O'beseda, označena besedila z lemami
da je na koncu vrste ostala beseda | Bog | .« |
» | Bog | je oblast.« |
»Ali verjameš v | boga | , Winston?« |
Napisal je: » | Bog | je oblast.« |
narodi razen njegovega častijo »napačne« | bogove | , ne da bi mu bilo znano kaj več. |
Ni mu bilo treba vedeti, da se ti | bogovi | imenujejo Baal , Oziris, Moloh, Aštarot |
zapovedi; vedel je torej, da so vsi | bogovi | z drugimi imeni ali drugimi lastnostmi |
imeni ali drugimi lastnostmi napačni | bogovi | . |
namenoma ne oškoduje in ne nalaže, če | Bogu | ne dolguje daritev in ljudem ne denarja |
polašča se tujih dobrin, najsi pripadajo | bogovom | ali posvetnim lastnikom, zasebnikom |
»Pravični, dragi prijatelj, so vsekakor tudi | bogovi | ?« |
»Tudi | bogovi | potemtakem nepravičnika sovražijo, |
prijateljem pomaga, sovražnikom škodi, | bogovom | pripravlja obilne in sijajne daritve |
mnogo bolj kot pravičnik izkazuje časti | bogovom | in ljudem, ki so mu všeč; zato mu morajo |
so mu všeč; zato mu morajo biti tudi | bogovi | - kakor je primerno - bolj naklonjeni |
In tako, dragi Sokrat, poskrbijo | bogovi | in ljudje nepravičniku za boljše življenje |
tehtnici mečejo namreč tudi priznanje | bogov | in lahko tako navajajo nešteto prednosti, |
prednosti, ki jih po njihovem mnenju | bogovi | naklanjajo pobožnim; kakor to pravita |
pravita vrli Heziod in Homer; po prvem so | bogovi | ustvarili za pravične hraste:« |
obljubljata pravičnim še imenitnejša darila | bogov | ; vodita jih namreč v podzemlje, posajata |
Spet drugi gredo s plačili | bogov | še bolj na široko kot ta, ko pravijo, |
najbolj presenetljivo govorjenje o | bogovih | in kreposti; tako naj bi celo bogovi |
bogovih in kreposti; tako naj bi celo | bogovi | pošiljali mnogim vrlim ljudem nesrečo |
bogatih in jih prepričujejo, da so jim | bogovi | naklonili moč, da lahko z žrtvami in |
določenimi čarovnijami in uroki podrediti | bogove | . |
krepost postavili znoj so nesmrtni | bogovi | ... ter dolgo, težavno in strmo |
ljudje lahko s čarovnijami pridobijo | bogove | , kot pričo Homerja: ...Preprositi |
Homerja: ...Preprositi dade celo se | bogovi | , dasi vse više stoje po vrlosti, |
kreposti in hudobnosti ter o tem, kako ju | bogovi | in ljudje nagrajujejo, vpliva na duše |
’Toda pred | bogovi | se ni moč skriti in tudi sile nad njimi |
Recimo, da | bogovi | sploh ne obstajajo ali da se ne menijo |
prav ti nam pripovedujejo, da je moč | bogove | z daritvami, pohlevnimi molitvami in |
in iz dobička, ki ga pri tem imamo, | bogovom | darujemo. |
pravični, nas sicer ne zadene kazen | bogov | , toda odrekamo se tudi vsakemu dobičku, |
velikega velikega dobička, pri tem pa | bogove | vendar lahko prepričamo z molitvami, |
spravne daritve in grehov nas očiščujoči | bogovi | , kakor to trdijo največje države in |
to trdijo največje države in sinovi | bogov | , pesniki in božji preroki, ki to razglašajo |
kreposti, se bomo dobro počutili pred | bogovi | in ljudmi v življenju in smrti. |
globoko v (nosilčevi) duši, skritega pred | bogovi | in ljudmi, ni nihče ne v pesnitvi ne |
po sebi dobro zlo, bodisi da ju pred | bogovi | in ljudmi skriva ali odkrito kaže. |
bojim se, da je kršitev dolžnosti do | bogov | , če je kdo navzoč pri obtožbah zoper |
glavi in združeni v veselju slavijo | bogove | ; iz strahu pred revščino ali vojno |
»Če nekdo v svoji zgodbi slika | bogove | in heroje kot v bistvu slabe, kakor |
kar so delali prvi in največji med | bogovi | .« |
medsebojnih vojnah, napadih in bojih | bogov | ,« |
številnih in različnih sovražnostih med | bogovi | in heroji ter njihovimi sorodniki in |
hotel pomagati tepeni materi, o bojih | bogov | , kakor jih opeva Homer, v naši državi |
Toda kakšne so smernice za nauk o | bogovih | ?« |
»Nekako takšne: | boga | je treba zmerom predstavljati v epu, |
» | Bog | je vendar v resnici dober in zato ga |
»Ker je | bog | dober, potem ni vsega kriv, kakor večina |
pesniki, če se nespametno spozabljajo nad | bogovi | in pravijo: Vrčev je dvoje pri |
hvalili; tudi ne, če pripoveduje o prepiru | bogov | ter o Temidini in Zevsovi poravnavi |
mladeniča pri Aishilu, kako je | bog | pobudnik krivde pri ljudeh, |
sme vsega tega predstavljati kot dela | boga | , če pa že, potem se mora dokopati do |
jo zdaj iščemo, in pokazati, da je | bog | stvarnik dobrega in poštenega, ljudi |
trditve, da so kaznovanci nesrečni, | bog | pa je vzrok nesreče. |
svoje nesreče zaslužijo kazen in da jim | bog | s kaznijo pomaga, potem je to dopustno. |
Dobrega | boga | imeti za krivca nesreče, take trditve |
»ena izmed smernic o | bogovih | , po katerih bi se morali ravnati pesniki |
morali ravnati pesniki in pripovedniki: | bog | ni odgovoren (kriv) za vse, temveč |
Ali imaš | boga | za glumača (čarovnika), ki se z zlobnim |
samo ukani, da to verjamemo, ali pa je | bog | preprosto, enovito bitje, ki najmanj |
» | Bog | in vse božansko sta v vsakem pogledu |
»Tako se | bog | tudi najmanj spreminja.« |
misliš, da se bo hotel kdo, bodisi | bog | ali človek, v teh okoliščinah prostovoljno |
»Potemtakem je za | boga | nemogoče, da bi se nam spremenil, temveč |
da bi se nam spremenil, temveč vsak | bog | ostane, kakor sledi iz najine razprave, |
noben pesnik ne pravi: Večkrat | bogovi | , podobni tujincem iz daljnih pokrajin, |
strašijo otrok z grozljivimi pravljicami o | bogovih | , ki da ponoči hodijo okrog v podobi |
čudnih tujcev; s tem grešijo zoper | bogove | , hkrati pa postajajo zategadelj otroci |
»Morda pa | bogovi | , če se že sami ne spreminjajo, zbujajo |
» | Bog | nas torej hoče preslepiti s tem, da |
resnično laž - če smemo tako reči - vsi | bogovi | in ljudje sovražijo?« |
zmote in prevare ne sovražijo samo | bogovi | , temveč tudi ljudje.« |
od teh razlogov je torej neresnica | bogu | koristna? |
Morda zato, ker ( | bog | ) ne pozna preteklosti in se zato lahko |
»Potemtakem v | bogu | ne tiči pesnik, ki si izmišljuje?« |
ali blazen, ne more biti prijatelj | boga | .« |
»Potemtakem | bog | nima nobenega razloga za laž?« |
»Torej ima | bog | očitno preprosto, enovito naravo, ki |
smernica, po kateri je treba opevati | bogove | in o njih govoriti, namreč: da niso |
zdravih, srečno in dolgo živečih; | bogovi | (je dejal) so naklonjeni moji usodi, |
Upala sem, da Foibova usta, usta | boga | , oblagodarjenega z vzišenim preroštvom, |
Če nekdo tako govori o | bogovih | , potem se jezimo nanj, mu ne damo zbora |
postanejo naši čuvarji bogaboječi in | bogu | podobni, kolikor je to ljudem mogoče.« |
»morajo o | bogovih | poslušati ali jih ne smejo poslušati |
si želimo, da bodo nekoč spoštovali | bogove | in starše ter cenili s tovariši sklenjeno |
krajine mračne, zatohle, celo | bogovom | grozljive. |
Priamu, ki je vendar v sorodstvu z | bogovi | , ne kaže pripovedovati, kako stoka |
In če že slikajo | bogove | tako, potem nikakor ne bi smeli najvišjemu |
jih prevzema smeh, še mnogo manj pa | bogove | .« |
niso sprejemljive takšnele besede o | bogovih | : Silen krohot zagrmi bogovom iz |
o bogovih: Silen krohot zagrmi | bogovom | iz blaženih grl, pričam, kako Krivonog |
prejšnja trditev pravilna, da namreč | bogovi | laži sploh ne potrebujejo, ljudje pa |
se je (Zevs), vtem ko so vsi drugi | bogovi | ljudje spali, zbudil, je vse trdne |
Kneze častite zmehčajo darovi in tudi | bogove | . |
Apolonu: Strelec, grdo si me ukanil, | bogov | ti najbolj pogubni. |
dalje: ko se ni hotel pokoriti rečnemu | bogu | in se je hotel z njim bojevati; in |
lakomnost in na drugi strani napuh nasproti | bogovom | in ljudem!« |
roparske pohode ali da je sicer kak sin | bogov | ali junak zakrivil tako strašna in |
tem lahko prepričali našo mladino, da | bogovi | delajo tudi zla dejanja in da heroji |
Tudi smo dokazali, da od | bogov | ne more priti nič slabega.« |
da podobno delajo in so delali ... | bogov | potomci, v sorodu s Zevsom; v območju |
Kako je treba pripovedovati o | bogovih | , demonih, o herojih in podzemlju, je |
ničesar dosegel, preklel Ahajce pri | bogu | .« |
proti odkupnini in iz spoštovanja pred | bogom | . |
duhovniški trakovi ne palica njegovega | boga | ; hčerka pa se bo pri njem v Argu postarala, |
staro, žensko, ki zmerja moža, obrekuje | bogove | in se baha s svojo domnevno srečo, |
svoje delo, kadar se na koga obrača, na | boga | z molitvijo, na ljudi z nauki in svarili, |
»Torej, trdim, pri | bogovih | , tudi ne moremo biti prej muzično izobraženi, |
»Za ti obe nagnjenji, mislim, je | bog | naklonil človeku dve umetnosti: muziko |
Bog | , stvarnik pa je vam, ki ste izbrani | |
Vladarjem zapoveduje | bog | , naj ničesar tako skrbno ne varujejo |
si bodo postavili tabor in opravili | bogu | dolžno daritev, pa si naj pripravijo |
si zanje nabavljajo ustrezno opremo, | bogovom | iz svojega darujejo, sprejemajo goste |
»Toda, pri | bogovih | ,« |
svetišč, o žrtvovanju in drugem češčenju | bogov | , demonov in herojev, nadalje o pokopavanju |
države zaupali nikomur drugemu kakor | bogu | naših očetov. |
Kajti že iz časov naših prednikov je ta | bog | , ki biva sredi sveta, na popku zemlje, |
uživati skrivaj ali javno pred vsemi | bogovi | in ljudmi.« |
»Potem pa zaprosi | bogove | za pomoč in mi sledi.« |
nepozornost do staršev, zanemarjanje | bogov | je moč vsakemu drugemu prej pripisati |
nasprotujočim ravnanjem zapraviti naklonjenost | bogov | in ljudi. |
svojih krvnih sorodnikov, kolikor seveda | bog | ne bi drugače naročil.« |
»Tega ne bi mogel niti sam | bog | graje Momos!« |
izrodi v nasprotje, če ji kdo izmed | bogov | ne pride na pomoč. |
državo in se ji posvečati; ali dokler | bog | ne vdahne sinovom vladarjev in kraljev |
Homer, da je v ljudeh podobno ali enako | bogovom | .« |
notranjščine, kolikor je to sploh mogoče, | bogu | všečne.« |
19. »In kateri izmed nebeških | bogov | velja za gospodarja svetlobe in s tem |
»Tu mislim na istega | boga | kakor ti in vsi drugi. |
Jasno je, da vprašuješ po Heliju, | bogu | sonca.« |
»Vid pa je do tega | boga | v takemle razmerju.« |
Sam | bog | ve, ali je tudi pravilno. |
junakih, ki so se povzpeli iz Hada med | bogove | .« |
»Pri | bogovih | , in na kako smešen način!« |
»Toda | bog | je ustvaril krilate trote brez žela, |
straže in posadke v miselnem svetu | bogu | ljubih ljudi.« |
objemati lastne matere, drugih ljudi, | bogov | in živali. |
tega že od nekdaj imenujejo Erosa, | boga | strastne ljubezni, tirana.« |
lahko vlada ne le ljudem, temveč tudi | bogovom | .« |
Zamisli si, da neki | bog | odnese moža s petdesetimi ali več sužnji, |
»In če potem | bog | naseli okoli njega množico sosedov, |
dodam: ne glede na to, ali je ljudem in | bogovom | znano ali ne, da sta takšna.« |
sebe, povrhu pa še zemlje, neba in | bogov | ter vsega, kar je na nebu in v Hadu |
resnici obstaja; ustvaril ga je, mislim, | bog | ; ali morda kdo drug?« |
»Slikar, mizar, | bog | - ti trije so tvorci treh vrst stolov.« |
» | Bog | je - hote ali nehote ali tudi pod pritiskom |
bivajoč stol; dveh ali več stolov pa | bog | ni ustvaril in jih nikoli tudi ne bo |
»Ker je | bog | to vedel in je hotel biti tvorec samo |
Bog | je njegov prvi oblikovalec in hkrati | |
izmed vseh pesniških del samo himne na | bogove | in hvalnice plemenitim ljudem. |
