, | da | vržem ogenj na zemljo, in kako želim, |
vržem ogenj na zemljo, in kako želim, | da | bi se že razplamtel! |
Mislite, | da | sem prišel na zemljo prinašat mir? |
»Kadar vidite, | da | se na zahodu oblači, takoj pravite: |
zemlje in neba znate presojati, kako | da | tega časa ne znate?« |
oblastniku, že med potjo stôri vse, | da | se pobotaš z njim in te ne privleče |
»Mar mislite, | da | so bili ti Galilejci, ker so to pretrpeli, |
jih pokopal pod seboj, mar mislite, | da | so bili večji dolžniki kakor vsi drugi |
Gospod, pústi jo še letos, | da | jo okopljem in pognojim. |
»Prizadevajte si, | da | vstopite skozi ozka vrata, kajti povem |
pojutrišnjem nadaljevati pot, ker ni prav, | da | bi prerok umrl zunaj Jeruzalema. |
povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, | da | ti reče gostitelj, ko pride: |
bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, | da | te morda tudi oni ne povabijo in ti |
in vzdolž ograj in primoraj ljudi, | da | pridejo in se moja hiša napolni. |
ne zračuna stroškov, ali ima dovolj, | da | bo zidavo končal? |
Sicer se lahko zgodi, | da | postavi temelj, zidave pa ne more dokončati; |
se mu vsi cestninarji in grešniki, | da | bi ga poslušali. |
Nisem več vreden, | da | bi se imenoval tvoj sin. |
Nisem več vreden, | da | bi se imenoval tvoj sin.’ |
ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, | da | bi se poveselil s svojimi prijatelji. |
oskrbnika in tega so mu zatožili, češ | da | zapravlja njegovo premoženje. |
Vem, kaj bom storil, | da | me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, |
je pohvalil nepoštenega oskrbnika, | da | je razumno ravnal, kajti ljudje tega |
si prijateljev s krivičnim mámonom, | da | vas sprejmejo v večna bivališča, ko |
božje kraljestvo in vsak se trudi, | da | stopi vanj. |
Laže bi prešla nebo in zemlja, kakor | da | bi bila zbrisana ena črtica postave. |
Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, | da | pomoči konec svojega prsta v vodo in |
Sin, spomni se, | da | si v življenju dobil vse dobro, Lazar |
med nami in vami velik prepad, tako | da | tisti, ki bi hoteli od tod priti k |
Prosim te torej, oče, | da | ga pošlješ v hišo mojega očeta. |
namreč pet bratov in posvari naj jih, | da | tudi oni ne pridejo v ta kraj trpljenja!’ |
»Ni mogoče, | da | bi pohujšanje ne prišlo, toda gorje |
Bolje je zanj, | da | mu obesijo mlinski kamen na vrat in |
na vrat in ga vržejo v morje, kakor | da | pohujša enega teh malih. |
Ko pa je eden izmed njih videl, | da | je ozdravel, se je vrnil in na ves |
Ali ni bilo nobenega drugega, | da | bi se vrnil in počastil Boga, razen |
»Božje kraljestvo ne pride takó, | da | bi zbujalo pozornost. |
ne dá miru, le pomagal do pravice, | da | me ne bo kar naprej hodila nadlegovat.’« |
Nekaterim, ki so bili prepričani, | da | so pravični, in so zaničevali druge, |
Bog, zahvalim te, | da | nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, |
Prinašali so mu tudi otročičke, | da | bi polagal roke nanje. |
»Dobri učitelj, kaj naj storim, | da | prejmem večno življenje?« |
»Kaj mi praviš, | da | sem dober? |
Jezus je videl, | da | je postal žalosten, in rekel: |
Povedali so mu, | da | gre mimo Jezus nazaréjec. |
»Kaj hočeš, | da | ti storim?« |
»Gospod, | da | bi spet videl,« mu je odgovoril. |
naprej in splezal na divjo smokvo, | da | bi ga videl, kajti tam mimo bi moral |
bil blizu Jeruzalema in so mislili, | da | bo božje kraljestvo nastopilo takoj. |
rodu je odpotoval v daljno deželo, | da | bi si pridobil kraljevsko oblast in |
Nočemo, | da | bi ta zavladal nad nami.’ |
služabnike, katerim je izročil denar, | da | bi zvedel, kaj so prigospodarili. |
Vedel si, | da | sem strog človek, ki jemljem, česar |
Moje sovražnike, ki niso marali, | da | bi jim zakraljeval, pa pripeljite sèm |
obleki na osliča in pomagala Jezusu, | da | je sédel nanj. |
»O, | da | bi tudi ti danes spoznalo, kaj ti prinaša |
in pismouki pa so iskali priložnost, | da | bi ga umorili. |
ljudje kamnali, ker so prepričani, | da | je Janez prerok.« |
Zato so odgovorili, | da | ne vedo, odkod. |
je poslal k viničarjem služabnika, | da | bi mu dali od pridelka iz vinograda. |
Dajmo, ubijmo ga, | da | bo dediščina naša.’ |
Spoznali so kajpak, | da | je s to priliko meril nanje. |
poslali vohune, ki so se delali pravične, | da | bi ga ujeli v besedi, tako da bi ga |
pravične, da bi ga ujeli v besedi, tako | da | bi ga lahko izročili oblastem in pristojnosti |
»Učitelj, vemo, | da | prav govoriš in učiš. |
Pristopilo je nekaj saducejev, ki so trdili, | da | ni vstajenja. |
ženijo in možijo, tisti, ki so vredni, | da | dosežejo oni svet in vstajenje od mrtvih, |
Da | pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi | |
»Kako morejo govoriti, | da | je Kristus Davidov sin? |
okrog v dolgih suknjah in jim je všeč, | da | jih ljudje na cesti pozdravljajo. |
»Glejte, | da | se ne daste premotiti! |
To se bo dogajalo, | da | boste mogli pričevati zame. |
Vtisnite si v spomin, | da | ne boste vnaprej premišljevali, kako |
»Ko boste pa videli, | da | vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj védite, |
vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj védite, | da | bo kmalu razdejan. |
noter, kajti to so dnevi maščevanja, | da | se izpolni vse, kar je pisano. |
Ko vidite, | da | začenjajo brsteti, veste, da je že |
vidite, da začenjajo brsteti, veste, | da | je že blizu poletje. |
Tako tudi vi ko boste videli, | da | se to godi, védite, da je blizu božje |
boste videli, da se to godi, védite, | da | je blizu božje kraljestvo. |
»Varujte se, | da | vam srca ne bodo obtežena s požrešnostjo, |
pijanostjo in skrbmi za to življenje in | da | vas tisti dan ne ujame nenadoma kakor |
Zato čujte in vsak čas molíte, | da | bi mogli ubežati vsemu temu, kar se |
zgodaj prihajalo k njemu v tempelj, | da | bi ga poslušalo. |
Razveselili so se in se pogodili z njim, | da | mu dajo denarja. |
Privolil je in iskal primeren trenutek, | da | bi jim ga izročil tako, da ne bi bilo |
trenutek, da bi jim ga izročil tako, | da | ne bi bilo zraven ljudi. |
nam pripravita velikonočno večerjo, | da | bomo skupaj jedli.« |
»Kje hočeš, | da | jo pripraviva?« |
preden bom trpel, kajti povem vam, | da | jè ne bom več jedel, dokler jè v polnosti |
vnel prepir, kateri izmed njih se zdi, | da | je največji. |
gospodujejo nad ljudmi in oblastniki pustijo, | da | jim pravijo Dobrotniki. |
kakor ga je meni prepustil moj Oče, | da | boste jedli in pili pri moji mizi v |
Jezus napove, | da | ga bo Peter zatajil |
Poglej, satan vas je hotel imeti, | da | bi vas presejal kakor pšenico. |
Jaz pa sem molil zate, | da | tvoja vera ne opeša. |
petelin zapel, preden trikrat ne utajiš, | da | me poznaš.« |
Povem vam namreč, | da | se mora na meni spolniti tista beseda |
»Molíte, | da | ne pridete v skušnjavo!«; sam pa se |
molitve, se je vrnil k učencem in videl, | da | so od žalosti pospali. |
Vstanite in molíte, | da | ne pridete v skušnjavo.« |
Stopil je k Jezusu, | da | bi ga poljubil. |
Ko ga je opazila neka dekla, | da | sedi pri ognju, ga je premerila z očmi |
»Vi sami pravite, | da | sem.« |
»Tega smo zalotili, | da | hujska naš narod in brani cesarju dajati |
brani cesarju dajati davke ter pravi, | da | je Mesija, kralj.« |
In ko je zvedel, | da | je izpod Heródove oblasti, ga je poslal |
Pričakoval je, | da | ga bo videl narediti kak čudež. |
»Pripeljali ste mi tega človeka, češ | da | hujska ljudstvo, jaz pa sem ga vpričo |
Poglejte, nič takega ni storil, | da | bi zaslužil smrt. |
prihajal s polja, in mu naložili križ, | da | ga je nesel za Jezusom. |
še dva druga, ki sta bila hudodelca, | da | bi ju z njim vred usmrtili. |
»Kako | da | se ne bojiš Boga, ko te je doletela |
In vsi ljudje, ki so se zbrali, | da | bi gledali, in so videli, kaj se je |
Njune oči pa so bile zadržane, | da | ga nista spoznala. |
Mi pa smo upali, | da | je on tisti, ki bo rešil Izrael. |
telesa, so se vrnile in pripovedovale, | da | so videle celó prikazen angelov, ki |
celó prikazen angelov, ki so dejali, | da | živi. |
Mar ni bilo potrebno, | da | je Kristus to pretrpel in šel v svojo |
On pa se je delal, kakor | da | gre dalje. |
In vstopil je, | da | bi ostal pri njima. |
Mislili so, | da | vidijo duha. |
Poglejte moje roke in moje noge, | da | sem res jaz. |
duh nima mesa in kosti, kakor vidite, | da | jih imam jaz.« |
Treba je, | da | se izpolni vse, kar je pisano o meni |
Tedaj jim je odprl razum, | da | so umevali knjige Svetega pisma. |
oznanjati vsem narodom spreobrnjenje, | da | bodo dosegli odpuščanje grehov. |
Prišel je, | da | bi pričeval o luči in da bi po njegovem |
Prišel je, da bi pričeval o luči in | da | bi po njegovem pričevanju vsi sprejeli |
ki so jo sprejeli, je dala pravico, | da | so postali božji otroci, vsem, ki verujejo |
iz Jeruzalema duhovnike in levíte, | da | so ga vprašali: |
»Kdo si, | da | bomo mogli odgovoriti tistim, ki so |
pride za menoj in jaz nisem vreden, | da | bi mu odvezal jermen na sandali.« |
Naslednji dan zagleda Jezusa, | da | prihaja k njemu, in reče: |
sem zato prišel in krščujem z vodo, | da | se on razodene Izraelu.« |