katerem mornarji pogosto vidijo morskega | boga | Glavka; ti njegovo prvotno stanje komaj |
odmerimo nagrade, kakršne jim podeljujejo | bogovi | ali ljudje za človekovega življenja |
Čeprav to ne more ostati prikrito ne | bogovom | ne ljudem, ste vendar bili mnenja, |
pripadajo: spoštovanje, ki ji ga izkazujejo | bogovi | in ljudje, ji moramo tudi mi priznati; |
delni dolg s tem, da priznate: pred | bogovi | ne moreta ostati skrita ne pravični |
moreta ostati skrita, potem je prvi | bogovom | ljub, drugi pa pri njih osovražen, |
» | Bogovi | tistemu, ki ga ljubijo, pripomorejo |
»Takšne so torej nagrade, ki jih | bogovi | podeljujejo pravičnemu.« |
pravičnemu za življenja podeljujejo | bogovi | in ljudje, poleg dobrin, ki jim jih |
nespoštljivost ali spoštljivost do | bogov | in staršev ter za umor ljudi so kazni |
Tisti, ki izbira, nosi krivdo, | bog | je brez krivde.‘ - |
temveč je krivdo za to prtil usodi, | bogovom | in vsem drugim, samo sebi ne. |
razumnosti; tako bomo prijatelji sebi in vsem | bogovom | , tu na zemlji in tudi potem, ko nam |
Bog | z nami.« | |
za očeta,’ kajti povem vam, da more | Bog | iz teh kamnov Abrahamu obuditi otroke. |
Ne skušaj Gospoda, svojega | Boga | !’« |
‘Gospoda, svojega | Boga | , môli in samo njemu služi!’« |
Blagor čistim v srcu, ker bodo | Boga | gledali. |
Bog | in bogastvo | |
Ne morete služiti | Bogu | in mámonu.« |
Če pa | Bog | tako oblači travo, ki je danes na polju |
množice to videle, so se zbale in hvalile | Boga | , da je dal ljudem takšno oblast. |
»Hudobni in | Bogu | nezvesti rod zahteva znamenje, toda |
Bog | je namreč zapovedal: ‘ | |
vidijo, in je počastila Izraelovega | Boga | . |
Hudobni in | Bogu | nezvesti rod zahteva znamenje, toda |
»Ti si Kristus, Sin živega | Boga | .« |
Kar je torej | Bog | združil, tega naj človek ne ločuje.« |
»Pri ljudeh to ni mogoče, pri | Bogu | pa je vse mogoče.« |
in res učiš tako živeti, kakor hoče | Bog | , in se ne meniš za nikogar, ker se |
torej cesarju, kar je cesarjevega, in | Bogu | , kar je božjega.« |
pa, ali niste brali, kaj vam je rekel | Bog | : ‘ |
Jaz sem | Bog | Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov’? |
Jaz sem Bog Abrahamov in | Bog | Izakov in Bog Jakobov’? |
sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in | Bog | Jakobov’? |
Ni pa | Bog | mrtvih, temveč živih.« |
Ljubi Gospoda, svojega | Boga | , z vsem srcem in z vso dušo in z vsem |
Bog | bo enega sprejel, drugega pustil. | |
»Zarotim te pri živem | Bogu | , da nam poveš, ali si ti Kristus, Božji Sin.« |
Zaupal je v | Boga | , naj ga zdaj reši, če hoče, saj je |
»Moj | Bog | , moj Bog, zakaj si me zapustil?« |
»Moj Bog, moj | Bog | , zakaj si me zapustil?« |
Sveti od | Boga | .« |
Kdo more odpuščati grehe razen | Boga | ?« |
odšel, tako da so vsi strmeli in slavili | Boga | : |
»Kaj imam opraviti s teboj, Jezus, Sin | Boga | Najvišjega? |
Rotim te pri | Bogu | , ne muči me!« |
mene in mojih besed sramuje pred tem | Bogu | nezvestim in grešnim rodom, se ga bo |
zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je | Bog | ustvaril kot moža in ženo. |
Kar je torej | Bog | združil, naj človek ne ločuje!« |
Nihče ni dober razen | Boga | ! |
»Pri ljudeh je nemogoče, ne pa pri | Bogu | , kajti pri Bogu je vse mogoče.« |
nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri | Bogu | je vse mogoče.« |
»Imejte vero v | Boga | ! |
»Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in | Bogu | , kar je božjega!« |
Mojzesovi knjigi pripovedi o grmu, kako je | Bog | rekel Mojzesu: ‘ |
Jaz sem | Bog | Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov’? |
Jaz sem Bog Abrahamov in | Bog | Izakov in Bog Jakobov’? |
sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in | Bog | Jakobov’? |
Ni pa | Bog | mrtvih, ampak živih. |
Poslušaj, Izrael, Gospod naš | Bog | je edini Gospod. |
Ljubi torej Gospoda, svojega | Boga | , iz vsega svojega srca, iz vse svoje |
ni bilo od začetka sveta, ki ga je | Bog | ustvaril, do zdaj in jè ne bo več. |
»Moj | Bog | , moj Bog, zakaj si me zapustil?« |
»Moj Bog, moj | Bog | , zakaj si me zapustil?« |
Oba sta bila pravična pred | Bogom | . |
je opravljal duhovniško službo pred | Bogom | , ga je po bogoslužnem običaju zadel |
bo spreobrnil h Gospodu, njihovemu | Bogu | . |
»Jaz sem Gabriel, ki stojim pred | Bogom | . |
V šestem mesecu je | Bog | poslal angela Gabriela v galilejsko |
se, Marija, kajti našla si milost pri | Bogu | . |
Gospod | Bog | mu bo dal prestol njegovega očeta Davida |
Bogu | namreč ni nič nemogoče.« | |
poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v | Bogu | , mojem Rešitelju, ker se je ozrl na |
je spet govoril, in je poveličeval | Boga | . |
»Hvaljen Gospod, Izraelov | Bog | , ker se je ozrl na svoje ljudstvo in |
grehov po prisrčnem usmiljenju našega | Boga | . |
množica nebeških zborov, ki je hvalila | Boga | in govorila: |
»Slava | Bogu | na višavah in na zemlji mir ljudem, |
Nato so se pastirji vrnili ter | Boga | slavili in hvalili za vse, kar so slišali |
tudi Símeon vzel v naročje in slavil | Boga | : |
in dan s postom in molitvijo služila | Bogu | . |
tisto uro je prišla v tempelj počastit | Boga | . |
in starosti in priljubljenosti pri | Bogu | in pri ljudeh. |
velika duhovnika Hana in Kajfa, je | Bog | govoril Janezu, Zaharíjevemu sinu, |
za očeta,’ kajti povem vam, da more | Bog | iz teh kamnov Abrahamu obuditi otroke. |
Gospoda, svojega | Boga | , môli in samo njemu služi.’« |
Ne skušaj Gospoda, svojega | Boga | .’« |
Sveti od | Boga | .« |
Kdo more odpuščati grehe, če ne samo | Bog | ?« |
katerih je ležal, in šel domov ter slavil | Boga | . |
Vsi so ostrmeli in poveličevali | Boga | . |
molit in vso noč je prečul v molitvi k | Bogu | . |
Vse je obšel strah in slavili so | Boga | ter govorili: |
» | Bog | je obiskal svoje ljudstvo.« |
pa so se uprli namenu, ki ga je imel | Bog | z njim, s tem da se mu niso dali krstiti. |
»Kaj imam opraviti s teboj, Jezus, Sin | Boga | Najvišjega? |
pripoveduj o vsem, kar ti je storil | Bog | .« |
»Ljubi Gospoda, svojega | Boga | z vsem srcem, z vso dušo, z vso močjo, |
In vendar | Bog | na nobenega od njih ne pozabi. |
Bog | pa mu je rekel: ‘ | |
si nabira zaklade, ni pa bogat pred | Bogom | .« |
ne shrambe ne žitnice in vendar jih | Bog | živi. |
na polju in jo jutri vržejo v peč, | Bog | tako oblači, koliko bolj bo vas, maloverni! |
prècej se je vzravnala ter hvalila | Boga | . |
Ne morete služiti | Bogu | in mámonu.« |
se delate pravične pred ljudmi, toda | Bog | pozna vaša srca. |
Kar je pred ljudmi visoko, je pred | Bogom | gnusoba. |
ozdravel, se je vrnil in na ves glas slavil | Boga | . |
drugega, da bi se vrnil in počastil | Boga | , razen tega tujca?« |
tisto noč bosta dva na eni postelji; | Bog | bo enega sprejel, drugega pustil. |
nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal | Boga | in se ni menil za ljudi. |
Čeprav se ne bojim | Boga | in se ne menim za ljudi, bom tej vdovi, |
Pa | Bog | ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, |
Bog | , zahvalim te, da nisem kakor drugi | |
Bog | , bodi milostljiv meni grešniku!’ | |
Nihče ni dober razen | Boga | . |
nemogoče pri ljudeh, je mogoče pri | Bogu | .« |
Šel je za njim in slavil | Boga | . |
Vse ljudstvo je počastilo | Boga | , ko je to videlo. |
učencev na ves glas veselo hvaliti | Boga | za vsa mogočna dela, ki so jih videli. |
kamnu, ker nisi spoznalo časa, ko se je | Bog | milostno ozrl nate.« |
» | Bog | ne daj!« |
torej cesarju, kar je cesarjevega, in | Bogu | , kar je božjega.« |
Bog | Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov,’ | |
Bog Abrahamov, | Bog | Izakov in Bog Jakobov,’ Bog pa ni |
Bog Abrahamov, Bog Izakov in | Bog | Jakobov,’ Bog pa ni Bog mrtvih, ampak |
Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov,’ | Bog | pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti |
Izakov in Bog Jakobov,’ Bog pa ni | Bog | mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi |
»Kako da se ne bojiš | Boga | , ko te je doletela enaka obsodba? |
videl, kaj se je zgodilo, je slavil | Boga | in rekel: |
prerok, mogočen v dejanju in besedi pred | Bogom | in vsem ljudstvom; kako so ga naši |
so ves čas v templju in poveličevali | Boga | . |
je bila Beseda in Beseda je bila pri | Bogu | in Beseda je bila Bog. |
je bila pri Bogu in Beseda je bila | Bog | . |
Ta je bila v začetku pri | Bogu | . |
Bil je človek, ki ga je poslal | Bog | ; ime mu je bilo Janez. |
poželenja mesa ne iz volje moža, ampak iz | Boga | . |
Boga | ni nikoli nihče videl; edinorojeni | |
»Rabí, vemo, da si prišel od | Boga | kot učitelj; kajti nihče ne more delati |
znamenj, kakor jih ti delaš, če ni | Bog | z njim.« |
Bog | je namreč svet tako ljubil, da je dal | |
Bog | namreč ni poslal svojega Sina na svet, | |
pokažejo njegova dela, ker so narejena v | Bogu | .« |
sprejme njegovo pričevanje, potrdi, da je | Bog | resnicoljuben. |
Kogar je namreč | Bog | poslal, govori božje besede, kajti |
poslal, govori božje besede, kajti | Bog | ne meri duha, ko ga daje. |
Bog | je duh, in kateri ga molijo, ga morajo | |
ne samo kršil soboto, ampak je tudi | Boga | imenoval za svojega Očeta in se tako |
svojega Očeta in se tako delal enakega | Bogu | . |
pa vas poznam: v vas ni ljubezni do | Boga | . |
in ne iščete časti, ki jo daje edini | Bog | ? |
človekov; tega je namreč potrdil Oče, | Bog | .« |
Vsi se bodo dali poučiti | Bogu | .’ |
kdo videl Očeta: samo tisti, ki je od | Boga | , je videl Očeta. |
verujemo in vemo, da si ti Sveti od | Boga | .« |
bo spoznal, ali je to, kar učim, od | Boga | , ali govorim sam od sebe. |
povedal resnico, kakor sem jo slišal od | Boga | . |
Boga | .« | |
»Če bi bil | Bog | vaš Oče, bi me ljubili, ker sem iz |
vaš Oče, bi me ljubili, ker sem iz | Boga | izšel in prišel k vam |
Kdor je iz | Boga | , posluša božje besede. |
jih zato ne poslušate, ker niste iz | Boga | .« |
Naš | Bog | je.’ |
»Ta človek ni od | Boga | , ker ne spoštuje sobote.« |
»Daj čast | Bogu | ! |
Mi vemo, da je Mojzesu govoril | Bog | ; o tem pa ne vemo, odkod je.« |
Vemo, da | Bog | grešnikov ne usliši. |
Kdor pa | Boga | časti in spolnjuje njegovo voljo, tega |
Če ta ne bi bil od | Boga | , ne bi mogel ničesar storiti.« |
bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš | Boga | .« |
Jaz sem rekel: | bogovi | ste.’? |
Če je imenoval | bogove | tiste, katerim je bila namenjena božja |
bil umrl; a tudi zdaj vem, da ti bo | Bog | dal, karkoli ga poprosiš.« |
Oče dal vse v roke in da je prišel od | Boga | in se vrača k Bogu, je vstal od večerje, |
da je prišel od Boga in se vrača k | Bogu | , je vstal od večerje, odložil vrhnjo |
»Zdaj je Sin človekov poveličan in | Bog | je poveličan v njem. |
Če je | Bog | poveličan v njem, ga bo tudi Bog poveličal |
je Bog poveličan v njem, ga bo tudi | Bog | poveličal v sebi in poveličal ga bo |
Verujte v | Boga | in vame verujte! |
kdor vas umori, mislil, da je opravil | Bogu | prijetno daritev. |
mene in verujete, da sem prišel od | Boga | . |
Zato verujemo, da si prišel od | Boga | .« |
tem, da spoznajo tebe, edinega pravega | Boga | , in katerega si poslal, Jezusa Kristusa. |
svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu | Bogu | in vašemu Bogu.’« |
vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu | Bogu | .’« |
»Moj Gospod in moj | Bog | !« |
nakazal, s kakšno smrtjo bo poveličal | Boga | . |
zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori | Bog | : razlil bom od svojega Duha čez vse |
Jezusa nazaréjca, ki ga je | Bog | pred vami potrdil z močmi, čudeži in |
močmi, čudeži in znamenji, ki jih je | Bog | po njem delal med vami kakor sami veste, |
sami veste, njega so - prav kakor je | Bog | hotel in predvideval - izročili vam, |
Toda | Bog | ga je rešil iz smrtnih muk in obudil |
Ker je bil prerok, je vedel, da mu je | Bog | s prisego obljubil, da bo sad njegovih |
Tega Jezusa je | Bog | obudil in mi vsi smo temu priče. |
tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je | Bog | naredil za Gospoda in Maziljenca.« |
jih bo k sebi poklical Gospod, naš | Bog | .« |
Hvalili so | Boga | in vsi ljudje so jih imeli radi. |
in hodil okoli, poskakoval in hvalil | Boga | . |
ljudje so videli, kako hodi in hvali | Boga | . |
Bog | Abrahamov in Izakov in Jakobov, Bog | |
Bog Abrahamov in Izakov in Jakobov, | Bog | naših očetov je poveličal svojega služabnika |
Toda | Bog | ga je obudil od mrtvih in mi smo temu |
Tako je | Bog | izpolnil, kar je napovedoval po ustih |
O tem je | Bog | govoril pred davnimi veki po ustih |
Gospod, vaš | Bog | , vam bo med vašimi brati obudil preroka |
sinovi prerokov in zaveze, ki jo je | Bog | sklenil z vašimi očeti, ko je govoril |
Bog | je najprej za vas obudil in poslal | |
Kristusa nazaréjca, ki ste ga vi križali, | Bog | pa ga je obudil od mrtvih. |
»Presodite, kaj je bolj pravično pred | Bogom | : poslušati vas ali Boga? |
pravično pred Bogom: poslušati vas ali | Boga | ? |
zaradi ljudi, saj so vsi poveličevali | Boga | spričo tega, kar se je zgodilo; zakaj |
verniki enodušno povzdignili glas k | Bogu | in molili: |
Ne ljudem, temveč | Bogu | si lagal!« |
» | Boga | je treba poslušati bolj kot ljudi! |
Bog | naših očetov je obudil Jezusa, ki ste | |
Bog | pa ga je kot voditelja in odrešenika | |
dogodkov, pa tudi Sveti Duh, ki ga je | Bog | dal njim, ki ga poslušajo.« |
bosta propadla; če pa izhajata od | Boga | , jih ne boste mogli uničiti, temveč |
temveč se boste znašli v boju proti | Bogu | .« |
bogokletne besede proti Mojzesu in proti | Bogu | !« |
Bog | veličastva se je prikazal našemu očetu | |
In | Bog | je takóle govoril: ‘ |
bodo hlapčevali kot sužnji,’ je rekel | Bog | . ‘ |
Toda | Bog | je bil z njim in ga je rešil iz vseh |
se je bližal čas obljube, ki jo je | Bog | dal Abrahamu, bolj je ljudstvo raslo |
je rodil Mojzes, ki je bil lep pred | Bogom | . |
da bodo bratje razumeli, da jih hoče | Bog | po njegovi roki rešiti; pa niso razumeli. |
‘Jaz sem | Bog | tvojih očetov, Bog Abrahamov in Izakov |
‘Jaz sem Bog tvojih očetov, | Bog | Abrahamov in Izakov in Jakobov.’ |
za poglavarja in sodnika?’ - tega je | Bog | poslal za poglavarja in rešitelja po |
Bog | vam bo med vašimi brati obudil preroka | |
Narêdi nam | bogove | , ki bodo hodili pred nami! |
Bog | pa se je odvrnil od njih in dopustil, | |
ste Mólohov šotor in zvezdo svojega | boga | Rajfána, malike, ki ste jih naredili, |
vodstvom vzeli deželo poganom, ki jih je | Bog | pregnal izpred obličja naših očetov. |
kralja Davida, ki je našel milost pred | Bogom | in prosil, da bi našel bivališče Bogu |
Bogom in prosil, da bi našel bivališče | Bogu | Jakobovemu. |
tega, zakaj tvoje srce ni iskreno pred | Bogom | . |
obilno miloščino ljudem in vedno molil k | Bogu | . |
molitve in tvoje miloščine so prišle k | Bogu | in spomnil se je nate. |
Meni pa je | Bog | pokazal, da ne smem nobenega človeka |
Bog | je uslišal tvojo molitev in se spomnil | |
In tako smo zdaj vsi zbrani vpričo | Boga | , da slišimo vse, kar ti je naročil |
»Zdaj v resnici razumem, da | Bog | ne gleda na osebo, temveč mu je v |
Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je | Bog | mazilil s Svetim duhom in z močjo; |
so bili pod hudičevo oblastjo, zakaj | Bog | je bil z njim. |
Bog | pa ga je obudil tretji dan in mu dal, | |
vsem ljudem, temveč pričam, ki jih je | Bog | vnaprej izbral, nam, ki smo z njim |
in pričamo, da je on tisti, ki ga je | Bog | določil za sodnika živih in mrtvih. |
govorijo v raznih jezikih in poveličujejo | Boga | . |
Kar je | Bog | očistil, tega ne imej za nečisto!’ |
Torej jim je | Bog | dal tisti dar kakor nam, potem ko so |
Kdo sem jaz, da bi mogel | Bogu | nasprotovati?« |
slišali, so se pomirili in slavili | Boga | z besedami: |
»Torej je | Bog | tudi poganom podelil spreobrnjenje, |
ječi, Cerkev pa je zanj goreče molila k | Bogu | . |
Bog | reši Petra iz ječe | |
je udaril Gospodov angel, ker ni dal | Bogu | časti. |
»Možje Izraelci in vi ki se | Boga | bojite, poslušajte! |
Bog | našega izraelskega ljudstva je izvolil | |
Tedaj so si zaželeli kralja in | Bog | jim je dal Savla, Kíševega sina, moža |
Iz njegovega rodu je | Bog | , kakor je bil obljubil, poslal Izraelu |
sinovi Abrahamovega rodu, in vi ki se | Boga | bojite! |
Toda | Bog | ga je obudil od mrtvih. |
Bog | jo je izpolnil nad nami, ki smo njihovi | |
David je s svojim rodom služil | Bogu | pri tem načrtu; umrl je in bil pokopan |
Ta pa, ki ga je | Bog | obudil, ni videl trohnobe. |
» | Bogova | v človeški podobi sta se spustila med |
obrniti proč od teh ničevih reči k živemu | Bogu | , ki je ustvaril nebo in zemljo in morje |
Cerkev in poročala sta ji, kaj vse je | Bog | storil po njima in kako je poganom |
starešinami in poročali so, kaj vse je | Bog | storil po njih. |
Vi veste, da me je | Bog | že pred davnim časom izbral izmed vas |
Bog | , ki pozna srca, je to potrdil tako, | |
Zakaj torej zdaj skušate | Boga | in hočete naložiti na tilnik učencev |
pripovedovala, kako velika znamenja in čudeže je | Bog | po njima storil med pogani. |
Simon nam je razložil, kako je | Bog | že od začetka gledal, da bi si iz vrst |
Takrat bodo iskali | Boga | tudi drugi ljudje in vsa ljudstva, |
ljudem, ki se od poganstva spreobračajo k | Bogu | . |
Doumeli smo, da nam | Bog | veleva, naj tja ponesemo veselo oznanilo. |
»Ti ljudje so služabniki | Boga | Najvišjega; oznanjajo vam pot odrešenja.« |
polnoči sta Pavel in Sila molila in pela | Bogu | hvalnice, drugi jetniki pa so ju poslušali. |
vso njegovo hišo, ker so našli vero v | Boga | . |
pa tudi precéj Grkov, ki so častili | Boga | , med njimi nemalo uglednih žená. |
‘Nepoznanemu | bogu | ’. |
Bog | , ki je ustvaril vesolje in vse, kar | |
odmeril čase in meje bivanja, da bi | Boga | iskali in se morda do njega dotipali |
Bog | je zatisnil oči nad časi, ko so ljudje | |
človek zavaja ljudi, da bi častili | Boga | tako, kot ni v skladu s postavo.« |
»Še se vrnem k vam, če | Bog | dá.« |
Bog | je po Pavlovih rokah delal nenavadne | |
slišite, kaj počenja ta Pavel: govori, da | bogovi | , ki jih naredi človeška roka, niso |
jih naredi človeška roka, niso pravi | bogovi | . |
Grke sem rotil, naj se spreobrnejo k | Bogu | in naj verujejo v našega Gospoda Jezusa. |
Zdaj pa vas izročam | Bogu | in besedi njegove milosti. |
jih je in jim izčrpno poročal, kaj je | Bog | po njegovi službi naredil med pogani. |
Ko so ga slišali, so slavili | Boga | in mu rekli: |
Bil sem vnet za | Boga | , tako kot ste danes vi vsi. |
Bog | naših očetov te je izbral, da spoznaš | |
Vse do današnjega dne sem živel pred | Bogom | s čisto vestjo.« |
»Tebe bo | Bog | udaril, ti pobeljeni zid!« mu je rekel |
ga označujejo kot ‘ločíno’, služim | Bogu | naših očetov. |
v postavi in prerokih, in zaupam v | Boga | , da bodo vstali pravični in krivični, |
da bi imel vseskozi čisto vest pred | Bogom | in pred ljudmi. |
sodiščem zaradi upanja v obljubo, ki jo je | Bog | dal našim očetom. |
Dvanajst naših rodov noč in dan časti | Boga | , ker vztrajno pričakujejo izpolnitev |
Zakaj se vam zdi neverjetno, da | Bog | obuja mrtve? |
temé k luči in od satanove oblasti k | Bogu | in da bi po veri vame prejeli odpuščanje |
oznanjal, naj se spokorijo in spreobrnejo k | Bogu | in naj opravljajo dela, ki so v duhu |
Toda vse do danes mi je | Bog | pomagal, zato stojim zdaj tukaj, da |
»Še malo ali še veliko - daj | Bog | , da bi ne samo ti, ampak da bi vsi, |
Zakaj nocoj je stopil k meni angel | Boga | , ki mu pripadam in služim, in mi je |
Pred cesarja moraš stopiti in glej, | Bog | ti poklanja življenje vseh, ki so s |
Zaupam v | Boga | , da bo tako, kakor mi je bilo rečeno. |
vzel kruh, se vpričo vseh zahvalil | Bogu | , ga razlomil in začel jesti. |
»To je | bog | !« |
jih je Pavel zagledal, se je zahvalil | Bogu | in zrasel mu je pogum. |
oznanjevanje božjega evangelija, ki ga je | Bog | napovedal po svojih prerokih v svetih |
poklicani k svetosti, milost vam in mir od | Boga | , našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa. |
Jezusu Kristusu zahvaljujem svojemu | Bogu | za vas vse, ker gre glas o vaši veri |
Bog | , kateremu služim z vsem srcem, s tem | |
Prosim | Boga | , da bi se mi nekako posrečilo priti |
jim je to, kar je mogoče spoznati o | Bogu | , očitno: sam Bog jim je namreč to razodel. |
mogoče spoznati o Bogu, očitno: sam | Bog | jim je namreč to razodel. |
Čeprav so namreč | Boga | spoznali, ga niso kot Boga slavili |
so namreč Boga spoznali, ga niso kot | Boga | slavili ali se mu zahvaljevali, marveč |
poneumili in veličastvo neminljivega | Boga | so zamenjali z upodobitvami minljivega |
Zato jih je | Bog | prepustil nečistosti, kamor jim je |
Zaradi tega jih je | Bog | prepustil sramotnim strastem. |
živeli skladno s svojim spoznanjem | Boga | , jih je Bog prepustil njihovi blodni |
skladno s svojim spoznanjem Boga, jih je | Bog | prepustil njihovi blodni pameti, tako |
Hujskači so, obrekljivci, | Bogu | sovražni, objestneži, domišljavci, |
Vemo pa, da | Bog | izvaja svojo sodbo nad tistimi, ki |
prizanesljivosti, ne da bi vedel, da te | Bog | s svojo dobroto navaja k spreobrnjenju? |
nakopavaš srd za dan jeze, ko se bo | Bog | razodel s pravično sodbo. |
Zakaj pri | Bogu | ni pristranosti. |
Pred | Bogom | namreč niso pravični tisti, ki postavo |
To se bo pokazalo na dan, ko bo | Bog | v skladu z mojim evangelijem po Jezusu |
opiraš na postavo, če se ponašaš z | Bogom | in poznaš njegovo voljo, če poučen |
Da se ponašaš s postavo, a žališ | Boga | s kršenjem postave? |
Priznanja ne dobiva od ljudi, temveč od | Boga | . |
Naj se rajši pokaže, da je | Bog | resnicoljuben, vsak človek pa lažniv, |
Morda ne, da je | Bog | krivičen, ko nas udarja s svojo jezo? |
Kajti kako naj bi sicer | Bog | sodil svet? |
razumnega, nikogar ni, ki bi iskal | Boga | . |
bi se ves svet priznal krivega pred | Bogom | . |
Njega je | Bog | javno določil, da bi bil s svojo krvjo |
Je morda | Bog | samo Bog Judov? |
Je morda Bog samo | Bog | Judov? |
Ni tudi | Bog | poganov? |
Gotovo, tudi | Bog | poganov. |
Saj je en sam | Bog | , ki bo obrezane opravičil iz vere, |
Vendar ne pred | Bogom | . |
»Abraham je veroval | Bogu | in to mu je bilo všteto v pravičnost.« |
tudi David blagruje človeka, ki mu | Bog | prišteva pravičnost ne glede na dela: |