Videl sem in pričujem, | da | je to Božji Sin.« |
Jezus pa se obrne, in ko vidi, | da | gresta za njim, ju vpraša: |
Ko je Jezus videl, | da | Natánael prihaja k njemu, reče o njem: |
»Ker sem ti rekel, | da | sem te videl pod smokvinim drevesom, |
»Kakšno znamenje nam pokažeš, | da | smeš tako delati?« |
mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, | da | je govoril o tem, in verovali so Svetemu pismu |
je vse poznal in ker ni bilo treba, | da | bi mu bil kdo o kom kaj povedal; sam |
»Rabí, vemo, | da | si prišel od Boga kot učitelj; kajti |
Ne čudi se, | da | sem ti rekel: |
mora biti povzdignjen Sin človekov, | da | ima vsak, ki veruje, po njem večno |
Bog je namreč svet tako ljubil, | da | je dal svojega edinorojenega Sina, |
je dal svojega edinorojenega Sina, | da | bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, |
namreč ni poslal svojega Sina na svet, | da | bi svet sodil, ampak da bi se svet |
Sina na svet, da bi svet sodil, ampak | da | bi se svet rešil po njem. |
Sodba pa je v tem, | da | je prišla luč na svet in so ljudje |
húdo, sovraži luč in ne pride k luči, | da | se ne bi pokazala njegova dela. |
se ravna po resnici, pride k luči, | da | se pokažejo njegova dela, ker so narejena |
Vi sami ste priče, | da | sem rekel: ‘ |
sprejme njegovo pričevanje, potrdi, | da | je Bog resnicoljuben. |
Ko je torej Jezus zvedel, | da | so farizeji slišali, kako pridobiva |
Tedaj pride neka žena iz Samaríje, | da | bi zajela vode. |
Njegovi učenci so bili odšli v mesto, | da | bi nakupili živeža. |
»Gospod, daj mi te vode, | da | ne bom žejna in mi ne bo treba hoditi |
»Gospod, vidim, | da | si prerok. |
molili na tej gori, vi pa pravite, | da | je v Jeruzalemu kraj, kjer je treba |
»Veruj mi, žena, | da | pride ura, ko ne bodo molili Očeta |
»Vem, | da | pride Mesija, ki se imenuje Kristus. |
prišli njegovi učenci in se čudili, | da | je govoril z žensko, vendar ga nobeden |
»Moja jed je, | da | izpolnjujem voljo tistega, ki me je |
povzdignite oči in poglejte polja, | da | so zrela za žetev. |
spravlja pridelek za večno življenje, | da | se bosta skupaj veselila sejalec in |
Poslal sem vas, | da | boste poželi, za kar se niste trudili. |
Sami smo ga namreč slišali in vemo, | da | je on zares zveličar sveta.« |
Jezus je sicer sam rekel, | da | prerok ne uživa časti v domačem kraju. |
Ko je zvedel, | da | je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, |
Oče je spoznal, | da | se je to zgodilo tisto uro, ko mu je |
videl, kako leži tam, in ker je vedel, | da | je že dolgo bolan, mu je rekel: |
Ne gréši več, | da | se ti ne zgodi kaj hujšega!« |
Mož je odšel in povedal Judom, | da | je Jezus tisti, ki ga je ozdravil. |
Zato so ga Judje še bolj zalezovali, | da | bi ga umorili, ker je ne samo kršil |
sam od sebe, ampak le to, kar vidi, | da | dela Oče; kar namreč dela Oče, dela |
večja dela od teh mu bo pokazal, tako | da | se boste čudili. |
sodi, ampak je dal vso sodbo Sinu, | da | bi vsi častili Sina, kakor častijo |
življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu, | da | ima življenje v sebi. |
Oblast mu je dal, | da | sodi, ker je Sin človekov. |
drug je, ki pričuje o meni, in vem, | da | je pričevanje, ki ga daje o meni, veljavno. |
pričevanje, vendar to pripovedujem zato, | da | bi se vi rešili. |
dela, ki jih opravljam, pričajo o meni, | da | me je poslal Oče. |
Preiskujete Sveto pismo, ker mislite, | da | imate v njem večno življenje, a prav |
Toda vi nočete priti k meni, | da | bi imeli življenje. |
Ne mislite, | da | vas bom jaz tožil pri Očetu, vaš tožnik |
Ko je Jezus povzdignil oči in videl, | da | prihaja k njemu velika množica, je |
»Kje naj kupimo kruha, | da | bi jim dali jesti?« |
denarjev kruha ne bi bilo dosti zanje, | da | bi vsak dobil le majhen kos.« |
»Poberite koščke, ki so ostali, | da | se kaj ne zgubi.« |
Ko so ljudje videli, | da | je storil znamenje, so rekli: |
Ker je Jezus spoznal, | da | nameravajo priti in ga po sili postaviti |
ostala na drugi strani jezera, spoznala, | da | je bil tam en sam čoln in da Jezus |
spoznala, da je bil tam en sam čoln in | da | Jezus ni stopil s svojimi učenci vred |
svojimi učenci vred v čoln, temveč | da | so učenci odveslali sami. |
Ko je množica videla, | da | tam ni Jezusa ne njegovih učencev, |
»Kaj naj storimo, | da | bomo delali božja dela?« |
»Božje delo je to, | da | verujete v tistega, ki ga je on poslal.« |
»Kakšno znamenje boš torej naredil, | da | bomo videli in ti verjeli? |
Toda rekel sem vam, | da | ste me videli, in vendar ne verujete. |
zavrgel, ker nisem prišel iz nebes, | da | bi spolnjeval svojo voljo, marveč voljo |
Volja tistega, ki me je poslal, pa je, | da | ne izgubim nobenega od teh, ki mi jih |
Volja mojega Očeta je namreč, | da | ima vsak, kdor vidi Sina in veruje |
Ne rečem, | da | bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, |
To je kruh, ki prihaja iz nebes, | da | tisti, ki ga uživa, ne umrje. |
Ker je Jezus v sebi vedel, | da | njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim |
imaš in mi trdno verujemo in vemo, | da | si ti Sveti od Boga.« |
»Zapústi ta kraj in pojdi v Judejo, | da | bodo tudi tvoji učenci videli dela, |
mene pa sovraži, ker pričujem o njem, | da | so njegova dela hudobna. |
Mojzes vam je dal obrezo - ne kakor | da | bi bila od njega, ampak je od očakov |
Kaj so tudi voditelji spoznali, | da | je on Kristus? |
véliki duhovniki in farizeji služabnike, | da | bi ga prijeli. |
»Kam namerava oditi, | da | ga ne bomo našli? |
Ali ne pravi Sveto pismo, | da | pride Kristus iz Davidovega rodu in |
Natančno beri in sprevidi, | da | noben prerok ne pride iz Galileje.« |
To pa so rekli, ker so ga skušali, | da | bi ga mogli tožiti. |
odhajali, od najstarejših dalje, tako | da | je ostal Jezus sam in žena pred njim. |
Tudi v vaši postavi je zapisano, | da | je pričevanje dveh ljudi veljavno. |
Če namreč ne boste verovali, | da | sem jaz, boste umrli v svojih grehih.« |
Vendar niso spoznali, | da | jim je govoril o Očetu. |
povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, | da | sem jaz, in da ničesar ne delam sam |
človekovega, boste spoznali, da sem jaz, in | da | ničesar ne delam sam od sebe, ampak |
Vem, | da | ste Abrahamovi potomci, vendar me zalezujete, |
Abrahamovi potomci, vendar me zalezujete, | da | bi me umorili, ker moja beseda v vas |
»Ali ne govorimo prav, | da | si Samarijan in da imaš hudega duha?« |
ne govorimo prav, da si Samarijan in | da | imaš hudega duha?« |
»Zdaj smo spoznali, | da | imaš hudega duha. |
jaz pa ga poznam in ko bi bil rekel, | da | ga ne poznam, bi bil lažnik, podoben |
Vaš oče Abraham se je silno veselil, | da | bo videl moj dan; videl ga je in se |
Tedaj so pograbili kamenje, | da | bi ga metali vanj; Jezus pa se je skril |
kdo je grešil, on ali njegovi starši, | da | se je rodil slep?« |
Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, | da | je beračil, so se spraševali: |
Judje mu niso hoteli verjeti, | da | je bil slep in da je spregledal, dokler |
niso hoteli verjeti, da je bil slep in | da | je spregledal, dokler niso poklicali |
»Je to vaš sin, o katerem pravite, | da | se je rodil slep? |
Kako, | da | zdaj vidi?« |
»Veva, | da | je to najin sin in da se je rodil slep; |
»Veva, da je to najin sin in | da | se je rodil slep; kako da zdaj vidi, |
najin sin in da se je rodil slep; kako | da | zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu je |
Judov; Judje so namreč že sklenili, | da | bodo vsakega, ki ga bo priznal za Kristusa, |
Mi vemo, | da | je ta človek grešnik.« |
Vem samo to, | da | sem bil slep in da zdaj vidim.« |
Vem samo to, da sem bil slep in | da | zdaj vidim.« |
Mi vemo, | da | je Mojzesu govoril Bog; o tem pa ne |
»To je pa res čudno, | da | ne veste, odkod je, ko pa je meni odprl |
Vemo, | da | Bog grešnikov ne usliši. |
Še nikoli se ni slišalo, | da | bi kdo od rojstva slepemu odprl oči. |
Jezus je slišal, | da | so ga pahnili ven. |
»Kdo je to, Gospod, | da | bi veroval vanj?« |
»Za sodbo sem prišel na ta svet, | da | spregledajo tisti, ki ne vidijo, in |
Tat prihaja samo zato, | da | krade, kolje in uničuje. |
Jaz sem prišel, | da | bi imeli življenje in ga imeli v obilju. |
pastir in ovce niso njegove, ko vidi, | da | prihaja volk, pusti ovce in zbeži, |
Oče ljubi, ker dam svoje življenje, | da | ga spet prejmem. |
Oblast imam, | da | ga dam, in oblast imam, da ga spet |
Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, | da | ga spet prejmem. |
Judje so spet pograbili kamenje, | da | bi ga kamnali. |
verjemite delom, če že ne verjamete meni, | da | boste spoznali in se prepričali, da |
da boste spoznali in se prepričali, | da | je Oče v meni in jaz v Očetu.« |
bolezen ni za smrt, ampak v božjo slavo, | da | bo po njej proslavljen Božji Sin.« |
Ko je torej zvedel, | da | je Lazar bolan, je ostal še dva dni |
»Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, | da | ga zbudim.« |
o njegovi smrti, oni pa so mislili, | da | govori o navadnem spanju. |
Zaradi vas pa se veselim, | da | nisem bil tam, da boste verovali. |
vas pa se veselim, da nisem bil tam, | da | boste verovali. |