izvira iz vere Abrahama, ki je pred | Bogom | oče nas vseh, kakor je pisano: |
svoji veri še okrepil in izkazal čast | Bogu | , popolnoma prepričan, da more Bog |
Bogu, popolnoma prepričan, da more | Bog | to, kar je bil obljubil, tudi uresničiti. |
opravičeni iz vere, živimo v miru z | Bogom | po našem Gospodu Jezusu Kristusu. |
Bog | pa izkazuje svojo ljubezen do nas s | |
nas je smrt njegovega Sina spravila z | Bogom | , ko smo bili še sovražniki, bomo veliko |
ne samo to, ampak se celo ponašamo v | Bogu | po našem Gospodu Jezusu Kristusu, po |
razlila na mnoge milost, ki prihaja od | Boga | , in dar, ki prihaja od enega človeka, |
vselej; življenje pa, ki ga živi, živi | Bogu | . |
da ste mrtvi za greh, a da živite za | Boga | , v Kristusu Jezusu. |
postali orožje zla, marveč izročite sebe | Bogu | kot ljudje, ki so prešli od smrti v |
v življenje, svoje ude pa izročite | Bogu | , da postanejo orožje pravičnosti. |
Zahvalímo se | Bogu | , ker ste bili sužnji greha, pa ste |
osvobodili greha in začeli služiti | Bogu | , pobirate sad, ki vam je v posvečenje, |
namreč smrt; dar pa, ki ga milostno daje | Bog | , je večno življenje v Kristusu Jezusu, |
mrtvih, tako da bi mi obrodili sadove za | Boga | . |
Zahvaljen bodi | Bog | po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. |
zaradi mesa brez moči, je uresničil | Bog | s tem, da je poslal svojega Sina v |
Zakaj v težnjah mesa je sovraštvo do | Boga | , ker se ne podrejajo božji postavi |
živijo po mesu, ne morejo biti všeč | Bogu | . |
otroci, smo tudi dediči: dediči pri | Bogu | , sodediči pa s Kristusom, če le trpimo |
Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo | Boga | , vse pripomore k dobremu, namreč njim, |
Če je | Bog | za nas, kdo bo zoper nas? |
Bog | opravičuje! | |
ločiti od ljubezni, s katero nas ljubi | Bog | v Jezusu Kristusu, našem Gospodu. |
Bog | je izvolil Izraelce | |
njih izhaja po telesni strani Kristus, | Bog | , ki je nad vsem, blagoslovljen na veke, |
Je mar | Bog | krivičen? |
odvisno od tistega, ki hoče, ampak od | Boga | , ki izkazuje usmiljenje. |
Bog | se torej usmili, kogar se hoče, in | |
kdo si vendar ti, da bi se prerekal z | Bogom | ? |
Bog | pa, ki je hotel pokazati svojo jezo | |
tam se bodo imenovali sinovi živega | Boga | .« |
hrepenenje mojega srca in moja prošnja k | Bogu | veljata njim, da bi se zveličali. |
boš v svojem srcu veroval, da ga je | Bog | obudil od mrtvih, boš rešen. |
Vprašam torej: je mar | Bog | zavrgel svoje ljudstvo? |
Bog | ni zavrgel svojega ljudstva, ki si | |
Sveto pismo na tistem mestu, kjer Elíja kliče | Boga | proti Izraelu? |
» | Bog | jim je dal duha omrtvelosti: oči, da |
Če namreč | Bog | ni prizanesel naravnim vejam, tudi |
Poglej torej, kako je | Bog | dober in strog: strog do tistih, ki |
bodo vztrajali v svoji neveri, saj ima | Bog | moč, da jih ponovno vcepi. |
vaš prid, glede na izvolitev pa jih | Bog | ljubi zaradi očetov; zakaj Bog se |
jih Bog ljubi zaradi očetov; zakaj | Bog | se ne kesa svojih darov in svoje izvolitve. |
Kakor ste bili namreč vi nekoč | Bogu | neposlušni, sedaj pa ste zaradi njihove |
Bog | je namreč vse uklenil v nepokorščino, | |
bogastva in modrosti in vednosti v | Bogu | ! |
Ker je torej | Bog | tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte |
darujte svoja telesa v živo, sveto in | Bogu | všečno daritev! |
boste lahko razpoznavali, kaj hoče | Bog | , kaj je dobro, njemu všečno in popolno. |
vsak pač po deležu vere, ki mu ga je | Bog | dal. |
je namreč oblasti, ki ne bi bila od | Boga | . |
In te, ki so, so postavljene od | Boga | . |
oblasti, se upira redu, ki ga je določil | Bog | . |
naj ne sodi tistega, ki jé, saj ga je | Bog | sprejel med svoje. |
jé za Gospoda, saj je zato hvaležen | Bogu | . |
za Gospoda in je prav tako hvaležen | Bogu | . |
vsako koleno in vsak jezik bo slavil | Boga | .« |
Potemtakem bo vsak izmed nas dajal | Bogu | račun o sebi. |
namreč s tem služi Kristusu, je všeč | Bogu | in spoštovan pri ljudeh. |
iz vere glede jedi, ohrani zase pred | Bogom | . |
Bog | , vir potrpežljivosti in tolažbe, pa | |
srcem in kakor iz enih ust slavili | Boga | in Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa. |
kakor je tudi Kristus sprejel vas, | Bogu | v slavo. |
dane očakom, medtem ko narodi slavijo | Boga | , ker se jih je usmilil. |
Bog | upanja pa naj napolni vaše verovanje | |
pa v môči milosti, ki mi jo je dal | Bog | . |
evangelij, da bi tako pogani postali | Bogu | prijetna daritev, posvečena v Svetem Duhu. |
Prosíte | Boga | zame, da bi bil rešen nevernikov v |
k vam in se odpočil med vami, če bo | Bog | dal. |
Bog | miru naj bo z vami vsemi. | |
Bog | miru pa bo prav kmalu strl satana pod | |
zdaj razodeta in je po ukazu večnega | Boga | oznanjena v preroških pisanjih vsem |
narodom, da bi bili poslušni veri - | Bogu | , ki je edini moder, po Jezusu Kristusu |
našem kraju: milost vam in mir od | Boga | , našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa. |
Vedno se za vas zahvaljujem svojemu | Bogu | za božjo milost, ki vam je bila dana |
Zvest je | Bog | , ki vas je poklical v občestvo s svojim |
Mar ni | Bog | modrosti tega sveta obrnil v nespamet? |
pač svet s svojo modrostjo ni spoznal | Boga | v njegovi modrosti, je Bog sklenil |
spoznal Boga v njegovi modrosti, je | Bog | sklenil rešiti tiste, ki verujejo, |
Zakaj to, kar je nespametno pri | Bogu | , je modrejše od ljudi, in kar je pri |
je modrejše od ljudi, in kar je pri | Bogu | slabotno, je močnejše od ljudi. |
Nasprotno, | Bog | si je izbral tisto, kar je v očeh sveta |
kar je v očeh sveta slabotno, si je | Bog | izbral, da bi osramotil tisto, kar |
Bog | si je izbral tisto, kar je na svetu | |
onesposobil tisto, kar je, da se pred | Bogom | ne bi ponašal noben človek. |
božjo modrost, tisto prikrito, ki jo je | Bog | pred veki vnaprej določil za naše zveličanje. |
v človekovo srce ni prišlo, kar je | Bog | pripravil tistim, ki ga ljubijo,« |
tistim, ki ga ljubijo,« to nam je | Bog | razodel po Duhu. |
Tako tudi to, kar je v | Bogu | , pozna samo božji Duh. |
posvetnega duha, temveč Duha, ki je iz | Boga | , da bi spoznali to, kar nam je Bog |
Boga, da bi spoznali to, kar nam je | Bog | milostno podaril. |
Sodelavec za | Boga | |
Jaz sem sadil, Apólo je zalival, | Bog | pa je dajal rast, tako da ni nič tisti, |
zaliva, ampak tisti, ki daje rast, | Bog | . |
Če pa kdo božji tempelj podira, bo | Bog | njega uničil. |
Tedaj bo vsak prejel od | Boga | priznanje, ki mu gre. |
Občutek imam namreč, da je | Bog | nas apostole postavil na zadnje mesto, |
One zunaj bo sodil | Bog | . |
Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu našega | Boga | . |
Slavíte | Boga | v svojem telesu |
Bog | pa bo oboje storil za nepotrebno. | |
Bog | je obudil Gospoda in bo s svojo močjo | |
veste, da je vaše telo, ki ga imate od | Boga | , tempelj Svetega Duha, ki je v vas |
Zato poveličujte | Boga | v svojem telesu. |
Toda vsak ima svoj milostni dar od | Boga | , eden takó, drugi takó. |
Bog | vas je namreč poklical k miru. | |
odmeril Gospod in kakor je koga poklical | Bog | . |
Bratje, vsak naj ostane pred | Bogom | v tistem stanu, v katerem je bil poklican. |
Če pa kdo ljubi | Boga | , ga tudi Bog pozna. |
Če pa kdo ljubi Boga, ga tudi | Bog | pozna. |
noben malik ne biva v svetu in noben | bog | ; samo Eden je. |
Čeprav je veliko tako imenovanih | bogov | na nebu in na zemlji - in res je veliko |
nebu in na zemlji - in res je veliko | bogov | in gospodarjev - pa je vendar za nas |
gospodarjev - pa je vendar za nas en | Bog | , Oče, od katerega je vse, mi pa zanj, |
Toda jed nas ne bo približala | Bogu | . |
Pa je bil | Bog | res v skrbeh za vole? |
Toda večina izmed njih ni bila | Bogu | po volji. |
Bog | pa je zvest in ne bo dopustil, da bi | |
darujejo, darujejo hudim duhovom in ne | Bogu | . |
»To je darovano | bogovom | ,« ne jejte zaradi tistega, ki vas je |
ženski je moški, glava Kristusu pa | Bog | . |
glavo pokrival, ker je podoba in odsev | Boga | . |
prejme življenje od ženske, vse je pa od | Boga | . |
spodobi, da bi ženska razoglava molila | Boga | ! |
Različna so dela, isti pa je | Bog | , ki dela vse v vseh. |
Tako pa je | Bog | vse posamezne ude v telesu razpostavil, |
Dà, | Bog | je sestavil telo in skromnemu namenil |
Tisti, ki jih je | Bog | v Cerkvi postavil, pa so: prvič apostoli, |
darom jezika, ne govori ljudem, temveč | Bogu | . |
Padel bo na obraz, molil | Boga | in priznal, da je resnično Bog v vas. |
molil Boga in priznal, da je resnično | Bog | v vas. |
naj na shodu molči, govori pa sebi in | Bogu | . |
se namreč prerokom podrejajo, kajti | Bog | ni Bog zmešnjave, ampak miru. |
namreč prerokom podrejajo, kajti Bog ni | Bog | zmešnjave, ampak miru. |
lažnive božje priče, ker smo proti | Bogu | pričali, da je obudil Kristusa, ki |
oblast in moč, kraljevanje pa izročil | Bogu | Očetu. |
njemu, ki mu je vse podvrgel, da bo | Bog | vse v vsem. |
Nekateri namreč ne poznajo | Boga | . |
Bog | pa mu dá steblo, kakor je sklenil, | |
Hvala torej | Bogu | , ki nam daje zmago po našem Gospodu |
po vsej Aháji: milost vam in mir od | Boga | , našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa! |
Hvaljen | Bog | in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, |
Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in | Bog | vse tolažbe. |
sicer s spodbudo, s kakršno nas same | Bog | spodbuja. |
da nismo več zaupali vase, ampak v | Boga | , ki obuja mrtve. |
preprosto in z iskrenostjo, ki jo daje | Bog | , torej ne v posvetni modrosti, ampak |
Bog | mi je priča, da naša beseda do vas | |
Zato se po njem dviga k | Bogu | v slavo tudi naš »amen«. |
vas utrjuje za Kristusa in nas mazili | Bog | , ki nam je tudi vtisnil pečat in v |
Boga | kličem za pričo in prisegam pri svojem | |
Pred | Bogom | smo namreč prijeten Kristusov vonj |
Mi govorimo iskreno, kakor iz | Boga | , pred Bogom, v Kristusu. |
govorimo iskreno, kakor iz Boga, pred | Bogom | , v Kristusu. |
pisal s črnilom, temveč z Duhom živega | Boga | , pa ne na kamnite table, marveč na |
Zaupanje, ki ga imamo po Kristusu v | Boga | , je takšno, da nismo sami od sebe |
nase zanašali, ampak vse zmoremo v | Bogu | . |
marveč oznanjamo resnico in se pred | Bogom | priporočamo vsaki človeški vesti. |
pogubljenja, za nevernike, ki jim je | bog | tega sveta zaslepil um, tako da jim |
o veličastvu Kristusa, ki je podoba | Boga | . |
Bog | , ki je rekel: | |
srcih, da bi jasno spoznali veličastvo | Boga | , ki žari na obrazu Jezusa Kristusa. |
posodah, da bi bila ta obilna moč od | Boga | in ne od nas. |
Tisti pa, ki nam je to željo vsadil, je | Bog | , in on nam je za jamstvo dal Duha. |
Bog | pa nas pozna in upamo, da nas pozna | |
bil namreč ves iz uma, sem bil zaradi | Boga | , če pa smo pametni, smo zaradi vas |
Vse pa je od | Boga | . |
imenu smo torej poslani, kakor če bi | Bog | opominjal po nas: v Kristusovem imenu |
Kristusovem imenu vas prosimo, spravite se z | Bogom | . |
Tempelj živega | Boga | |
Mi smo namreč svetišče živega | Boga | , kakor je rekel Bog: |
svetišče živega Boga, kakor je rekel | Bog | : |
in med njimi bom hodil in bom njihov | Bog | in oni bodo moje ljudstvo. |
Toda | Bog | tolaži potrte in potolažil nas je s |
krivico trpel, marveč zato, da bi se pred | Bogom | zavedali, kako vneti ste zame. |
odločil, pa ne čemerno ali na silo, zakaj | Bog | ljubi veselega darovalca. |
Bog | pa vas more obdariti z vsakršno milostjo, | |
tako radodarni, da boste po nas dajali | Bogu | zahvalo. |
pomanjkanje pri svetih, temveč v tem, da se | Bogu | daje večja zahvala. |
namreč v tej dobrodelnosti skažete, bodo | Boga | poveličevali zaradi vaše poslušnosti, |
obilne milosti, ki vam jo je naklonil | Bog | . |
bojevanja ni človeško, ampak ima v | Bogu | moč, da podira trdnjave. |
prevzetnost, ki se dviga proti spoznanju | Boga | , in podvržemo vsak razum pokorščini |
v mejah tistega, kar nam je odmeril | Bog | , merilo vsega. |
To vé | Bog | . |
Bog | in Oče Gospoda Jezusa, ki je hvaljen | |
To vé | Bog | . |
To vé | Bog | . |
Ne, pred | Bogom | v Kristusu govorimo in vse, preljubi, |
se, da bi me ob ponovnem prihodu moj | Bog | med vami ponižal in bi moral objokovati |
Boga | prosimo, da bi vi ne storili nič hudega. | |
bodite istih misli, varujte mir, pa bo | Bog | ljubezni in miru z vami |
Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen | Boga | in občestvo Svetega Duha z vami vsemi! |
posredovanju, temveč po Jezusu Kristusu in | Bogu | Očetu, ki ga je obudil od mrtvih, |
Cerkvam v Galatíji: milost vam in mir od | Boga | , našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa! |
pokvarjenega sveta, kakor je hotel naš | Bog | in Oče, kateremu bodi slava na veke |
skušam dobiti na svojo stran, ljudi ali | Boga | ? |
Toda | Bog | , ki me je izbral že v materinem telesu |
To, kar vam pišem, vam pred | Bogom | zagotavljam, da ni laž. |
In slavili so | Boga | zaradi mene. |
kakšni so nekoč bili, me ne zanima, saj | Bog | ne gleda na osebo - tisti torej, ki |
postavi odmrl postavi, da bi živel za | Boga | . |
je bilo z Abrahamom, ki je veroval | Bogu | in mu je bilo to všteto v pravičnost. |
Sveto pismo je predvidelo, da bo | Bog | opravičil narode po veri, zato je napovedalo |
Da se nihče ne more opravičiti pred | Bogom | s postavo, je razvidno iz dejstva, |
Če je | Bog | prej naredil oporoko, je postava, ki |
izvira iz postave, ne izvira iz obljube; | Bog | pa je pokazal Abrahamu svojo naklonjenost |
Bog | pa je eden. | |
Ko pa je nastopila polnost časa, je | Bog | poslal svojega Sina, rojenega iz žene, |
ste sinovi, se vidi iz tega, da je | Bog | poslal v naša srca Duha svojega Sina, |
sin, si tudi dedič, kakor je hotel | Bog | . |
Toda tedaj ste služili | bogovom | , ki to dejansko niso, ker pač niste |
dejansko niso, ker pač niste poznali | Boga | . |
Sedaj pa ne samo, da | Boga | poznate, ampak še več, tudi Bog vas |
da Boga poznate, ampak še več, tudi | Bog | vas pozna. |
Bog | se ne pusti zasmehovati. | |
Meni pa | Bog | ne daj, da bi se hvalil, razen s križem |
Kristusu Jezusu: milost vam in mir od | Boga | , našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa. |
Blagoslovljen | Bog | in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, |
dediščine, v odrešenje ljudstva, ki si ga je | Bog | pridobil, v hvalo njegovega veličastva. |
spominjati v svojih molitvah, da bi vam | Bog | našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče |
Toda | Bog | , ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi |
Jezusu za dobra dela; zanje nas je | Bog | vnaprej pripravil, da bi jih delali. |
svetu ste bili brez upanja in brez | Boga | . |
Vzpostavil je mir in po križu spravil oba z | Bogom | v enem telesu, ko je v svoji osebi |
sodržavljani svetih in domačini pri | Bogu | . |
Bog | je ni oznanil ljudem prejšnjih rodov, | |
načrtu, ki je bil od vekov skrit v | Bogu | , stvarniku vsega. |
in sicer po večnem načrtu, ki ga je | Bog | izpeljal v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. |
srčnost, da se po veri vanj bližamo | Bogu | v popolnem zaupanju. |
En Gospod, ena vera, en krst: en | Bog | in Oče vseh, ki je nad vsemi ter deluje |
in oblečete novega človeka, ki ga je | Bog | ustvaril v resnični pravičnosti in |
drugemu odpuščajte, kakor vam je tudi | Bog | odpustil v Kristusu. |
Posnemajte torej | Boga | , saj ste njegovi ljubljeni otroci, |
ljubil nas in je daroval sam sebe za nas | Bogu | v blagodišečo daritveno žrtev. |
Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte | Bogu | Očetu za vse. |
Mir bratom ter ljubezen in vero od | Boga | Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa. |
škofi in diakoni: milost vam in mir od | Boga | , našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa. |
Zahvaljujem se svojemu | Bogu | , kadarkoli se vas spominjam, in v |
Zakaj | Bog | mi je priča, kako rad imam vas vse |
pogube, za vas pa rešitve: in to od | Boga | . |
ljubosumno oklepal svoje enakosti z | Bogom | , ampak je sam sebe izničil tako, da |
Zato ga je | Bog | povzdignil nad vse in mu podelil ime, |
da je Jezus Kristus Gospod, v slavo | Boga | Očeta. |
Bog | je namreč, ki po svojem blagohotnem | |
Toda | Bog | se ga je usmilil, pa ne samo njega, |
Obrezanci smo namreč mi, ki služimo | Bogu | v njegovem duhu in se ponašamo v Kristusu |
Kristusa, se pravi s pravičnostjo, ki je iz | Boga | in sloni na veri. |
nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče | Bog | v Kristusu Jezusu. |
mislih; če pa kaj drugače mislite, vam bo | Bog | razodel tudi to. |
Njihov konec je pogubljenje, njihov | bog | je trebuh, ponašajo se s tem, česar |
vsaki priložnosti izražajte svoje želje | Bogu | z molitvami, s prošnjami in z zahvalami. |
In mir, ki ga daje | Bog | in ki presega vse, kar si lahko predstavljamo, |
In | Bog | miru bo z vami. |
dišeč vonj, v prijetno žrtev, ki je | Bogu | všeč. |
Moj | Bog | , bogat, kakor je, bo razkošno potešil |
Našemu | Bogu | in Očetu pa bodi slava na veke vekov. |
bratom v Kristusu: milost vam in mir od | Boga | , našega Očeta. |
Pavel se zahvaljuje | Bogu | za Kološáne |
molimo za vas, se zmeraj zahvaljujemo | Bogu | , Očetu našega Gospoda Jezusa Kristusa. |
dobrem delu in rasli v spoznavanju | Boga | . |
Ta je podoba nevidnega | Boga | , prvorojenec vsega stvarstva, |
Bog | je namreč hotel, da se je v njem naselila | |
Zdaj pa vas je | Bog | s smrtjo njegovega umrljivega telesa |
njen služabnik po načrtu, ki mi ga je | Bog | določil, da vam oznanim polnost božje |
Njim je | Bog | hotel oznaniti, kako bogata in veličastna |
obujeni, ker ste verovali v mogočnost | Boga | , ki ga je obudil od mrtvih. |
vaše življenje je skrito s Kristusom v | Bogu | . |
pesmimi hvaležno iz srca prepevajte | Bogu | . |
Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte | Bogu | Očetu. |
Obenem pa molíte tudi za nas, da bi nam | Bog | odprl vrata za prodor evangelija in |
popolni in do kraja vdani vsemu, kar hoče | Bog | . |
Timótej tesaloníški Cerkvi, ki je v | Bogu | Očetu in v Gospodu Jezusu Kristusu: |
Zmeraj se zahvaljujemo | Bogu | za vas vse, ko se vas spominjamo v |
Pred | Bogom | in našim Očetom imamo neprenehoma v |
Vemo namreč, od | Boga | ljubljeni bratje, da vas je on izbral. |
Aháji, ampak se je glas o vaši veri v | Boga | razširil po vseh krajih, tako da nam |
sprejeli in kako ste se spreobrnili k | Bogu | : odvrnili ste se od malikov, da bi |
malikov, da bi služili živemu in pravemu | Bogu | ter pričakovali iz nebes njegovega |
zasramovanje, smo se opogumili v našem | Bogu | in vam kljub velikemu nasprotovanju |
ampak tako oznanjamo, kakor nas je imel | Bog | za vredne, da nam zaupa evangelij: |
pa ne skušamo ugajati ljudem, ampak | Bogu | , ki preizkuša naša srca. |
Bog | je priča o tem. | |
Vi ste priče in | Bog | je priča, kako sveto, pravično in neoporečno |
živite tako, kakor se spodobi pred | Bogom | , ki vas kliče v svoje kraljestvo in |
se tudi mi neprenehoma zahvaljujemo | Bogu | , da ste božje oznanilo, ki ste ga prejeli |
Ti niso | Bogu | všeč, nasprotniki so vseh ljudi in |
Le kako naj se zahvalimo | Bogu | glede vas za vse veselje, ki ga zaradi |
ki ga zaradi vas čutimo pred našim | Bogom | ? |
Sam | Bog | pa in naš Oče ter naš Gospod Jezus |
naj bodo neoporečna v svetosti pred | Bogom | in našim Očetom, ko pride naš Gospod |
Življenje, kakršno je | Bogu | všeč |
vam je treba živeti, da boste ugajali | Bogu | : sicer pa tako živite. |
poželenju kakor pogani, ki ne vedo za | Boga | . |
Saj nas vendar | Bog | ni poklical k nečistosti, marveč k |
zapovedi, ne zametuje človeka, temveč | Boga | , ki vam daje svojega Svetega Duha. |
ni treba, da vam pišemo: vas same je | Bog | poučil, da ljubite drug drugega. |
vstal, moramo prav tako verovati, da bo | Bog | pridružil Jezusu tiste, ki so umrli |
Zakaj | Bog | nas ni namenil za jezo, ampak za to, |
Sam | Bog | miru pa naj vas posveti, da boste popolni. |
Bog | , ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil. | |
Timótej tesaloníški Cerkvi, ki je v | Bogu | , našem Očetu in v Gospodu Jezusu Kristusu: |
Jezusu Kristusu: milost vam in mir od | Boga | , našega Očeta, in od Gospoda Jezusa |
Zmeraj se moramo zahvaljevati | Bogu | za vas, bratje, kakor se spodobi, saj |
Pravično je namreč, da | Bog | povrne s stisko tistim, ki vas stiskajo, |
plamenov kaznoval tiste, ki ne poznajo | Boga | in niso poslušni evangeliju našega |
zmeraj prosimo za vas, da bi vas naš | Bog | spoznal za vredne poklica in da bi |
vami, vi pa v njem, po milosti našega | Boga | in Gospoda Jezusa Kristusa. |
povzdignil nad vse, kar se imenuje | Bog | ali uživa božje češčenje, takó da se |
svetišče in se razkazoval, kakor da je | Bog | . |
Zato jim | Bog | pošilja hudo blodnjavo, da verjamejo |
Mi pa se moramo zmeraj zahvaljevati | Bogu | za vas, od Gospoda ljubljeni bratje, |
Gospoda ljubljeni bratje, ker vas je | Bog | izvolil, da s posvečenjem Duha in z |
Sam naš Gospod Jezus Kristus in | Bog | , naš oče, ki nas je v svoji milosti |
naj vodi vaša srca, da boste ljubili | Boga | in potrpežljivo pričakovali Kristusa. |
apostol Kristusa Jezusa po naročilu | Boga | , ki nas je odrešil, in Kristusa Jezusa, |
veri: milost, usmiljenje in mir od | Boga | Očeta in Kristusa Jezusa, našega Gospoda. |
z evangelijem veličastva blaženega | Boga | , in ta evangelij je bil zaupan meni. |
je neuničljiv in nevidljiv, edinemu | Bogu | čast in slava na veke vekov. |
naučita, da ni dovoljeno sramotiti | Boga | . |
To je namreč dobro in po volji | Bogu | , našemu odrešeniku, ki hoče, da bi |
Saj je samo en | Bog | ; samo eden je tudi srednik med Bogom |
Bog; samo eden je tudi srednik med | Bogom | in ljudmi, človek Kristus Jezus, on, |
vêsti v božji hiši, ki je Cerkev živega | Boga | , steber in temelj resnice. |
nekaterih jedi, ki jih je ustvaril | Bog | , da bi jih s hvaležnostjo uživali tisti, |
Zakaj vse, kar je ustvaril | Bog | , je dobro in ničesar ne smemo zametavati, |
in bojujemo, ker smo zaupali živemu | Bogu | , ki je odrešenik vseh ljudi, posebno |
To je namreč | Bogu | po volji. |
vdova je svoje upanje naslonila na | Boga | in noč in dan vztraja v prošnjah in |
Rotim te pri | Bogu | , pri Kristusu Jezusu in pri izvoljenih |
Zapovedujem ti pred | Bogom | , ki vsem stvarem daje življenje, in |