»Pojdimo še mi, | da | umrjemo z njim!« |
Judov je prišlo k Marti in Mariji, | da | bi ju tolažili zaradi njunega brata. |
Ko je Marta izvedela, | da | prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija |
brat ne bil umrl; a tudi zdaj vem, | da | ti bo Bog dal, karkoli ga poprosiš.« |
»Vem, | da | bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« |
Trdno verujem, | da | si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja |
v hiši in jo tolažili, so opazili, | da | je Marija hitro vstala in odšla ven. |
Stopili so za njo, ker so mislili, | da | je šla jokat h grobu. |
je slepemu odprl oči, tudi storiti, | da | bi oni ne bil umrl?« |
»Ti mar nisem rekel, | da | boš videla božjo slavo, če boš verovala?« |
Vedel sem, | da | me vselej uslišiš, toda zaradi ljudi, |
ljudi, ki stoje okrog mene, sem rekel, | da | bi verovali, da si me ti poslal.« |
okrog mene, sem rekel, da bi verovali, | da | si me ti poslal.« |
Za vas je bolje, | da | en človek umrje za ljudstvo in da ne |
bolje, da en človek umrje za ljudstvo in | da | ne propade ves narod.« |
véliki duhovnik tistega leta prerokoval, | da | mora Jezus umreti za narod; pa ne |
ne samo za narod, temveč tudi zato, | da | bi zbral razkropljene božje otroke. |
Od tega dne je bilo torej sklenjeno, | da | ga usmrtijo. |
je šlo pred praznikom v Jeruzalem, | da | bi se obredno očistili. |
tisti, ki bi zvedel, kje je, naznani, | da | ga bodo prijeli. |
Velika množica Judov je zvedela, | da | je tam, in prišla ne le zaradi Jezusa, |
le zaradi Jezusa, ampak tudi zato, | da | bi videla Lazarja, ki ga je obudil |
množica, ki je prišla na praznik, slišala, | da | Jezus prihaja v Jeruzalem. |
bil Jezus poveličan, so se spomnili, | da | je bilo to pisano o njem in da so mu |
spomnili, da je bilo to pisano o njem in | da | so mu to storili. |
prišlo naproti, ker se je razvedelo, | da | je naredil to znamenje. |
»Vidite, | da | nič ne dosežete. |
»Prišla je ura, | da | se poveliča Sin človekov. |
To je rekel, | da | je nakazal, kakšne smrti bo umrl. |
»Slišali smo iz postave, | da | Kristus ostane vekomaj; kaj potem govoriš, |
ostane vekomaj; kaj potem govoriš, | da | mora biti Sin človekov povzdignjen? |
Hodíte, dokler imate luč, | da | vas ne objame tema. |
Dokler imate luč, verujte v luč, | da | postanete otroci luči.« |
toliko znamenj, niso verovali vanj, | da | se je spolnila beseda, ki jo je izrekel |
»Oslepil jim je oči in jim zakrknil srce, | da | z očmi ne bi videli in s srcem ne umeli |
zaradi farizejev tega niso priznavali, | da | jih ne bi izključili iz shodnice. |
Prišel sem kot luč na svet, | da | nihče, ki véruje vame, ne ostane v |
ga ne sodim jaz, ker nisem prišel, | da | bi svet sodil, ampak da bi ga rešil. |
nisem prišel, da bi svet sodil, ampak | da | bi ga rešil. |
rečem in kaj naj oznanim, in vem, | da | je njegova zapoved večno življenje. |
velikonočnim praznikom je Jezus vedel, | da | je prišla njegova ura, ko pojde s tega |
srce Juda Iškarijóta, Simonovega sina, | da | ga izda. |
Ker je Jezus vedel, | da | mu je Oče dal vse v roke in da je prišel |
vedel, da mu je Oče dal vse v roke in | da | je prišel od Boga in se vrača k Bogu, |
skopal, mu ni treba drugega, kakor | da | si umije noge, in je ves čist. |
Zgled sem vam namreč dal, | da | bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz |
Že zdaj vam povem, preden se zgodi, | da | boste, ko se bo zgodilo, verovali, |
Ta se obrne, tako | da | je sklonjen k Jezusovim prsim, in mu |
imel denarnico, so nekateri mislili, | da | mu Jezus naroča: |
»Nakupi, kar potrebujemo za praznik,« ali | da | naj dá kaj ubogim. |
Po tem bodo vsi spoznali, | da | ste moji učenci, če boste ljubili drug |
Jezus napove, | da | ga bo Peter zatajil |
bilo tako, ali bi vam rekel: odhajam, | da | vam pripravim prostor? |
bom spet prišel in vas vzel k sebi, | da | boste tudi vi tam, kjer sem jaz. |
Mar ne veruješ, | da | sem jaz v Očetu in Oče v meni? |
Verujte mi, | da | sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa |
prosili v mojem imenu, bom storil, | da | se Oče poveliča v Sinu. |
Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, | da | bo za vedno ostal pri vas |
Tisti dan boste spoznali, | da | sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz |
»Gospod, kako to, | da | se hočeš razodeti nam, ne pa svetu?« |
Slišali ste, | da | sem vam rekel: ‘ |
Če bi me ljubili, bi se veselili, | da | grem k Očetu, ker je Oče večji od mene. |
Zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, | da | boste verovali, ko se zgodi. |
more nič, vendar naj svet spozna, | da | ljubim Očeta in da delam tako, kakor |
naj svet spozna, da ljubim Očeta in | da | delam tako, kakor mi je naročil Oče. |
odstrani; in vsako, ki rodi sad, otrebi, | da | rodi še več sadu. |
V tem je poveličanje mojega Očeta, | da | obrodite obilo sadu in postanete moji |
To sem vam povedal, | da | bo moje veselje v vas in da bo vaše |
povedal, da bo moje veselje v vas in | da | bo vaše veselje popolno. |
To je moja zapoved, | da | ljubite drug drugega kakor sem vas |
Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, | da | kdo dá življenje za svoje prijatelje. |
temveč sem jaz izvolil vas in postavil, | da | greste in obrodite sad in da vaš sad |
postavil, da greste in obrodite sad in | da | vaš sad ostane; in Oče vam bo dal, |
To vam naročam, | da | ljubite drug drugega!« |
»Če vas svet sovraži, védite, | da | je mene sovražil prej kakor vas. |
To sem vam povedal, | da | se ne pohujšate. |
ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, | da | je opravil Bogu prijetno daritev. |
Toda to sem vam povedal, | da | se boste spomnili, ko pride njihova |
boste spomnili, ko pride njihova ura, | da | sem vam povedal.« |
vam govorim resnico: za vas je dobro, | da | grem; kajti če ne odidem, Tolažnik |
Jezus je spoznal, | da | so ga hoteli vprašati, in jim je rekel: |
Prosíte in boste prejeli, | da | bo vaše veselje popolno.« |
prosili v mojem imenu, in ne rečem, | da | bom jaz prosil Očeta za vas. |
imate tudi vi radi mene in verujete, | da | sem prišel od Boga. |
Zdaj vemo, | da | vse veš in ni treba, da te kdo kaj |
Zdaj vemo, da vse veš in ni treba, | da | te kdo kaj vpraša. |
Zato verujemo, | da | si prišel od Boga.« |
To sem vam povedal, | da | boste imeli mir v meni. |
Poveličaj svojega Sina, | da | Sin poveliča tebe, kajti dal si mu |
kajti dal si mu oblast čez vse ljudi, | da | bi podaril večno življenje vsem, ki |
Večno življenje pa je v tem, | da | spoznajo tebe, edinega pravega Boga, |
Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, | da | sem dokončal delo, ki si mi ga dal. |
Zdaj vedo, | da | je vse, kar si mi dal, od tebe; kajti |
Sprejeli so jih in v resnici spoznali, | da | sem izšel od tebe, ter začeli verovati, |
izšel od tebe, ter začeli verovati, | da | si me ti poslal. |
jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, | da | bodo eno kakor midva. |
ni pogubil, edino sin pogubljenja, | da | se spolni Sveto pismo. |
k tebi, vendar to govorim na svetu, | da | bodo imeli v sebi polnost mojega veselja. |
Ne prosim, | da | jih vzameš s sveta, ampak da jih varuješ |
prosim, da jih vzameš s sveta, ampak | da | jih varuješ hudega. |
poslal v svet, in zanje se posvečujem, | da | bodo tudi oni posvečeni z resnico. |
bodo po njihovi besedi verovali vame: | da | bodo vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni |
jaz v tebi, naj bodo tudi oni v nama, | da | bo svet veroval, da si me ti poslal. |
tudi oni v nama, da bo svet veroval, | da | si me ti poslal. |
dal sem jim slavo, ki si jo dal meni, | da | bodo eno, kakor sva midva eno: jaz |
midva eno: jaz v njih in ti v meni, | da | bodo popolnoma eno. |
Naj svet spozna, | da | si me ti poslal in da si jih ljubil, |
svet spozna, da si me ti poslal in | da | si jih ljubil, kakor si ljubil mene. |
jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, | da | bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo |
te spoznal in tudi ti so spoznali, | da | si me ti poslal. |
tvoje ime in jim ga bom še razodeval, | da | bo ljubezen, s katero si me ljubil, |
»Rekel sem vam, | da | sem jaz. |
iščete, pustite te, naj odidejo,« | da | bi se spolnila beseda, ki jo je bil |
»Bolje je, | da | en človek umrje za ljudstvo.« |
»Če sem nápak govoril, dokaži, | da | nápak; če pa prav, kaj me tolčeš?« |
Sami niso šli v sodno hišo, | da | se ne bi omadeževali, ampak bi smeli |
sveta, bi se moji služabniki bojevali, | da | ne bi bil izročen Judom, toda moje |
»Ti praviš, | da | sem kralj. |
sem rojen in zato sem prišel na svet, | da | pričujem za resnico. |
Pri vas pa je navada, | da | za veliko noč koga izpustim. |
Hočete torej, | da | vam izpustim judovskega kralja?« |
»Glejte, pripeljem vam ga ven, | da | boste uvideli, da ne najdem na njem |
pripeljem vam ga ven, da boste uvideli, | da | ne najdem na njem nobenega vzroka za |
Ne veš, | da | imam oblast, da te oprostim, in oblast, |
Ne veš, da imam oblast, | da | te oprostim, in oblast, da te križam?« |
oblast, da te oprostim, in oblast, | da | te križam?« |
Odslej si je Pilat prizadeval, | da | bi ga oprostil. |