bogastvo, ki je nezanesljivo, temveč na | Boga | , ki nam obilno daje vsega v uživanje. |
Timóteju: milost, usmiljenje in mir od | Boga | Očeta in Kristusa Jezusa, našega Gospoda. |
Hvaležen sem | Bogu | , ki mu služim s čisto vestjo kakor |
Bog | nam ni dal duha boječnosti, temveč | |
jih opozarjaj in jim dopoveduj pred | Bogom | : naj se ne pričkajo za besedo, ker |
Potrudi se, da se boš pred | Bogom | skazal preskušenega delavca, ki se |
Toda trdni temelj, ki ga je položil | Bog | , stoji in ima ta napis: |
mora vzgajati nasprotnike, morda jim | Bog | le nakloni, da se bodo spokorili in |
bodo navduševali za naslade kakor za | Boga | , pobožnost bodo hlinili in prezirali |
Vse Sveto pismo je navdihnjeno od | Boga | in koristno za poučevanje, svarjenje, |
Rotim te pri | Bogu | in Kristusu Jezusu, ki bo prišel sodit |
Kristusa, poslan, da bi tisti, ki jih je | Bog | izvolil, verovali in spoznali resnico |
večno življenje - to večno življenje je | Bog | , ki ne laže, obljubil pred večnimi |
ki je bilo zaupano meni na povelje | Boga | , našega odrešenika - Titu, pravemu |
veže skupna vera, milost in mir od | Boga | Očeta in Kristusa Jezusa, našega odrešenika. |
Trdijo, da | Boga | poznajo, a ga v dejanjih zanikajo, |
zvestobo, da bodo delali čast nauku | Boga | , našega odrešenika. |
upanje in razodelo veličastvo vélikega | Boga | in našega odrešenika Jezusa Kristusa. |
razodeli dobrota in človekoljubnost | Boga | , našega odrešenika, nas je odrešil, |
poudarjaš, naj si tisti, ki verujejo v | Boga | , prizadevajo, da se bodo odlikovali |
v tvoji hiši: milost vam in mir od | Boga | , našega Očeta, in od Gospoda Jezusa |
svojih molitvah, se zahvaljujem svojemu | Bogu | , ker slišim o tvoji ljubezni in o |
Velikokrat in na veliko načinov je | Bog | nekoč govoril očetom po prerokih, |
»Tvoj prestol, o | Bog | , je za vekomaj,« in |
pravico in sovražiš krivico, zato te | Bog | , tvoj Bog, mazili z oljem veselja bolj |
sovražiš krivico, zato te Bog, tvoj | Bog | , mazili z oljem veselja bolj kakor |
Zanj je pričal | Bog | z znamenji in čudeži, z raznovrstnimi |
Bog | je bil namreč milostljiv, da je umrl | |
»Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal | Bog | .« |
brati, da je postal usmiljen in pred | Bogom | zanesljiv véliki duhovnik v spravo |
Tisti, ki je vse naredil, pa je | Bog | . |
nevernega srca in bi odstopil od živega | Boga | . |
» | Bog | je po vseh svojih delih sedmi dan počival.« |
spočije od svojih del, kakor se je | Bog | od svojih. |
ljudem v korist za to, kar se nanaša na | Boga | , da daruje darove in daritve za grehe. |
časti ne prisvaja sam, ampak ga kliče | Bog | , kakor Arona. |
smrti, in bil je uslišan zaradi vdanosti | Bogu | . |
počelo večnega zveličanja, ker ga je | Bog | razglasil za vélikega duhovnika, kakršen |
spreobrnjenju od greha in glede vere v | Boga | , glede nauka o krstih, glede polaganja |
Tudi to bomo storili, če le | Bog | dá. |
rastline tistim, ki jo obdelujejo, dobi od | Boga | blagoslov. |
Bog | namreč ni tako krivičen, da bi pozabil | |
Ko je namreč | Bog | dal Abrahamu obljubo, »je prisegel |
Ker je | Bog | hotel dedičem obljube še močneje pokazati, |
dve neizpodbitni dejanji, v katerih | Bog | ne more lagati, silno tolažita, nas, |
kralj v Sálemu, duhovnik najvišjega | Boga | , je šel naproti Abrahamu in ga blagoslovil, |
boljše upanje, po katerem se bližamo | Bogu | . |
odrešiti tiste, ki po njem prihajajo k | Bogu | . |
Jaz bom njihov | Bog | in oni bodo moje ljudstvo. |
Duhu sam sebe brezmadežnega daroval | Bogu | , očistila našo vest mrtvih del, da |
mrtvih del, da bomo služili živemu | Bogu | ! |
To je »kri zaveze, ki jo je | Bog | sklenil z vami. |
je pisano v knjigi - da izpolnim, o | Bog | , tvojo voljo.« |
»Glej, prihajam, da izpolnim, o | Bog | , tvojo voljo.« |
Strašno je pasti v roke živega | Boga | . |
Ker ja Abel veroval, je daroval | Bogu | popolnejšo daritev kakor Kajn. |
dobil priznanje, da je pravičen, ker je | Bog | potrdil njegove darove. |
smrti, in »ga ni bilo najti, ker ga je | Bog | prenesel«. |
» | Bogu | všeč«. |
Brez vere pa ne moremo biti | Bogu | všeč. |
Kdor hoče priti k | Bogu | , mora namreč verovati, da jè in da |
in je njegov stavbenik in graditelj | Bog | . |
Zato se | Bog | ne sramuje, da se imenuje njihov Bog, |
Bog ne sramuje, da se imenuje njihov | Bog | , saj jim je pripravil mesto. |
Mislil si je, da more | Bog | tudi od mrtvih obujati. |
dosegli izpolnitve obljube, ker je | Bog | za nas poskrbel nekaj boljšega, da |
Ko vas vzgaja, zdržite, ker | Bog | ravna z vami kakor s sinovi. |
približali ste se gori Síonu in mestu živega | Boga | , nebeškemu Jeruzalemu in tisočem angelov, |
prvorojencev, ki so zapisani v nebesih in | Bogu | , sodniku vseh, in duhovom pravičnih, |
neomajno kraljestvo, se zahvaljujmo in | Bogu | v spoštljivem strahu služimo, kakor |
Zakaj naš | Bog | je ogenj, ki prečiščuje. |
Dobrodelnost je | Bogu | všeč |
nečistnike in prešuštnike bo sodil | Bog | . |
Po njem torej | Bogu | neprenehoma prinašajmo na oltar hvalno |
in miloščino, zakaj take daritve so | Bogu | všeč. |
Bog | miru pa, ki je od mrtvih obudil našega | |
Jakob, služabnik | Boga | in Gospoda Jezusa Kristusa, pošilja |
manjka modrosti, naj si jo izprosi od | Boga | in mu jo bo dal, saj jo rad dá vsakomur, |
» | Bog | me skuša.« |
Bog | namreč ne more priti v skušnjavo, da | |
Čista in neomadeževana pobožnost pred | Bogom | in Očetom je: oskrbovati sirote in |
Ali ni | Bog | izbral revežev na svetu, da so bogati |
Kajne, ti veruješ, da je en | Bog | ? |
»Abraham je | Bogu | verjel in se mu je štelo v pravičnost,« |
prijateljstvo s svetom sovraštvo do | Boga | ? |
prijatelj sveta, se izkaže, da je sovražnik | Boga | . |
» | Bog | se prevzetnim upira, ponižnim pa daje |
Podvrzite se torej | Bogu | , hudiču pa se uprite in bo zbežal od |
Približajte se | Bogu | in se vam bo približal. |
Kapadókiji, Aziji in Bitíniji, ki vas je | Bog | Oče v svojem načrtu s posvečevanjem |
Zahvaljen bodi | Bog | in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa! |
Zaradi njega vi morete verovati v | Boga | , ki je njega obudil od mrtvih in mu |
slavo, tako da sta vaša vera in upanje v | Bogu | . |
so ga sicer ljudje zavrgli, a je pri | Bogu | izbran in dragocen. |
ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne | Bogu | . |
sprevideli vaša dobra dela in slavili | Boga | tisti dan, ko jih bo obiskal. |
Bog | namreč hoče, da delate dobro in tako | |
hudobijo, ampak kot ljudje, ki so predani | Bogu | . |
Vse spoštujte, brate ljubíte, | Boga | se bojte, kralja spoštujte! |
a bridkosti prenaša iz zvestobe do | Boga | . |
Je pa pred | Bogom | zaslužno, če delate dobro in če potrpežljivo |
krasile tudi svete žene, ki so zaupale v | Boga | in so bile podrejene svojim možem. |
za krivične, da bi vas pripeljal k | Bogu | . |
ladjo, niso hoteli verovati, pa je | Bog | nadvse potrpežljivo čakal. |
zaradi vstajenja Jezusa Kristusa prosi | Boga | za dobro vest. |
naj jo opravlja v mejah, ki jih daje | Bog | . |
po Jezusu Kristusu v vsem slavljen | Bog | . |
Prav zato naj poveličuje | Boga | . |
ne zgrda, ampak rade volje, kakor je | Bogu | všeč. |
ponižnostjo se vsi povežite, ker se | Bog | prevzetnim upira, ponižnim pa daje |
Bog | pa, darovalec vse milosti, ki vas je | |
Kristusa, vam, ki ste po pravičnosti našega | Boga | in odrešenika Jezusa Kristusa prejeli |
obilno milost in mir iz spoznanja | Boga | in Jezusa, našega Gospoda! |
Od | Boga | Očeta je prejel čast in slavo, ko mu |
iz silnega veličastva zadonel glas | Boga | : |
navdihovani od Svetega Duha, govorili v imenu | Boga | . |
Bog | še grešnim angelom ni prizanesel, temveč | |
Bog | je luč | |
Bog | je luč in v njem ni nobene temè. | |
Res pa ima popolno ljubezen do | Boga | tisti, ki se drži njegovih zapovedi. |
mineta; kdor pa spolnjuje, kar hoče | Bog | , živi v večnost. |
Kdor je rojen od | Boga | , ne živi grešno, saj v njem klije božje |
more grešiti, ker ima življenje od | Boga | . |
Otroke | Boga | in otroke hudiča pa prepoznate po tem: |
kdor ne ljubi svojega brata, ni od | Boga | . |
Zaupajte v | Boga | |
naše srce česa obsojalo, je vendar | Bog | večji od našega srca in vé vse. |
srce ne obsoja, se lahko zanesemo na | Boga | in dobimo od njega vse, za kar ga |
Kdor se drži njegovih zapovedi, živi v | Bogu | in Bog živi v njem. |
drži njegovih zapovedi, živi v Bogu in | Bog | živi v njem. |
ampak duhove presojajte, ali so od | Boga | , kajti veliko lažnih prerokov je prišlo |
Jezus Kristus prišel v telesu, je od | Boga | ; noben duh, ki Jezusa ne priznava, |
duh, ki Jezusa ne priznava, pa ni od | Boga | . |
Otroci, vi ste od | Boga | in ste premagali take preroke, ker |
Mi pa smo od | Boga | in vsak, kdor pozna Boga, nas posluša. |
pa smo od Boga in vsak, kdor pozna | Boga | , nas posluša. |
Kdor pa ni od | Boga | , nas ne posluša. |
Bog | je ljubezen | |
ljubímo drug drugega, ker je ljubezen od | Boga | in ker je vsak, kdor ljubi, od Boga |
Boga in ker je vsak, kdor ljubi, od | Boga | in Boga pozna. |
ker je vsak, kdor ljubi, od Boga in | Boga | pozna. |
Kdor pa ne ljubi, | Boga | ne pozna, zakaj Bog je ljubezen. |
Kdor pa ne ljubi, Boga ne pozna, zakaj | Bog | je ljubezen. |
ljubezen do nas se je razodela tako, da je | Bog | poslal v svet svojega edinorojenega |
Ljubezen ni v tem, da bi bili mi vzljubili | Boga | . |
Preljubi, če je | Bog | tako vzljubil nas, smo tudi mi dolžni |
Boga | ni nikoli nihče videl. | |
Če drug drugega ljubimo, živi | Bog | v nas in je njegova ljubezen v nas |
Po tem spoznamo, da živimo v | Bogu | in on v nas: dal nam je od svojega |
priznava, da je Jezus Božji Sin, živi | Bog | v njem in on v Bogu. |
Božji Sin, živi Bog v njem in on v | Bogu | . |
Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima | Bog | do nas, in verujemo vanjo. |
Bog | je ljubezen, zato tisti, ki živi v | |
zato tisti, ki živi v ljubezni, živi v | Bogu | in Bog živi v njem. |
ki živi v ljubezni, živi v Bogu in | Bog | živi v njem. |
»Ljubim | Boga | ,« pa sovraži svojega brata, je lažnivec. |
brata, ki ga vidi, ne more ljubiti | Boga | , katerega ne vidi. |
Tisti, ki ljubi | Boga | , naj ljubi tudi svojega brata! |
da je Jezus res Kristus, je rojen od | Boga | ; kdor pa ljubi očeta, ljubi tudi tistega, |
da ljubimo božje otroke, če ljubimo | Boga | in spolnjujemo njegove zapovedi. |
Ljubezen do | Boga | je v tem, da se držimo njegovih zapovedi. |
niso težke, kajti vse, kar prihaja od | Boga | , premaga svet. |
pričevanje večje, kajti pričevanje | Boga | je v tem, da je pričeval za svojega |
Kdor pa | Bogu | ne veruje, ga ima za lažnivca, ker |
ker ne veruje v pričevanje, s katerim | Bog | pričuje za svojega sina. |
Bog | nam je dal večno življenje in to življenje | |
Vemo, da nihče, ki je rojen od | Boga | , ne greši, ampak ga Božji Sin varuje, |
Vemo, da smo od | Boga | in da ves svet tiči v zlu. |
On je resnični | Bog | , on je večno življenje. |
usmiljenje in mir, ki prihajajo od | Boga | Očeta in od Očetovega Sina Jezusa Kristusa, |
se ne drži Kristusovega nauka, nima | Boga | ; kdor pa se nauka drži, ima Očeta in |
Preljubi, prosim | Boga | , da bi v vsakem pogledu napredoval |
oskrbiš za pot, kakor je prav pred | Bogom | . |
Kdor dela dobro, je od | Boga | ; kdor pa dela húdo, Boga ni videl. |
dobro, je od Boga; kdor pa dela húdo, | Boga | ni videl. |
Kristusa, Jakobov brat, poklicanim, ki jih | Bog | Oče ljubi in so ohranjeni za Jezusa |
prevračajo v razuzdanost milost našega | Boga | in tajijo našega edinega gospodarja |
postaviti pred svoje veličastvo, edinemu | Bogu | , našemu odrešeniku, po našem Gospodu |
Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal | Bog | , da bi pokazal svojim služabnikom, |
Ta je pričeval, kar je rekel | Bog | in kar je razodel Jezus Kristus: vse, |
kraljestvo ter duhovnike za svojega | Boga | in Očeta, njemu slava in oblast na |
Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod | Bog | , on, ki je, ki je bil in ki pride, |
bila tvoja dela popolna pred mojim | Bogom | . |
naredil za steber v svetišču svojega | Boga | in nikoli več ne pojde iz njega. |
Nanj bom napisal ime svojega | Boga | in ime mesta svojega Boga, novega Jeruzalema, |
ime svojega Boga in ime mesta svojega | Boga | , novega Jeruzalema, ki prihaja z neba |
Jeruzalema, ki prihaja z neba od mojega | Boga | , ter svoje novo ime. |
»Svet, svet, svet je Gospod | Bog | , vladar vesolja, ki je bil, ki je in |
»Vreden si, naš Gospod in | Bog | , da prejmeš slavo, čast in moč, ker |
zaklano in si s svojo krvjo odkupilo | Bogu | ljudi iz vsakega rodu, jezika, naroda |
ljudstva ter si jih napravilo našemu | Bogu | za kraljestvo in duhovnike in kraljevali |
sončnega vzhoda in je imel pečat živega | Boga | . |
dokler ne zaznamujemo služabnikov našega | Boga | na njihovih čelih.« |
»Zveličanje je v našem | Bogu | , ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu.« |
prestolom na svoje obličje in molili | Boga | : |
zahvala, čast in moč ter oblast našemu | Bogu | na veke vekov. |
božjim prestolom in noč in dan služijo | Bogu | v njegovem svetišču; in on, ki sedi |
jih vodilo k izvirkom živih vodá; in | Bog | bo obrisal vse solze z njihovih oči.« |
bilo sedmim angelom, ki stojijo pred | Bogom | , izročenih sedem trobent. |
se je po angelovi roki vzdignil pred | Boga | skupaj z molitvami svetih. |
vogalov zlatega oltarja, ki stoji pred | Bogom | . |
dopolnila božja skrivnost, kakor jo je | Bog | oznanil svojim služabnikom prerokom.« |
Toda po treh dneh in pol je iz | Boga | šinil vanju dih življenja: postavila |
prevzela groza in so izkazali čast | Bogu | nebes. |
štiriindvajset starešin, ki sedijo pred | Bogom | na svojih prestolih, padlo na obraz |
prestolih, padlo na obraz in molilo | Boga | : |
»Zahvaljujemo se ti, Gospod, | Bog | , vladar vesolja, ki si in si bil, da |
Njen otrok je bil odnesen k | Bogu | in k njegovemu prestolu. |
je pobegnila v puščavo, kjer ji je | Bog | pripravil zavetje, da bi jo tam hranili |
zveličanje, moč in kraljevanje našega | Boga | ter oblast njegovega Maziljenca, zakaj |
je dan in noč obtoževal pred našim | Bogom | . |
Odprla je usta, da je preklinjala | Boga | : preklinjala je njegovo ime, njegovo |
odkupljeni izmed ljudi kot prvenci za | Boga | in za Jagnje. |
»Bojte se | Boga | in izkažite mu čast, zakaj prišla je |
in čudovita so tvoja dela, Gospod, | Bog | , vladar vesolja. |
sedem zlatih čaš, napolnjenih s srdom | Boga | , ki živi na veke vekov. |
»Dà, Gospod, | Bog | , vladar vesolja, tvoje sodbe so resnične |
silna vročina in preklinjali so ime | Boga | , ki ima oblast nad temi šibami. |
in zaradi muk in turov preklinjali | Boga | nebes in se niso odvrnili od svojega |
vojsko, za véliki dan vsemogočnega | Boga | . |
Bog | se je spomnil vélikega Babilona in | |
Zaradi šibe toče so ljudje preklinjali | Boga | , zakaj ta šiba je bila izredno huda. |
Zakaj | Bog | jim je vsadil v srce misel, da uresničijo |
njegovi grehi so se nagrmadili do neba in | Bog | se je spomnil njegovih krivic. |
Zakaj mogočen Gospod je | Bog | , ki ga je sodil.« |
sveti, apostoli in preroki, ker je | Bog | uresničil nad njim vašo sodbo!« |
Zveličanje, slava in moč je v našem | Bogu | , zakaj njegove sodbe so resnične in |
živih bitij padlo na obraz in molilo | Boga | , ki je sedèl na prestolu, rekoč: |
»Hvalite našega | Boga | vsi njegovi služabniki, vi ki se ga |
Zakaj Gospod, naš | Bog | , vladar vesolja, je začel kraljevati. |
resnične besede, ki jih je izrekel | Bog | .« |
Boga | môli! | |
in tlačil kad z vinom strahotne jeze | Boga | , vladarja vesolja. |
Jeruzalem, ko je prihajal z neba od | Boga | , pripravljen kakor nevesta, ki se je |
»Glej, prebivališče | Boga | med ljudmi! |
njimi, oni bodo njegovo ljudstvo in | Bog | sam bo z njim. |
zmagal, bo to podedoval in jaz bom njemu | Bog | , on pa meni sin. |
Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od | Boga | , sijoče v božjem veličastvu. |
njem, zakaj njegovo svetišče je Gospod, | Bog | , vladar nad vesoljem, in Jagnje. |
kristal, ki je izvirala izpod prestola | Boga | in Jagnjeta. |
V njem bo prestol | Boga | in Jagnjeta in njegovi služabniki mu |
luči, zakaj razsvetljeval jih bo Gospod | Bog | in kraljevali bodo na veke vekov. |
Gospod, | Bog | , ki navdihuje preroke, je poslal svojega |
Boga | môli!« | |
Če bi jim kdo kaj dodal, ga bo | Bog | udaril s šibami, ki so opisane v tej |
besed, ki so v tej preroški knjigi, bo | Bog | odvzel njegov delež pri drevesu življenja |
Zato, | bog | daj modrosti našim politikom. |
Bodi priden in na | Boga | ne pozabi. |
Z | Bogom | . |
»Peter, priden bodi, pa | Boga | ne pozabi. |
smreke v glasni molitvi k neskončnemu | Bogu | . |
Gleda in moli k neskončnemu | bogu | za vso to lepoto in bogastvo. |
Velik je naš | bog | , o poglavar, in velika je svoboda. |
Najdù hoče neskončnega | boga | in ne bo svečenik, hoče brezmejno svobodo |
- Neskončno pravični | bog | jo bo kaznoval, si pravi Najdù. |
Imam neskončnega | boga | , brezmejno svobodo in nič me ne teži |
Bog | ve kje ležijo, samotne in zapuščene, | |
ste me že oropali, da, vsega; tudi | Boga | . |
Moj | Bog | , kaj sem storil. |
Jaz ne vem več, kje je | Bog | . |
nehote na velikega Krista, človeka in | Boga | , usmiljenja polnega, ki je zarjavel. |
posedle tu pa tam, kakor jih je ljubi | Bog | poslal. |
To zemljo imamo vsi tako radi, | Bog | ne daj, da bi kdaj popolnoma izkrvavela. |
Bog | mu daj mir. | |
» | Bog | vam daj srečo in pred strelo naj vas |
Moj | Bog | , saj ga ima tako rada in po vrisku |
Sneg je ljubi | Bog | z neba na zemljo sejal, krog brda je |
zbežala z njim in kje je danes, sam | bog | ve. |
ima vse njeno, robat je včasih, moj | Bog | , kdo pa ni, drugače pa je tako silno |
O, ta dva, ta sta bila od | Boga | poklicana, da nalijeta človeku solze |
- | Bog | me hoče kaznovati, ker sem zapustila |
O | Bog | , trudna, trudna. |
Sam | Bog | ve, koliko brinja in česmina je izruval, |
Preveč nas je | Bog | dal ... in bajtarija je mejhna. |
Tudi Ti moli in ne pozabi na | Boga | . |
Moj | Bog | , slabši kot živina. |
ne razumejo; živijo dalje, kradejo | Bogu | čas in državi denar ter posiljujejo |
pridobila nebeško kraljestvo, kajti | Bog | je neskončno usmiljen, pravičen, dober, |
zapeljivca žgal peklenski ogenj, kako je | Bog | neskončno usmiljen in pravičen in kako |
In če je | Bog | neskončno usmiljen, se bo usmilil tudi |
Moj | Bog | , še zakuriti nimam s čim!" |
O moj | Bog | , da bi le ne zrogovilil!" |
ni čutila, vest je ni pekla ne pred | Bogom | ne pred ljudmi - kajti s prvim kakor |
O, ti moj ljubi | Bog | , spet so ji ukradli meso iz lonca. |
nesrečnim ljudem, ki jih je pravični | Bog | prikrajšal za smisel tako zvanega svetlega |
Kako je to, da me | Bog | ne kaznuje, sem se čudil potem. |
In | Bog | me ne kaznuje. |
»So že pri | Bogu | . |
Ljudje ne verjamejo več tako slepo v | Boga | , posebno še odkar smo dobili novega |
ta država je postala nekak nevidni | bog | , katerega pa je bilo treba bolj upoštevati |
Bog | in sveti božji križ", potrkal na prva | |
zakrknjeni, nehvaležni, barbarski, od | boga | pozabljeni zemlji, katero morajo njeni |
Bog | ga daj,« je odgovoril Pologar in sedel | |
da je taka božja volja, pa hvalijo | Boga | , da jim ne teče na glavo. |
maši, saj - saj - jaz ne verjamem v | Boga | . |
»Na Pologu vsi verjamemo v | Boga | !« |
je začela Kovačka, »samo tega nas | Bog | varuj. |
Tudi ona ni imela tenkih računov ne z | Bogom | ne z ljudmi. |
vztrajala pri svojem in trdila, da ima samo | Bog | pravico do maščevanja. |
In zakaj | Bog | te krivice ne maščuje? |
rožnivenec, k maši hodi in k spovedi in prosi | Boga | , da bi ga vzel k sebi, pa nima kam |
Bog | sam na sebi je bil dober človek. | |
Revolucionarji so vendar vsi od | Boga | prekleti, saj jih prav zaradi tega |
Ali mar | Boga | niso zaprli in križali?« |
»Jaz nič ne vem, bo že | Bog | dal, da bo vse prav.« |
» | Bog | , Bog, kakšen Bog,« |
»Bog, | Bog | , kakšen Bog,« |
»Bog, Bog, kakšen | Bog | ,« |
bo že | Bog | dal.« |
zapovedi, ki sta jih narekovala cesar in | bog | . |
Vojnac je bil droban, ženi in | bogu | vdan dedec. |
Pravzaprav lahko še | boga | zahvali, da je tako, kakor je. |
da se ne smejo upirati, če je toča; | bog | že ve, zakaj, in če povodenj odnese |
Tam nekje daleč sta bila cesar in | bog | , ki sta imela na vasi svoje hlapce, |
Dušo | bogu | , denar davkariji, maslo in šunko župniku, |
pohlevno in delavno, vdan cesarju in | bogu | - in tako bi živel najbrž do svoje |
Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in | bogu | , kar je božjega, in nič se ne upirajte; |
je božjega, in nič se ne upirajte; | bog | že sam ve, kaj dela. |
bil vendar tako nerazrušljiv kakor | bog | , pa tudi bog sam jim je polzel iz duš: |
tako nerazrušljiv kakor bog, pa tudi | bog | sam jim je polzel iz duš: |
»Moj | bog | , kje so pa njive?« se je vprašal. |
Bog | je ni pozabil. | |
» | Bog | in sveti križ božji, kakor je božja |
»Eh, moj | bog | , vojska je, kaj hočemo.« |
»Da bi nas | bog | že vendar rešil te žive pokore!« |
Potem je prišlo sedemnajsto leto in | bog | je odpovedal mano. |
Naš gospod | bog | se je usmilil svojih ponižnih hlapcev. |
najprej prositi odpuščanja gospoda | boga | , ki so ga s svojim grdim početjem užalile, |
Bog | ve, skoraj ne verjamem, da bi pustil | |
Pa kaj, vsi smo slabi, vsi, | bog | nam v greh ne zapiši. |
»Eh, nikar se tako ne ženi, | bog | že ve, kaj dela.« |
Bog | že ve, kaj dela? | |
‘Te‐te‐te, petnajst petelinov, Žef preklinja | boga | , Žef je brezverec, Žef bo babo nagnal.’ |
Kdor ima denar in puško, ima tudi | boga | . |
Bog | ne zadeni!« se je stulil starec. | |
Boga | zahvali, da je tako.« | |
» | Bog | in sveta Lucija, kakšna sreča, lahko |
»O, ti moj | bog | ti,« je govoril sam s sabo in kimal |
razdelila med dopoldančarje, ki so bili | bogovi | , in med popoldančarje, ki niso bili |
Zakaj, sam | bog | ve. |
gremo, saj še berači ne verjamejo več v | boga | . |
» | Bog | in sveti duh naj ga dvigneta.« |
Toda | bog | in sveti duh sta ga vselej stlačila, |
je še kot nedolžen angelček preselil | bogu | v naročje. |
pa je premislil in spoznal, da ga je | bog | oče kaznoval, ker se je svojega naslednika |
se svojega naslednika, če mu ga bo | bog | dal, ne bo veselil in da ga tudi pomehkužil |