Tedaj jim ga je izročil, | da | bi ga križali. |
Judovski kralj,’ ampak | da | je on rekel: ‘ |
parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo,« | da | se je spolnilo Sveto pismo, ki pravi: |
Jezus je vedel, | da | je že vse izpolnjeno, in da bi se Sveto pismo |
vedel, da je že vse izpolnjeno, in | da | bi se Sveto pismo izpolnilo do kraja, |
Ker je bil dan pripravljanja in | da | ne bi ostala trupla čez soboto na križu, |
Ko so prišli do Jezusa in videli, | da | je že mrtev, mu niso strli nog, temveč |
On vé, | da | govori resnico, da bi tudi vi verovali. |
On vé, da govori resnico, | da | bi tudi vi verovali. |
To se je namreč zgodilo, | da | se je spolnilo Sveto pismo: |
pred Judi naskrivaj, prosil Pilata, | da | bi snel Jezusovo telo. |
navsezgodaj, še v temi, h grobu in vidi, | da | je kamen odvaljen od groba. |
Nista namreč še doumela Svetega pisma, | da | mora vstati od mrtvih. |
Stal je tam, pa ni vedela, | da | je Jezus. |
Mislila je, | da | je vrtnar, in mu rekla: |
zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, | da | bi vi verovali, da je Jezus Kristus |
pa so zapisana, da bi vi verovali, | da | je Jezus Kristus Božji Sin, in da bi |
verovali, da je Jezus Kristus Božji Sin, in | da | bi po veri imeli življenje v njegovem |
na bregu, vendar učenci niso vedeli, | da | je Jezus. |
Ko je Simon Peter slišal, | da | je Gospod, si je opasal haljo, ker |
»Kdo si?«; vedeli so namreč, | da | je Gospod. |
To je bilo že v tretje, | da | se je Jezus prikazal učencem, odkar |
»Dà, Gospod, ti veš, | da | te imam rad.« |
»Dà, Gospod, ti veš, | da | te imam rad.« |
»Gospod, ti vse veš, ti veš, | da | te imam rad.« |
To pa je rekel, | da | je nakazal, s kakšno smrtjo bo poveličal |
Peter se je obrnil in videl, | da | gre za njima učenec, ki ga je Jezus |
»Če hočem, | da | ostane, dokler ne pridem, kaj ti to |
se je med brati razširila govorica, | da | ta učenec ne bo umrl. |
Toda Jezus mu ni rekel, | da | ne bo umrl, temveč: |
»Če hočem, | da | ostane, dokler ne pridem, kaj ti to |
pričuje in je to napisal, in vemo, | da | je njegovo pričevanje resnično. |
bi popisali drugo za drugim, mislim, | da | ves svet ne bi mogel obseči knjig, |
jim je z mnogimi znamenji dokazal, | da | živi: štirideset dni se jim je prikazoval |
»Ni vam dano, | da | bi vedeli za čase in trenutke, ki jih |
zemljišče; padel je z glavo navzdol, tako | da | se je po sredini razpočil in se mu |
vsemi, ki prebivajo v Jeruzalemu, tako | da | se tisto zemljišče zdaj po njihovo |
pokaži, katerega od teh dveh si izbral, | da | prevzame mesto v tej službi in apostolstvo, |
ljudi, ki so bili vsi iz sebe, kako | da | jih vsakdo sliši govoriti v svojem |
Kako, | da | jih slišimo vsak v svojem materinem |
obudil od mrtvih; saj ni bilo mogoče, | da | bi bila smrt imela oblast nad njim. |
pred sabo Gospoda, na moji desnici je, | da | ne omahnem. |
Dovolíte, | da | vam odkrito spregovorim o očaku Davidu: |
Ker je bil prerok, je vedel, | da | mu je Bog s prisego obljubil, da bo |
vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, | da | bo sad njegovih ledij posadil na njegov |
in govoril o vstajenju Maziljenca, | da | ni bil prepuščen podzemlju in njegovo |
tempeljska vrata, ki se imenujejo Lepa, | da | bi prosil vbogajme tiste, ki so prihajali |
Ko je mož videl, | da | nameravata Peter in Janez stopiti v |
Kaj strmite v naju, kot | da | bi bila s svojo močjo ali pobožnostjo |
svojo močjo ali pobožnostjo dosegla, | da | je ta shodil? |
In zdaj, bratje - vem, | da | ste ravnali iz nevednosti, prav tako |
napovedoval po ustih vseh prerokov, | da | bo njegov Maziljenec trpel. |
Skesajte se torej in spreobrnite se, | da | se vam izbrišejo grehi, tako da pridejo |
se, da se vam izbrišejo grehi, tako | da | pridejo od Gospodovega obličja časi |
obudil in poslal svojega služabnika, | da | vas blagoslovi in vsakega od vas odvrne |
ker sta učila ljudstvo in oznanjala, | da | je v Jezusu vstajenje od mrtvih. |
Janezovo pogumno odkritost; opazili so, | da | sta preprosta človeka in brez izobrazbe. |
Čudili so se in so spoznali, | da | sta se družila z Jezusom. |
Da | pa se ne bi glas o tem še bolj raznesel | |
med ljudstvom, jima bomo zabičali, | da | ne smeta pred nikomer več govoriti |
poklicali so ju nazaj in jima zapovedali, | da | nikakor ne smeta več govoriti in učiti |
Ne moreva, | da | ne bi govorila o tem, kar sva videla |
Ker pa niso našli nobenega vzroka, | da | bi ju kaznovali, so ju odpustili zaradi |
Pilat, pogani in Izraelovi rodovi, | da | bi storili, kar si ti v svoji môči |
Gospod, glej, kaj grozijo, in daj, | da | bomo tvoji služabniki pogumno oznanjali |
Iztegni roko, | da | se bodo dogajala ozdravljenja in znamenja |
Nihče ni trdil, | da | je to, kar ima, njegova last, temveč |
zakaj je satan napolnil tvoje srce, | da | si lagal Svetemu Duhu in si pridržal |
»Zakaj sta se domenila, | da | preskusita Gospodovega Duha? |
jih polagali na ležišča in nosila, | da | bi se, kadar je šel Peter mimo, vsaj |
Izraelovih sinov; poslali so v ječo, | da | bi apostole privedli prednje. |
vendar ne s silo; bali so se ljudi, | da | jih ne bi kamenjali. |
»Ali vam nismo zabičali, | da | ne smete učiti v tem imenu? |
odrešenika povišal na svojo desnico, | da | bi se Izrael spreobrnil in dosegel |
jih dali pretepsti in jim zabičali, | da | ne smejo govoriti v Jezusovem imenu; |
apostoli so zapustili véliki zbor, veseli, | da | so bili vredni trpeti zasramovanje |
začeli godrnjati čez Hebrejce, češ | da | so njihove vdove zapostavljene pri |
»Ni prav, | da | mi zanemarjamo božjo besedo, ker strežemo |
Tedaj so naščuvali može, | da | so trdili: |
so ljudstvo, starešine in pismouke, | da | so pristopili k njemu, ga zgrabili |
Slišali smo ga, kako je rekel, | da | bo tisti Jezus nazaréjec razdejal ta |
so uprli pogled v Štefana in videli, | da | je njegov obraz tak kakor angelov. |
sežnja dedne posesti; obljubil pa mu je, | da | bo dal deželo v last njemu in njegovemu |
Ko je Jakob slišal, | da | imajo v Egiptu žito, je prvič poslal |
silil jih je izpostavljati novorojence, | da | ne bi ostali pri življenju. |
štirideset let, ga je v srcu obšlo, | da | bi obiskal brate, Izraelove sinove. |
maščeval nad njegovim zatiralcem tako, | da | je Egipčana ubil. |
Prepričan je bil, | da | bodo bratje razumeli, da jih hoče Bog |
Prepričan je bil, da bodo bratje razumeli, | da | jih hoče Bog po njegovi roki rešiti; |
to prikazen, in se hotel približati, | da | bi jo bolje videl. |
Prišel sem, | da | jih rešim. |
očeti; on je prejel besede življenja, | da | jih nam izroči. |
se je odvrnil od njih in dopustil, | da | so častili vojsko nebesnih teles, kakor |
Rajfána, malike, ki ste jih naredili, | da | bi klečali pred njimi. |
našel milost pred Bogom in prosil, | da | bi našel bivališče Bogu Jakobovemu. |
prebivalstvom Samaríje; govoril je, | da | je nekaj posebnega. |
Apostoli v Jeruzalemu so slišali, | da | je Samaríja sprejela božjo besedo; |
sta prispela tja, sta molila zanje, | da | bi prejeli Svetega Duha. |
Ko je Simon videl, | da | apostola s polaganjem rok delita Svetega Duha, |
»Dajta tudi meni moč, | da | bo vsak, na kogar bom položil roke, |
pogubo, ti in tvoj denar, če misliš, | da | si božji dar lahko kupiš z denarjem! |
Vidim, | da | si poln grenkega žolča in ves v sponah |
»Molíta zame h Gospodu, | da | me ne bi zadelo kaj takega, kar sta |
Filip je pritekel in ga je slišal, | da | bere preroka Izaija. |
Kaj mi brani, | da | ne bi bil krščen?« |
»Verujem, | da | je Jezus Kristus Božji Sin.« |
izprosil pisma za shodnice v Damasku, tako | da | bi lahko vsakega privrženca te poti, |
kako je vstopil in nanj položil roke, | da | bi spet videl.« |
od vélikih duhovnikov pooblastilo, | da | lahko vklene vse, ki kličejo tvoje |
on je posoda, ki sem si jo izbral, | da | ponese moje ime pred pogane in kralje |
prikazal na poti semkaj, me je poslal, | da | spregledaš in postaneš poln Svetega Duha.« |
Takoj je šel v shodnice in oznanjal, | da | je Jezus Božji Sin. |
Ali ni prišel semkaj z namenom, | da | jih vklenjene prižene pred vélike duhovnike?« |
minilo že precéj dni, so Judje sklenili, | da | ga ubijejo. |
mestnih vratih so prežali dan in noč, | da | bi ga ubili. |
vsi so se ga bali in mu niso verjeli, | da | je učenec. |
In ker so učenci slišali, | da | se tam mudi Peter, so poslali k njemu |
In zdaj pošlji nekaj mož v Jópo, | da | ti pripeljejo Simona, ki se imenuje |
mestu, se je Peter vzpel na teraso, | da | bi molil; bilo je okrog poldne. |
»Dobro veste, | da | je zoper postavo, če se človek judovskega |
Meni pa je Bog pokazal, | da | ne smem nobenega človeka imenovati |
Lepo si storil, | da | si prišel. |
tako smo zdaj vsi zbrani vpričo Boga, | da | slišimo vse, kar ti je naročil Gospod.« |
»Zdaj v resnici razumem, | da | Bog ne gleda na osebo, temveč mu je |
ga je obudil tretji dan in mu dal, | da | se je očitno prikazoval, ne vsem ljudem, |
naročil, naj oznanjamo ljudem in pričamo, | da | je on tisti, ki ga je Bog določil za |
prišli s Petrom, so se čudili, kako | da | se dar Svetega Duha razliva tudi na |
Ali more kdo braniti, | da | ne bi bili tudi krščeni z vodo?« |
so prebivali v Judeji, so slišali, | da | so tudi pogani sprejeli božjo besedo. |
Pošlji v Jópo, | da | ti pripeljejo Simona, ki se imenuje |
Kdo sem jaz, | da | bi mogel Bogu nasprotovati?« |
prišel do ušes jeruzalemske Cerkve, tako | da | so poslali Bárnaba v Antiohíjo. |
imenu Agab, in z močjo Duha napovedal, | da | bo prišla velika lakota čez ves svet; |
tistem času se je kralj Heród namenil, | da | udari po nekaterih udih Cerkve. |
Ko je videl, | da | je to Judom všeč, je dal zgrabiti tudi |
Namenil se je, | da | mu bo po veliki noči javno sodil. |
In ni vedel, | da | je res, kar se dogaja po angelu; mislil |
kar se dogaja po angelu; mislil je, | da | vidi prikazen. |
»Zdaj vem, | da | je res! |
Ona pa je zatrjevala, | da | je res. |
in tema, tipal je naokrog in iskal, | da | bi ga kdo peljal za roko. |
Mar mislite, | da | sem jaz? |
mano pride on, in jaz nisem vreden, | da | bi odvezal sandale z njegovih nog.’ |
Čeprav niso našli nobene krivde, | da | bi zaslužil smrt, so od Pilata zahtevali, |
In tudi mi vam oznanjamo, | da | se je izpolnila obljuba, dana očetom. |
nami, ki smo njihovi otroci, s tem | da | je obudil Jezusa, kakor je zapisano |
Rekel je, | da | ga je obudil od mrtvih, ker noče, da |
da ga je obudil od mrtvih, ker noče, | da | bi se vrnil v trohnobo. |
Glejte torej, | da | ne pride na vas, kar je napovedano |
soboto se je zbralo skoraj vse mesto, | da | bi slišali Gospodovo besedo. |
‘Postavil sem te za luč narodom, | da | prineseš odrešenje do skrajnih mej |
judovsko shodnico in govorila tako, | da | je veliko Judov in Grkov sprejelo vero. |
potrjeval besedo svoje milosti tako, | da | so se po njunih rokah dogajala znamenja |
Judje s svojimi voditelji namenili, | da | apostola mučijo in kamenjajo. |
je premeril z očmi, in ko je videl, | da | ima vero, ki bi ga lahko rešila, mu |
Oznanjava vam, | da | se morate obrniti proč od teh ničevih |
V prejšnjih časih je dopuščal, | da | je vsak narod hodil svoja pota. |
besedami sta komaj ubranila množicam, | da | jima niso opravile žrtvenih daritev. |
odvlekli iz mesta, ker so mislili, | da | je mrtev. |
»Skozi veliko stisk moramo iti, | da | pridemo v božje kraljestvo,« sta učila. |
apostolom in starešinam v Jeruzalem, | da | bi razjasnili to sporno vprašanje. |
Apostoli in starešine so se zbrali, | da | bi presodili to zadevo. |
Vi veste, | da | me je Bog že pred davnim časom izbral |
pred davnim časom izbral izmed vas | da | bi pogani po mojih ustih slišali besedo |
ki pozna srca, je to potrdil tako, | da | jim je dal Svetega Duha prav tako kakor |
Mi vendar verujemo, | da | smo po milosti Gospoda Jezusa zveličani |
razložil, kako je Bog že od začetka gledal, | da | bi si iz vrst poganov izbral ljudstvo |
Zato mislim, | da | ne smemo delati težav ljudem, ki se |
starešine z vso Cerkvijo sklenili, | da | izberejo iz svojih vrst dva moža in |
Slišali smo, | da | so vas nekateri naši, čeprav jih za |
Zato smo soglasno sklenili, | da | izberemo in pošljemo k vam dva moža |
Sveti Duh je sklenil in mi z njim, | da | vam ne nalagamo nobenega drugega bremena |
Pavel pa je bil proti temu, | da | bi vzela s sabo človeka, ki ju je zapustil |
je med njima prišlo do spora, tako | da | sta se razšla. |
tistih krajih; vsi so namreč vedeli, | da | je bil njegov oče Grk. |
Galačanov, ker jim Sveti Duh ni dal, | da | bi oznanjali besedo v provinci Aziji. |
smo takoj začeli iskati priložnost, | da | bi odrinili v Makedonijo. |
Doumeli smo, | da | nam Bog veleva, naj tja ponesemo veselo |
mestna vrata ob reki, ker smo domnevali, | da | je tam prostor za molitev. |
bogaboječa in Gospod je odprl njeno srce, | da | je prisluhnila Pavlovim besedam. |
»Če ste prepričani, | da | verujem v Gospoda, stopíte v mojo hišo |
Primorala nas je, | da | smo vstopili. |
Ko so njeni gospodarji videli, | da | jim je splahnelo upanje na dobiček, |
Iznenada pa je nastal silen potres, tako | da | se je ječa v temeljih zamajala; v hipu |
Ko je videl, | da | so vrata ječe odprta, je izdrl meč |
izdrl meč in se hotel ubiti; mislil je, | da | so mu jetniki pobegnili. |
»Gospoda, kaj naj storim, | da | se rešim?« |
državljana, so naju dali javno pretepsti, ne | da | bi nama bili dokazali krivdo, in naju |
sta se prestrašila, ko sta slišala, | da | sta Pavel in Sila Rimljana. |
Svetega pisma jim je razlagal in dokazoval, | da | je Kristus moral trpeti in vstati od |
Jázonovo hišo, ko so iskali Pavla in Sila, | da | bi ju odgnali pred skupščino. |
s cesarjevimi postavami in trdijo, | da | je kralj nekdo drug - Jezus.« |
Ko pa so Judje v Tesaloníki zvedeli, | da | Pavel tudi v Beróji oznanja božjo besedo, |
oznanja božjo besedo, so prišli tudi tja, | da | bi vznemirili in nahujskali množice. |
so bratje Pavla nemudoma odpravili, | da | je odpotoval do morja; Sila in Timótej |
Kar vi častite, ne | da | bi poznali, vam jaz oznanjam. |
On sploh ne potrebuje, | da | bi mu stregle človeške roke, temveč |
enega je ustvaril ves človeški rod, | da | bi napolnil obličje zemlje in ljudem |
ljudem odmeril čase in meje bivanja, | da | bi Boga iskali in se morda do njega |
torej božjega rodu, ne smemo misliti, | da | je božanstvo nekaj, kar je podobno |
izbral in pred vsemi potrdil tako, | da | ga je obudil od mrtvih.« |
Italije, ker je cesar Klávdij ukazal, | da | se morajo vsi Judje izseliti iz Rima. |
oznanjevanju besede in Judom dokazoval, | da | je Jezus Maziljenec. |
Nihče se te ne bo dotaknil, | da | bi ti storil kaj zlega, zakaj v tem |
»Ta človek zavaja ljudi, | da | bi častili Boga tako, kot ni v skladu |
hudodelstvo, bi bila moja dolžnost, Judje, | da | vas poslušam. |
je pustil, sam pa je šel v shodnico, | da | bi razpravljal z Judi. |
izkrcal v Cezaréji, je šel peš naprej, | da | bi pozdravil Cerkev. |
in iz svetih spisov javno dokazoval, | da | je Jezus Maziljenec. |
»Saj še slišali nismo, | da | je Sveti Duh,« so odvrnili učenci. |
To je trajalo dve leti, tako | da | so vsi, ki so prebivali v Aziji, Judje |
rokah delal nenavadne čudeže, tako | da | so ljudje prinašali bolnikom robce |
jih vse obvladal in potolkel, tako | da | so goli in ranjeni zbežali iz njegove |
Preračunali so njihovo ceno in ugotovili, | da | so bile vredne petdeset tisoč srebrnikov. |
Po teh dogodkih se je Pavel namenil, | da | skozi Makedonijo in Ahájo odpotuje |
Dobro veste, | da | je naša dejavnost vir naše blaginje. |
slišite, kaj počenja ta Pavel: govori, | da | bogovi, ki jih naredi človeška roka, |
Posrečilo se mu je, | da | je s tem zavêdel že precéj ljudi, ne |
Toda nismo samó mi v nevarnosti, | da | pride naše delo na slab glas. |
mu poslali sporočilo in odsvetovali, | da | bi se napotil v gledališče. |
Nekateri iz množice so mislili, | da | je kriv Aleksander, ki so ga Judje |
Ko pa so spoznali, | da | je Jud, se je iz vseh grl dvignil en |
Vsemu svetu je znano, | da | mesto Efez časti in váruje tempelj |
Demétrij in njegovi rokodelci menijo, | da | jih je kdo oškodoval, so za to sodni |
Obstaja nevarnost, | da | nas obtožijo zaradi današnjih dogodkov, |
Judje zalezovali, zato je sklenil, | da | se vrne čez Makedonijo. |
je padel s tretjega nadstropja, tako | da | so ga pobrali mrtvega. |
Pavel je sklenil pluti mimo Efeza, | da | se ne bi zamujal v provinci Aziji. |
Mudilo se mu je, | da | bi bil, če le mogoče, za binkoštni |
me Sveti Duh v vseh mestih opominja, | da | me čakajo vezi in stiske. |
Vendar mislim, | da | moje življenje ni omembe vredno, samo |
moje življenje ni omembe vredno, samo | da | dokončam svoj tek in dovršim službo, |
ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, | da | izpričam veselo oznanilo o božji milosti. |
vam oznanjal kraljestvo, a zdaj vem, | da | me ne bo več videl nobeden izmed vas |
je Sveti Duh postavil za skrbnike, | da | bi pasli božjo Cerkev, ki si jo je |
Vem, | da | bodo po mojem odhodu prišli med vas |
Zato ostaníte budni in ne pozabíte, | da | tri leta noč in dan nisem nehal s solzami |
On ima moč, | da | vas izgradi in vam zagotovi dediščino |
Dobro veste, | da | so te roke prislužile vse, kar smo |
posebej so bili potrti ob njegovi besedi, | da | ga poslej ne bodo več videli. |
O tebi pa so slišali, | da | učiš Jude, ki živijo med pogani, naj |
Gotovo bodo zvedeli, | da | si tu. |
Plačaj zanje, | da | se bodo ostrigli! |
Tako bodo vsi spoznali, | da | ni res, kar govorijo o tebi, ampak |
ni res, kar govorijo o tebi, ampak | da | si na pravi poti in se držiš postave. |
družbi Efežana Trófima, pa so mislili, | da | ga je Pavel pripeljal v tempelj. |
tedaj pa je poveljnik kohorte zvedel, | da | je po vsem Jeruzalemu izbruhnil nemir. |
so vpili eden to, drugi drugo, tako | da | poveljnik zaradi zmešnjave ni mogel |
stopnicah, so ga morali vojaki nesti, | da | bi ga zavarovali pred nasiljem drhali, |
Prosim te, dovôli mi, | da | spregovorim ljudem!« |
Ko so slišali, | da | govori po hebrejsko, so še bolj utihnili. |
in vse starešinstvo lahko potrdita, | da | govorim resnico. |
za brate v Damasku, kamor sem šel, | da | bi tudi tamkajšnje vernike prignal |
Oslepila me je močna svetloba, tako | da | so me morali spremljevalci voditi za |
Bog naših očetov te je izbral, | da | spoznaš njegovo voljo in da vidiš Pravičnega |
izbral, da spoznaš njegovo voljo in | da | vidiš Pravičnega in slišiš glas iz |
Pravičnega in slišiš glas iz njegovih ust, | da | boš pred vsemi ljudmi pričal zanj, |
Gospod, saj dobro vedo, | da | sem zapiral tvoje vernike in jih dal |
svoja oblačila in jih metali v zrak, | da | se je dvigal prah. |
naročil je, naj ga z bičanjem zaslišijo, | da | bi zvedel, zakaj tako kričijo zoper |
poveljnik se je zbal, ko je zvedel, | da | je dal zvezati človeka, ki je rimski |
»Tukaj sediš, | da | bi mi sodil po postavi, pa velevaš, |
»Nisem vedel, bratje, | da | je véliki duhovnik. |
Pavel je vedel, | da | so v zboru deloma saduceji, deloma |
Saduceji namreč trdijo, | da | ni vstajenja in ne angelov in duhov, |
Poveljnik se je zbal, | da | ne bi Pavla raztrgali. |
zdanilo, so se Judje zbrali in se zakleli, | da | ne bodo ne jedli ne pili, dokler Pavla |
»Slovesno smo se zakleli, | da | ne bomo zaužili ničesar, dokler Pavla |
poveljniku, naj ga privede k vam, češ | da | bi radi njegov primer podrobneje raziskali. |
Mi pa smo pripravljeni, | da | ga ubijemo, še preden bo tukaj.« |
»Judje so se dogovorili,« je rekel, » | da | te poprosijo, naj bi jutri pripeljal |
pripeljal Pavla pred zbor starešin, češ | da | bi radi podrobneje raziskali njegov |
kot štirideset mož, ki so se zakleli, | da | ne bodo ne jedli ne pili, dokler ga |
»Nikomur ne povej, | da | si mi to sporočil!« |
konjenikov in dvesto lahkooborožencev, | da | ob tretji nočni uri odrinejo v Cezaréjo!« |
Tudi konja naj pripravita, | da | bodo nanj posadili Pavla in ga varno |
Zvedel sem, | da | je rimski državljan, zato sem z vojsko |
Odkril sem, | da | ga obtožujejo zaradi spornih vprašanj |
zaradi spornih vprašanj v svoji postavi, | da | pa obtožbe ne vsebujejo ničesar, za |
Ker sem bil obveščen, | da | mu strežejo po življenju, sem ga takoj |
tebi, hkrati pa sem tožnikom sporočil, | da | lahko zoper njega nastopijo pred tabo.« |
vojašnico, konjenike pa so pustili, | da | so odšli z njim naprej. |
Ko je zvedel, | da | je iz Kilíkije, mu je rekel: |
Odkrili smo, | da | je ta človek kuga, da neti nemire med |
Odkrili smo, da je ta človek kuga, | da | neti nemire med vsemi Judi po svetu |
neti nemire med vsemi Judi po svetu in | da | je kolovodja ločíne nazaréjcev. |
Judje so mu pritrjevali in govorili, | da | je to čista resnica. |
»Vem, | da | že vrsto let deliš pravico našemu ljudstvu, |
Lahko se prepričaš, | da | ni minilo več kot dvanajst dni, odkar |
Niso me zalotili, | da | bi se bil s kom prepiral v templju. |
Priznam pa ti tudi to, | da | po tem nauku, ki ga označujejo kot |
postavi in prerokih, in zaupam v Boga, | da | bodo vstali pravični in krivični, kakor |
Zato si tudi sam prizadevam, | da | bi imel vseskozi čisto vest pred Bogom |
letih sem se vrnil med svoje rojake, | da | bi prinesel miloščino in opravil daritve. |
naj nobenemu izmed njegovih ne brani, | da | bi mu stregel. |
Ob tem pa je tudi upal, | da | bo od Pavla prejel denar. |
naj jim izkaže naklonjenost, tako | da | bi dal Pavla prepeljati v Jeruzalem; |
Jeruzalem; pripravljali so se namreč, | da | ga spotoma iz zasede umorijo. |
Fest pa jim je odgovoril, | da | ostane Pavel zaprt v Cezaréji; tja |
ostane Pavel zaprt v Cezaréji; tja | da | namerava tudi sam nemudoma odpotovati. |
»Ali si pripravljen iti v Jeruzalem, | da | se tvoja zadeva razsodi tam v moji |
Rimljani nimajo navade, | da | bi kakega človeka izročali, dokler |
tožitelji in dokler ni imel priložnosti, | da | bi se branil pred obtožbami.’ |
Jezusu, ki je umrl, Pavel pa je trdil, | da | živi. |
pripravljen odpotovati v Jeruzalem, | da | se zadeva razsodi tam. |
skupnost v Jeruzalemu in tukaj in kričala, | da | ne sme več ostati živ. |
na njegovo veličanstvo, sem odločil, | da | ga pošljem predenj. |
pred vas, zlasti predte, kralj Agrípa, | da | bi po zaslišanju vedel, kaj naj poročam. |
Zdi se mi namreč nerazumno, | da | bi poslal koga kot jetnika, ne da bi |
nerazumno, da bi poslal koga kot jetnika, ne | da | bi navedel, kakšne obtožbe ga bremenijo.« |
»Dovoljeno ti je, | da | govoriš o svoji zadevi.« |
»Mislim, | da | sem srečen, da se lahko zaradi vsega, |
»Mislim, da sem srečen, | da | se lahko zaradi vsega, kar mi Judje |
Zato te prosim, | da | me potrpežljivo poslušaš! |
poznajo, lahko potrdijo, če hočejo, | da | sem živel po naši najstrožji verski |
Zakaj se vam zdi neverjetno, | da | Bog obuja mrtve? |
Sam pri sebi sem mislil, | da | moram z vso močjo nasprotovati imenu |
Težkó ti je, | da | se upiraš ostnu.’ |
Zato sem se ti prikazal, | da | bi te izvolil za svojega služabnika |
rok poganov, h katerim te pošiljam, | da | jim odpreš oči, da bi se odvrnili od |
katerim te pošiljam, da jim odpreš oči, | da | bi se odvrnili od temé k luči in od |
luči in od satanove oblasti k Bogu in | da | bi po veri vame prejeli odpuščanje |
Bog pomagal, zato stojim zdaj tukaj, | da | pričujem malim in velikim. |
zgoditi po besedi prerokov in Mojzesa: | da | mora Kristus trpeti in da bo kot prvi, |
Mojzesa: da mora Kristus trpeti in | da | bo kot prvi, ki je vstal od mrtvih, |
Prepričan sem, | da | mu nobena teh stvari ni tuja, saj se |
Vem, | da | verjameš.« |
»Še malo, pa me boš prepričal, | da | postanem kristjan.« |
»Še malo ali še veliko - daj Bog, | da | bi ne samo ti, ampak da bi vsi, ki |
- daj Bog, da bi ne samo ti, ampak | da | bi vsi, ki me danes poslušajo, postali |
poslušajo, postali takšni, kakor sem jaz, le | da | brez teh verig.« |
»Ta človek ne dela nič takega, | da | bi zaslužil smrtno ali zaporno kazen.« |
Ko je bilo sklenjeno, | da | odplovemo v Italijo, so Pavla in nekaj |
Pavlom človeško ravnal; dovolil mu je, | da | obišče prijatelje in ti so poskrbeli |
počasi in potrebovali precéj dni, tako | da | smo komaj prispeli do bližine Knida. |
»Možje, vidim, | da | bo plovba nevarna in pogubna ne samo |
za prezimovanje, je večina sklenila, | da | odplujemo naprej, da bi po možnosti |
večina sklenila, da odplujemo naprej, | da | bi po možnosti dospeli do Fojniksa |
rahel južni veter in mislili so že, | da | se jim je načrt posrečil: dvignili |
Potegnil je ladjo s seboj, | da | ni mogla več držati smeri, in predali |
dvignili, nato so ladjo zavarovali tako, | da | so jo vso opasali z vrvmi. |
Ker so se bali, | da | jih bo zaneslo v Sirto, so spustili |
Zaupam v Boga, | da | bo tako, kakor mi je bilo rečeno. |
Okrog polnoči se je mornarjem zazdelo, | da | se bliža kopnina. |
Bali so se, | da | ne bi zadeli ob kak oster greben, zato |
vrgli štiri sidra in željno čakali, | da | bi se zdanilo. |
so v morje pomožni čoln s pretvezo, | da | nameravajo vreči sidra tudi s premca. |
posekali vrvi pomožnega čolna in pustili, | da | ga je odneslo. |
Vsem se je vrnil pogum, tako | da | so tudi sami segli po hrani. |
najedli, so začeli metati žito v morje, | da | bi bila ladja lažja. |
Toda naleteli so na greben, tako | da | je ladja nasedla: premec se je zagozdil |
Vojaki so sklenili jetnike pobiti, | da | ne bi kateri odplaval proč in pobegnil. |
In tako se je zgodilo, | da | so se vsi rešili na kopno. |
se tako rešili na suho, smo zvedeli, | da | se otok imenuje Malta. |
morja, zdaj pa mu Pravičnost ne pusti, | da | bi živel.« |
Pavel pa je kačo stresel v ogenj, ne | da | bi se mu bilo kaj zgodilo. |
Pričakovali so, | da | bo otekel, ali da se bo hipoma zgrudil |
Pričakovali so, da bo otekel, ali | da | se bo hipoma zgrudil mrtev. |
Dolgo so čakali; nazadnje pa so videli, | da | se mu ni zgodilo nič hudega. |
in ob odhodu so nas oskrbeli z vsem, | da | ne bi trpeli pomanjkanja. |
Naslednji dan je začel pihati jug, tako | da | smo bili v dveh dneh že v Putéolih. |
smo prišli v Rim, so Pavlu dovolili, | da | lahko stanuje zasebno z vojakom, ki |
izpustiti, ker na meni niso našli krivde, | da | bi moral umreti. |
Iz tega vzroka sem vas prosil, | da | bi vas smel videti in z vami govoriti: |
Tudi nobeden izmed bratov ni prišel, | da | bi nam sporočil, ali povedal kaj slabega |
zakaj o tem nauku nam je znano samó, | da | mu povsod ugovarjajo.« |
Razšli so se, ne | da | bi bili enih misli, ob tem pa jim je |
zamašili so si ušesa, zatisnili so si oči, | da | ne bi z očmi videli, da ne bi z ušesi |
so si oči, da ne bi z očmi videli, | da | ne bi z ušesi slišali, da ne bi s srcem |
očmi videli, da ne bi z ušesi slišali, | da | ne bi s srcem razumeli in se spreobrnili |
Zato védite, | da | je bilo to božje odrešenje poslano |
prejeli milost apostolskega poklica, | da | bi v slavo njegovega imena privedli |
kateremu služim z vsem srcem, s tem | da | oznanjam evangelij njegovega Sinú, |
Prosim Boga, | da | bi se mi nekako posrečilo priti kdaj |
Hrepenim namreč po tem, | da | bi vas videl in vam posredoval kakšno |
milost, ki naj vas utrdi, še več, | da | bi se sam okrepil med vami, ko bom |
Védite, bratje, | da | sem se že večkrat namenil priti k vam, |
se že večkrat namenil priti k vam, | da | bi tudi med vami dosegel kaj sadu kakor |
Domišljali so si, | da | so modri, pa so se poneumili in veličastvo |
nečistosti, kamor jim je težilo srce, tako | da | so sami oskrunjali svoja telesa. |
In ker se jim ni zdelo vredno, | da | bi živeli skladno s svojim spoznanjem |
prepustil njihovi blodni pameti, tako | da | počenjajo, kar se ne spodobi. |
Vemo pa, | da | Bog izvaja svojo sodbo nad tistimi, |
takšne stvari, pa jih tudi sam počenjaš, | da | boš ubežal božji sodbi? |
potrpežljivosti in prizanesljivosti, ne | da | bi vedel, da te Bog s svojo dobroto |
in prizanesljivosti, ne da bi vedel, | da | te Bog s svojo dobroto navaja k spreobrnjenju? |
S tem dokazujejo, | da | je to, kar ukazuje postava, zapisano |
razločevati, kaj je boljše, če si prepričan, | da | si vodnik slepim, luč tistim, ki so |
če torej poučuješ druge, kako to, | da | ne poučiš sam sebe? |
Kako to, | da | oznanjaš: |
Da | praviš: | |
Da | s studom zavračaš malike, obenem pa | |
Da | se ponašaš s postavo, a žališ Boga | |
Naj se rajši pokaže, | da | je Bog resnicoljuben, vsak človek pa |
» | Da | se izkažeš pravičnega v svojih besedah |
Morda ne, | da | je Bog krivičen, ko nas udarja s svojo |
Če pa sem s svojo lažjo pomagal, | da | božja resnica še bolj žari v božjo |
slavo, le kako me zadeva obsodba, češ | da | sem grešnik? |
Ali naj bi počenjali zlo, | da | bi iz tega prišlo dobro, kakor nam |
Saj smo pravkar ugotovili, | da | so vsi, Judje in Grki, v oblasti greha, |
postava, govori tistim, ki so pod postavo, | da | bi vsak jezik umolknil in bi se ves |
postave, kajti postava nam le omogoča, | da | spoznamo greh. |
Njega je Bog javno določil, | da | bi bil s svojo krvjo orodje sprave, |
pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, | da | je sam pravičen in da opravičuje tistega, |
sedanjem času, da je sam pravičen in | da | opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa. |
Menimo namreč, | da | človek doseže opravičenje po veri, |
Kaj bomo torej rekli, | da | je dosegel Abraham, naš praoče, po |
To pa zato, | da | bi postal oče vseh neobrezanih, ki |
oče vseh neobrezanih, ki verujejo, | da | bi se pravičnost prisodila tudi njim. |
dana Abrahamu ali njegovemu potomstvu, | da | bodo dediči sveta, ni bila dana zaradi |
Potemtakem postajamo dediči po veri, tako | da | je dedovanje iz milosti in da je obljuba |
tako da je dedovanje iz milosti in | da | je obljuba zagotovljena vsemu potomstvu, |
Upal je proti upanju in veroval, | da | bo postal oče mnogih narodov, kakor |
se mu ni omajala, čeprav je videl, | da | mu je telo že zamrlo, saj je imel nekako |
zamrlo, saj je imel nekako sto let, in | da | je Sari naročje omrtvelo. |
izkazal čast Bogu, popolnoma prepričan, | da | more Bog to, kar je bil obljubil, tudi |
To, | da | mu je bilo všteto, pa ni bilo zapisano |
celo ponašamo z bridkostmi, saj vemo, | da | bridkost rodi potrpljenje, potrpljenje |
Težkó namreč, | da | bi kdo umiral za pravičnega: morda |
izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, | da | je Kristus umrl za nas, ko smo bili |
Postava pa je nastopila zato, | da | bi se greh pomnožil. |
je še veliko bolj pomnožila milost, | da | bi prav tako, kakor je greh kraljeval |
Naj vztrajamo v grehu, | da | se pomnoži milost? |
Ali mar ne veste, | da | smo bili vsi, ki smo bili krščeni v |
torej skupaj z njim pokopani v smrt, | da | bi prav tako, kakor je Kristus po veličastnem |
Dobro vemo, | da | je bil naš stari človek križan z njim |
naš stari človek križan z njim vred, | da | bi bilo telo greha uničeno in da bi |
vred, da bi bilo telo greha uničeno in | da | bi mi več ne hlapčevali grehu. |
pa smo s Kristusom umrli, verujemo, | da | bomo z njim tudi živeli, saj vemo, |
bomo z njim tudi živeli, saj vemo, | da | Kristus, potem ko je vstal od mrtvih, |
Tako tudi vi mislite, | da | ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, |
vi mislite, da ste mrtvi za greh, a | da | živite za Boga, v Kristusu Jezusu. |
umrljivem telesu ne kraljuje greh, tako | da | bi se vdajali njegovim poželenjem. |
Ne izročajte svojih udov grehu, | da | bi postali orožje zla, marveč izročite |
življenje, svoje ude pa izročite Bogu, | da | postanejo orožje pravičnosti. |
veste: če se izročite komu kot sužnji, | da | bi mu bili pokorni, ste pač sužnji |
usužnjili svoje ude nečistosti in hudobiji, | da | bi živeli v zlu, tako dajte svoje ude |
dajte svoje ude v službo pravičnosti, | da | bi se posvetili. |
namreč ljudem, ki poznajo postavo - | da | ima postava oblast nad človekom samo, |
mož umre, je oproščena postave, tako | da | ni prešuštnica, če gre z drugim moškim. |
Kristusovem telesu usmrčeni glede na postavo, | da | bi pripadli nekomu drugemu, namreč |
njemu, ki je vstal od mrtvih, tako | da | bi mi obrodili sadove za Boga. |
prebujala, rovarile po naših udih, | da | smo obrodili sadove za smrt. |
odmrli temu, kar nas je uklepalo, tako | da | služimo v novosti duha in ne v okostenelosti |
oživel in jaz sem umrl; izkazalo se je, | da | je zapoved, ki naj bi mi bila v življenje, |
Da | bi se izkazal kot greh, mi je po tem, | |
Vemo namreč, | da | je postava duhovna, medtem ko sem jaz |
počenjam to, česar nočem, priznavam, | da | je postava dobra. |
Vem namreč, | da | v meni, hočem reči v mojem mesu, ni |
brez moči, je uresničil Bog s tem, | da | je poslal svojega Sina v podobi grešnega |
svojega Sina v podobi grešnega mesa; | da | bi zmagal greh, je obsodil greh v mesu. |
Potemtakem, bratje, nismo dolžniki mesu, | da | bi živeli po mesu. |
Saj niste prejeli duha suženjstva, | da | bi spet zapadli v strah, ampak ste |
Sam Duh pričuje našemu duhu, | da | smo božji otroci. |
pa s Kristusom, če le trpimo z njim, | da | bomo z njim tudi poveličani. |
Mislim namreč, | da | se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati |
ga je podvrgel, a vendar v upanju: | da | se bo tudi stvarstvo iz suženjstva |
Saj vemo, | da | celotno stvarstvo vse do zdaj skupno |
Sicer pa vemo, | da | njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore |
določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, | da | bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati. |
ali slabega, ko ji je bilo rečeno, - | da | bi ostal božji načrt po izvolitvi, |
»Prav zato sem ti dal nastopiti, | da | na tebi pokažem svojo moč in da se |
nastopiti, da na tebi pokažem svojo moč in | da | se moje ime razglasi po vsej zemlji!« |
O človek, kdo si vendar ti, | da | bi se prerekal z Bogom? |
Mar lončar ne razpolaga z glino tako, | da | lahko iz iste mešanice naredi posodo, |
dala pravičnost, ni prišel do tega, | da | bi jo spolnjeval. |
pričakoval iz vere, temveč je mislil, | da | jo bo dosegel iz del. |
in moja prošnja k Bogu veljata njim, | da | bi se zveličali. |
Saj jim priznam, | da | so goreči za božjo stvar, le da to |
priznam, da so goreči za božjo stvar, le | da | to ni po pravem spoznanju. |
Zakaj če boš s svojimi usti priznal, | da | je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu |
Gospod, in boš v svojem srcu veroval, | da | ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. |
S srcem namreč verujemo, | da | bi prišli do opravičenja, z usti pa |
opravičenja, z usti pa izpovedujemo vero, | da | bi prišli do zveličanja. |
»Storil bom, | da | boste ljubosumni na narod, ki ni narod, |
boste ljubosumni na narod, ki ni narod, | da | se boste jezili na nerazumno ljudstvo.« |
»Bog jim je dal duha omrtvelosti: oči, | da | ne vidijo, ter ušesa, da ne slišijo, |
omrtvelosti: oči, da ne vidijo, ter ušesa, | da | ne slišijo, in to vse do današnjega |
v povračilo, oči naj jim otemnijo, | da | ne bodo videli, in njihov hrbet za |
So se mar spotaknili tako, | da | so obležali za zmeraj? |
njihovega padca odrešenje prešlo k poganom, | da | bi zbudilo njihovo ljubosumnost. |
spolnjujem svojo službo v upanju, | da | zbudim tekmovalnost svojih rojakov |
Če pa se prevzemaš, vedi, | da | ne nosiš ti korenine, pač pa korenina |
»Veje so bile odlomljene zato, | da | bi bil jaz vcepljen.« |
vztrajali v svoji neveri, saj ima Bog moč, | da | jih ponovno vcepi. |
Nočem namreč, bratje, | da | bi ne vedeli te skrivnosti, da se ne |
bratje, da bi ne vedeli te skrivnosti, | da | se ne bi imeli za pametne: del Izraela |
ga bili deležni, postali neposlušni, | da | bi tudi oni prišli do usmiljenja. |
namreč vse uklenil v nepokorščino, | da | bi vsem izkazal usmiljenje. |
Ali mu je kdo prej kaj dal, | da | bi moral dobiti povračilo?« |
sveta, ampak se tako preobrazujte, | da | boste prenavljali svojega duha. |
Hočeš, | da | ne bi imel strahu pred oblastjo? |
meča zastonj; božja služabnica je, | da | pravično kaznuje tistega, ki počenja |
Ura je že, | da | se zbudite iz spanja, zdaj je naše |
in ne skrbite za svoje telo, s tem | da | strežete njegovim strastem. |
Slabotnega v veri sprejemajte medse, ne | da | bi presojali njegove pomisleke. |
Nekdo je prepričan, | da | sme jesti vse; drugi, ki je slaboten, |
Kdo si ti, | da | sodiš tujega služabnika? |
bo stal, saj je Gospod dovolj močan, | da | ga drži pokonci. |
Kristus je umrl in oživel prav zato, | da | bi gospodoval mrtvim in živim. |
»Kakor je res, | da | živim, pravi Gospod, se bo pred mano |
Rajši pazíte na to, | da | ne boste bratu v spotiko ali v pohujšanje. |
in sem prepričan v Gospodu Jezusu, | da | ni nič sámo na sebi nečisto; a če kdo |
sámo na sebi nečisto; a če kdo misli, | da | je kaj nečisto, je zanj nečisto. |
nami, je bilo napisano v naše poučenje, | da | bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, |
potrpežljivosti in tolažbe, pa vam daj, | da | bi bili med seboj istih misli, kakor |
misli, kakor hoče Jezus Kristus, in | da | bi z enim srcem in kakor iz enih ust |
Pravim namreč, | da | je Kristus postal služabnik obreze, |
je Kristus postal služabnik obreze, | da | bi dokazal božjo verodostojnost ter |
verovanje z vsem veseljem in mirom, | da | bi bili v môči Svetega Duha polni upanja. |
vas tudi sam prepričan, bratje moji, | da | ste tudi sami od sebe polni dobrote, |
napolnjeni z vsakršnim znanjem, sposobni, | da | se tudi medsebojno svarite. |
vam mestoma napisal nekoliko drzneje, | da | bi vas spomnil na to, kar že veste; |
opravljam sveto službo za božji evangelij, | da | bi tako pogani postali Bogu prijetna |
ne bi bil Kristus naredil po meni, | da | bi bili pogani poslušni, in sicer z |
Vendar je zame stvar časti, | da | pridigam evangelij tam, kjer Kristus |
evangelij tam, kjer Kristus še ni bil znan, | da | ne bi zidal na tujem temelju, temveč |
Pavlov načrt, | da | obišče Rim |
tega mi je bilo večkrat preprečeno, | da | bi prišel k vam. |
Upam namreč, | da | vas bom spotoma videl in da mi boste |
namreč, da vas bom spotoma videl in | da | mi boste pomagali iti tja, potem ko |
Sedaj pa odhajam v Jeruzalem, | da | bi služil svetim. |
In ko bom prišel k vam, vem, | da | bom prišel v polnosti Kristusovega |
ljubezni Duha pa vas opominjam, bratje, | da | se bojujete z mano v svojih molitvah. |
Prosíte Boga zame, | da | bi bil rešen nevernikov v Judeji in |
Jeruzalemu radi sprejeli mojo podporo, tako | da | bi veselo prišel k vam in se odpočil |
Jezusu Kristusu, ki sta tvegala glavo, | da | bi mi rešila življenje. |
Veselim se vas torej, obenem pa hočem, | da | si pametno prizadevate za dobro in |
si pametno prizadevate za dobro in | da | ste nedovzetni za zlo. |
v preroških pisanjih vsem narodom, | da | bi bili poslušni veri - Bogu, ki je |
se je namreč med vami utrdilo, tako | da | ne pogrešate nobenega daru milosti, |
Ta vas bo tudi do konca utrdil, | da | boste brez krivde na dan našega Gospoda |
namreč sporočili o vas, bratje moji, | da | se prepirate. |
V mislih imam, | da | ta ali oni izmed vas govori: |
Hvala Bogu, | da | nisem krstil nobenega izmed vas, razen |
Tako nihče ne more reči, | da | ste bili krščeni v moje ime. |
Sicer pa ne vem, | da | bi bil še koga drugega krstil. |
in sicer brez govorniške spretnosti, | da | Kristusov križ ne bi zgubil svoje moči. |
tisto, kar je v očeh sveta nespametno, | da | bi osramotil modre. |
očeh sveta slabotno, si je Bog izbral, | da | bi osramotil tisto, kar je močno. |
preprosto in zaničevano, tisto, kar ni nič, | da | bi onesposobil tisto, kar je, da se |
nič, da bi onesposobil tisto, kar je, | da | se pred Bogom ne bi ponašal noben človek. |
jaz prišel k vam, nisem prišel zato, | da | bi vam z izbranimi besedami ali z modrostjo |
Sklenil sem, | da | med vami ne bom vedel za nič drugega |
temveč sta se izkazala Duh in moč, | da | vaša vera ne bi temeljila na človeški |
posvetnega duha, temveč Duha, ki je iz Boga, | da | bi spoznali to, kar nam je Bog milostno |
modrost, ampak kakršne uči Duh, tako | da | duhovno razlagamo z duhovno govorico. |
zalival, Bog pa je dajal rast, tako | da | ni nič tisti, ki sadi, in nič tisti, |
Mar ne veste, | da | ste božji tempelj in da božji Duh prebiva |
Mar ne veste, da ste božji tempelj in | da | božji Duh prebiva v vas |
Če kdo izmed vas misli, | da | je moder na tem svetu, naj postane |
tem svetu, naj postane nespameten, | da | bo moder, zakaj modrost tega sveta |
»Gospod vé, | da | so misli modrih prazne.« |
Seveda pa se od oskrbnikov zahteva, | da | so zvesti. |
nase in na Apóla, in sicer zaradi vas | da | bi se na nama naučili, kaj pomeni pregovor: |
O, | da | bi bili res zakraljevali, tako bi tudi |
Občutek imam namreč, | da | je Bog nas apostole postavil na zadnje |
apostole postavil na zadnje mesto, kakor | da | smo obsojeni na smrt, kakor da smo |
kakor da smo obsojeni na smrt, kakor | da | smo postali igralci, ki zabavajo svet, |
Tega vam ne pišem zato, | da | bi vas sramotil, marveč da bi vas kot |
pišem zato, da bi vas sramotil, marveč | da | bi vas kot svoje ljube otroke posvaril. |
Ker pa so nekateri mislili, | da | me k vam ne bo, so postali prevzetni. |
taki, kakršne niti med pogani ni, tako | da | nekdo živi z ženo svojega očeta. |
Vi se pa celo bahate, namesto | da | bi bili žalostni in bi tistega, ki |
Jezusa izročil satanu v telesno pogubo, | da | bi se njegova duša rešila na Gospodov |
Ni lepo, | da | se ponašate. |
Mar ne veste, | da | ščepec kvasu prekvasi vse testo! |
Postrgajte stari kvas, | da | boste novo testo, saj ste opresni. |
Mar ne veste, | da | bodo svet sodili sveti? |
boste vi sodili svet, ste mar nevredni, | da | bi bili sodniki v majhnih rečeh? |
Ali ne veste, | da | bomo sodili angele, pa ne bi vsakdanjih |
Kako | da | v pravdah o vsakdanjih rečeh postavljate |
Povem vam, | da | vas je lahko sram. |
Sploh je za vas sramotno že to, | da | se pravdate. |
Ali ne veste, | da | krivičniki ne bodo deležni božjega |
Mar ne veste, | da | so vaša telesa Kristusovi udje! |
Mar ne veste, | da | tisti, ki se druži s hotníco, postane |
Mar ne veste, | da | je vaše telo, ki ga imate od Boga, |
»Za človeka je dobro, | da | se ženske ne dotika.« |
za nekaj časa, in sicer sporazumno, | da | se bosta posvetila molitvi. |
Potem pa bodita zopet skupaj, | da | vaju zaradi vajine zdržnosti ne bi |
Želel pa bi, | da | bi bili vsi ljudje kakor jaz. |
Povem pa neporočenim in vdovam, | da | je zanje dobro, če ostanejo kakor jaz. |
obvladati, naj se poročijo, ker je boljše, | da | se poročijo, kakor da bi jih žgalo. |
ker je boljše, da se poročijo, kakor | da | bi jih žgalo. |
nasvet, ker sem prejel milost od Gospoda, | da | sem vreden zaupanja. |
Mislim, | da | je to dobro zaradi sedanje stiske, |
je to dobro zaradi sedanje stiske, | da | je torej dobro, če človek živi tako. |
To pa vam povem, bratje, | da | je čas kratek. |
naj bodo tisti, ki imajo žene, kakor | da | jih ne bi imeli, tisti, ki jočejo, |
bi imeli, tisti, ki jočejo, kakor | da | ne bi jokali, veseljaki, kakor da ne |
kakor da ne bi jokali, veseljaki, kakor | da | ne bi bili veseli, trgovci, kakor da |
da ne bi bili veseli, trgovci, kakor | da | ne bi imeli lastnine, in tisti, ki |
in tisti, ki ta svet uživajo, kakor | da | ga ne bi uživali, zakaj podoba tega |
Želim pa, | da | bi bili vi brez skrbi. |
samska skrbi za to, kar je za Gospoda, | da | bi bila sveta po telesu in po duhu. |
pravim vam v korist, nikakor ne zato, | da | bi vam nastavljal zanko, temveč zato, |
vam nastavljal zanko, temveč zato, | da | bi mogli pošteno in nemoteno služiti |
Če kdo misli, | da | bi svoje dekle spravil v sramoto, ko |
voljo in je odločen v svojem srcu, | da | bo za svoje dekle skrbel, bo storil |
Naj se omoži, s komer hoče, | da | se le v Gospodu. |
Mislim pa, | da | imam tudi jaz božjega Duha. |
Vemo, | da | imamo vsi spoznanje. |
Če kdo misli, | da | kaj vé, še ni spoznal, kakor bi bilo |
navajeni na malika, jedo meso, kot | da | bi bilo darovano malikom. |
Pazíte pa, | da | zavest o vaši svobodi ne bo v spotiko |
ali ga ne bo njegova vest zavêdla, | da | bo jedel, kar je darovano malikom, |
brata, nikoli več ne bom jedel mesa, | da | ne pohujšam svojega brata. |
samó jaz in Bárnaba nimava pravice, | da | bi opustila ročno delo? |
Dà, zaradi nas je bilo zapisano, | da | mora orač orati v upanju in mlatič |
Nasprotno, vse prenašamo, | da | le ne bi povzročili kakšne ovire Kristusovemu |
Ali ne veste, | da | tisti, ki skrbijo za bogoslužje, živijo |
za bogoslužje, živijo od svetišča in | da | dobijo delež pri oltarju tisti, ki |
Tudi tega ne pišem zato, | da | bi take pravice uveljavljal. |
oznanjam evangelij, nimam pravice, | da | bi se ponašal, ker mi je naložena dolžnost. |
To, | da | oznanjam evangelij zastonj in da pri |
To, da oznanjam evangelij zastonj in | da | pri tem ne uveljavljam svojih pravic, |
od vseh, sem vendar služabnik vseh, | da | bi jih čim več pridobil. |
Judom sem postal kakor Jud, | da | bi pridobil Jude; tistim, ki so pod |
postavo, čeprav sam nisem pod postavo, | da | bi pridobil tiste, ki so pod postavo. |
postave, ker sem pod Kristusovo postavo, | da | bi pridobil tiste brez postave. |
Slabotnim sem postal slaboten, | da | bi pridobil slabotne. |
Vsem sem postal vse, | da | bi jih vsaj nekaj rešil. |
Vse delam zaradi evangelija, | da | bi bil tudi sam deležen njegovih obljub. |
Mar ne veste, | da | tisti, ki tečejo na tekališču, res |
tečejo na tekališču, res vsi tečejo, | da | pa le eden dobi nagrado? |
Tako tecite, | da | jo boste dosegli. |
tekmovalec naj se odpove vsemu, oni, | da | prejmejo venec, ki ovene, mi pa nevenljivega. |
V sužnosti ga držim, | da | ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam |
Nočem namreč, bratje, | da | vi ne bi vedeli, da so bili naši očetje |
namreč, bratje, da vi ne bi vedeli, | da | so bili naši očetje pod oblakom in |