je ugovarjala Marjanca in zahvalila | boga | , da otrok nima matere več žive. |
pograbila rožni venec, priporočila dušo | bogu | in potegnila odejo čez glavo. |
Bog | že ve, kaj dela. | |
zadovoljila z grožnjo, da jo bo že | bog | kaznoval. |
»Moj | bog | , saj pob ni pri čistem, posebno zadnje |
zro in bodo večno zrli obličje samega | boga | očeta. |
da ga častitljivo in bradato obličje | boga | očeta, ki je sicer viselo tudi v Marjančini |
»Hudič ga je dal, | bog | ga bo vzel, ali pa narobe,« je zaključila |
»Saj,« je zastokala Marjanca, »sam | bog | ve, pod katero nesrečno zvezdo si se |
zavaja dobrega človeka, ki mu pravični | Bog | - je že vedel zakaj - ni dal čiste |
Bog | ima v nebesih toliko duš. | |
Sam | bog | ve, kje sem bil potem. |
Ta Kihotova Jera namreč, | bogu | bodi potoženo, se je vsako pomlad, |
nekaj božjih darov, ki jih je pravični | bog | naklonil Hedviki, Nanci pa ne. |
vse njegove grehe, priporočila dušo | bogu | in umrla. |
O moj | bog | , odpusti mi! |
hrbtu kljukastega nosa, prisluhnila | bog | ve kakšni tišini, odtrgala vršiček |
moj, kadar strežeš k maši, misli na | boga | , a ne na zajutrek!" |
O moj | bog | , odpusti mi. |
O moj | bog | , od kod monštranca?" je trepetal. |
Koliko jih je | bog | dal!" se mu je izvilo. |
Sveta kraljica nebeška, | bog | nam daj srečen dan. |
O, moj | bog | , zdaj zdaj mu lahko položi težko roko |
bilo tete, ki je ves čas govorila sam | bog | vedi o čem. |
Kako in kaj je zdaj z | bogom | , tega jaz po vsem tem skoraj ne vem |
tako upognjeno kakor rajnka Loputnica, | bog | ji daj nebesa; roke so mu mahale že |
Sedemsto duš se peha v tej grapi sam | bog | ve koliko strašnih let. |
»Baba je znorela, | boga | mi!« |
Le zakaj | Bog | siromaku nič ne privošči, le zakaj? |
darom ne dražim oblasti, ki je tudi od | Boga | !« |
» | Bog | in sveti Andrej dajta srečo!« pozdravi, |
» | Bog | mi daj zasluženi počitek!« je vzdihnila |
»Je, | boga | mi!« |
»Prišla si, | boga | mi!« navdušeno pozdravlja Travnikarjev |
»Ta pa je hudič, | boga | mi!« se navduši Travnikarjev stric. |
» | Boga | mi!« vzklikne stric, naglo vrže svojo |
» | Boga | mi, pa si spet doma!« |
»V imenu | boga | očeta ...« začne z navadnim, mrmrajočim |
»V imenu | boga | očeta ...« |
» | Boga | mi!« ironično zagrmi Sova. |
» | Boga | mi!« zagrmi Sova in mu z obema rokama |
» | Boga | mi!« navdušeno ponovi Giusto, stopi |
»Mislim, | boga | mi!« ponosno zagrmi Sova, nagne še |
» | Boga | mi!« rahlo zaživi Sova. |
»Pa smo jih le užugali, | boga | mi! ... |
»In še za papir, | boga | mi!« jezno zagrmi vanj in ga začne |
Zaslužil je, | boga | mi!« |
»Jasno, | boga | mi!« se hrupno razveseli Sova. |
» | Boga | mi! |
»In, | boga | mi, vse bomo raztreskali!« je rekel |
»Naša brigada - udarna brigada, | boga | mi!« |
»Jasno, | boga | mi!« se razkošati Sova, da bi prikril |
» | Boga | mi!« vzklikne Sova in plane na noge. |
» | Boga | mi! |
» | Boga | mi! |
» | Boga | mi, Stane, Tržačani se že tri dni bijejo |
»Ej, | boga | mi!« vzdihne z olajšanjem. |
O moj | bog | !« sem vzdihnil in se globoko zasmilil |
Joj! - | bog | mu greh odpusti ... ampak pomisli, v |
Žena, ki je v tej kretnji, le | bog | vedi zakaj, videla jezo, je pritisnila |
In | bog | mi ne bo nikdar odpustil, ker sem to |
»Ooo, saj sem molila, da bi me | bog | rešil tako pregrešnih misli in želja, |
Sam | bog | vedi, zakaj ji je šinila v glavo misel, |
Ta res krade | bogu | čas in državi denar! ... |
še enkrat vzdihnila in zamrmrala k | Bogu | , naj ji dá mirno noč, nato pa mirno |
na tla, pa se ni mogel, temveč se je | bog | vedi, zakaj - nemara prav zaradi sončnice |
Ravničarjevim novotarijam, češ da je | bog | ustvaril človeka zato, da bi delal |
- Moj | bog | , kaj pa imajo teleta pri tem ? - |
‘Na našega gospoda | Boga | mislim, ženska sem in ne baba, in če |
- Vendar pa lahko zahvalite | Boga | , da je mati umrla. |
»Daj | Bogu | , kar je božjega, in cesarju, kar je |
- Sveti | Bog | , saj to je komis! - |
- | Bog | mu grehe odpusti! |
- O moj | bog | , pa vendar ni že čas! ... - |
- | Bog | vam plačaj! ... - |
- Z ženskami ima še | Bog | same sitnosti. |
Povsod rinete in vrtate: v | boga | , v cesarja, v državo. |
si videl v tej kuhinji, te bo gospod | Bog | kaznoval s tako |
Sam | bog | ve, v kakšne misli bi se še bil izgubil, |
Sam | bog | vedi, kako je obdržal glavo na vratu. |
jemo pa vidimo rajnkega Zagričarja, | bog | mu daj nebesa, kako zajame že tretjega |
Boga | mi!« | |
Boga | mi!« komaj zadržuje smeh Travnikarjev | |
» | Boga | mi!« |
» | Boga | mi! |
Boga | mi!« dvigne stric palico in požuga. | |
» | Boga | mi! |
Uš, | boga | mi! |
» | Boga | mi! |
Boga | mi! | |
Boga | mi! | |
Ljubi | bog | nam je pomlad poslal. |
Naša fara je za hudičevim repom ali | bogu | za hrbtom, kakor se pravi, hkrati pa |
rajši pijanec, kar je verjetno tudi | bogu | bolj dopadljivo, kakor če se duhovni |
se spustile v razpravo o tem, kaj je | bogu | bolj dopadljivo, če se župnik vdajajo |
pridige so bile kratke in jedrnate; | boga | je omenil samo za glavo in rep, vmes |
ne utegne posebej klicati na pomoč | boga | očeta, boga sina in svetega duha, je |
posebej klicati na pomoč boga očeta, | boga | sina in svetega duha, je zakričal kar |
v nos, kihal v sonce, glasno hvalil | boga | za milost in zdravje ter mimogrede |
»O | bog | , ozri se na nas! |
je resen in mogočen kot sam gospod | bog | oče in je tudi zviška in srepo gledal |
»Zato, da | boga | slavi!« je zavreščal Presveta Moštaca |
obrnil k svojim faranom, »in hvalite | boga | , da ni bilo kaj hujšega!« |
‘Če mora | bog | vedeti, kakšen sem, zakaj ne bi vedeli |
- Ah, ti moj ljubi | bog | ! - je Temnikarica zmajala z glavo. |
- | Bog | mu daj večni mir! - je rekla v tišino |
- In | bog | ve, kaj bo, ko me najdejo?... - ga je |
Moj | bog | , ali res ni povest? |
- | Bog | , če bi ti bil, bi zdaj tudi mahnil! |
»Veš, stari Rupar, | bog | mu daj nebesa, je bil takšna mrha, |
Hvala | bogu | , nikdar več ga ne bo sem! |
»Moj | bog | , za zdaj ne bi mogel reči...« |
»Moj | bog | , kakšna traparija je to drevo!« |
bolj blejati kot govoriti, klical je | Boga | za pričo, opisoval svoje trpljenje |
šestnajstkrat močnejša od ravne, če bi jo | Bog | ustvaril takšno. |
Moj | bog | , seveda, zakaj pa ne? |
Ta veda trdi, da so bili | bogovi | starih Galcev, naših prednikov, Kirk |
»Moj | bog | ,« je rekel Bouvard, »sicer pa res lahko...« |
»Ljubi | bog | ,« je rekel Coulon, »mladina se mora |
Tako hoče | Bog | - Vse bi radi razdelili - Ven iz zmede! |
njegove potomce; kraljeva moč prihaja od | Boga | . ‘ |
Tako torej, sta si rekla, | Bog | leta 1793 je pontifeks demokracije! |
Moj | bog | , kako si lep!« |
Bog | ne more hoteti...« | |
»Kaj pa, če | Bog | ne obstaja?« |
Bog | je zajet v naši predstavi o njem; drugič: | |
ker imamo to idejo, smo jo dobili od | Boga | , torej Bog obstaja!« |
idejo, smo jo dobili od Boga, torej | Bog | obstaja!« |
Ta substanca je | Bog | . |
Bog | je razsežnost in razsežnost nima meja. | |
Bog | se razvija v neskončnosti atributov, | |
Torej ni svobode ne pri človeku ne pri | Bogu | . |
Če bi | Bog | imel voljo, cilj, če bi deloval iz |
Ne bi bil | Bog | . |
zajema naš univerzum, toda zajema jo | Bog | , ki v svoji misli vsebuje vse mogoče |
dati velikih temeljnih resnic, kot so | Bog | , zasluge in napake, pravično, lepo |
To pa pomeni, da spustimo | Boga | na raven koristnega, kakor da bi bile |
Kaj pomeni skoraj resnica, delček | Boga | , košček nedeljive stvari?« |
Recimo, kar zadeva | Boga | , imajo Descartes, Kant in Leibniz |
»Moj | bog | ... pa naj bo!« |
zanikaš svet, nimaš dokazov za obstoj | Boga | .« |
Ko je | Bog | prevzel vidno ovojnico, je pokazal |
je smrt bila v njem, bila je, je del | Boga | .« |
Ne moreš vedeti, kakšen je | Bog | , niti tega ne, ali sploh obstaja! |
»Moj | bog | ,« je rekel Bouvard, »premagali so ga |
» | Bog | ga blagoslovi!« |
takšnega, če bi to dejanje užalilo | Boga | ? |
moramo pozabiti na to in se obrniti na | Boga | . |
oblakih, ječanja v geheni in zaradi | Boga | , ki razmetava kraljestva, kakor veter |
Bog | se je razodeval njegovemu srcu v obliki | |
navdihnilo z resnimi spoznanji, z mislimi na | Boga | in večnost. |
bodo takšni kot Judež, ki je izdal | Boga | , naj nikoli ne pozabijo na svoje nedolžno |
potem mogoče, da se moramo zahvaliti | Bogu | za blagor življenja? |
»Če je | Bog | ustvaril človeka grešnega, ga ne sme |
brez krsta, otroke, ki jih je ustvaril | Bog | ! |
moram na nekaj: grešnika ne preklinja | Bog | , marveč se preklinja sam, in ker je |
sam, in ker je greh neskončen, saj je | Bog | neskončen, mora biti tudi kazen neskončna. |
človeku pravimo sposobnost, je oseba v | Bogu | . |
duše, vaše osebe v Trojici pa so trije | Bogovi | .« |
»Torej je samo ena oseba, en | Bog | , ena substanca, določena na tri načine.« |
» | Bog | me obvaruj!« |
pri Janezu se zdi, kot da se enači z | Bogom | , spet drugje v istem evangeliju pa |
pokrivalu velikega lame in na pesti | bogov | v Egiptu. |
Bog | Ea ga je opozoril na nevarnost, ki | |
Toda če je samo en | Bog | , vendar ne more biti več religij. |
brezciljnih čudežih, kakor da bi jih | Bog | delal samo zato, da bi svet spravljal |
»Za | Boga | je mogoče vse in čudeži so dokaz za |
Najprej spodbijajo | Boga | , potem razpravljajo o vladi, nato pride |
Naj povzamem: brez | Boga | ni države! |
zgodovini in znanstvenih naukih, in daj | Bog | , da bi bila vlada v teh rečeh prav |
nam daje še bolj zvišeno predstavo o | Bogu | .« |
»Kako morete reči, da je | Bog | govoril?« je rekel Bouvard. |
da zakonska zveza predstavlja zavezo | Boga | s Cerkvijo. |
Boga | moramo častiti. | |
» | Bog | nama je priča, da se ne bova več vmešavala!« |
Pécuchet je hvala | bogu | še ohranil slavnostni suknjič z žametnim |
»Narava je odprta knjiga, ki govori o | bogu | «, sem nekoč prebral na vratih neke |
nepokorni so sol zemlje in odgovorni za | boga | . |
Prepričujem se, da | boga | še ni in da ga je treba ustvariti. |
Kam sem prispel, za | boga | ! |
Kvaliteta je potem nekaj kot | bog | ali kar že religiozni razumejo pod |
zapusti dom, ženo in otroke in hodi za | bogom | , je rekel drugi. |
brez stalne zaposlitve, odgovoren je | bogu | in svoji vesti, in si vzame s puško, |
predstavlja pav, ustvarjalni duh najvišjega | boga | . |
Ali verjameš v | boga | , me je porogljivo pogledal. |
No, zdaj boš videl | boga | . |
Zgubiti ne moremo, ker se borimo za | boga | , na tleh je bil tapison in ob steni |
prepričan, da je tako prav in da me živ | bog | ne more ustaviti. |
Naj | bog | stori tako! odgovarja naučena množica. |
Kolo je moj | bog | . |
kaj tebe vodi, kaj si se ti zameril | bogovom | ! |
surovi, razbojniški in strgani, da | bog | pomagaj. |
hvala | bogu | , kako krasno. |
ki išče neposredno, osebno izkustvo | Boga | in združitev z njim tako, da poskuša |
nespremenljivo stalnost, ki je zakon, resnica, | bog | , osvoboditev ali zavest o resnici vsega |
ustaljeni pa bi rad šel v svet, zanj je | bog | v svetu, za mene v družinskem miru. |
podobnega kot Afganci, vendar hvala | bogu | brez popolnega uspeha. |
Njihovi | bogovi | še najbolj spominjajo na grške, njihov |
bilo ime Abdullah ali po naše suženj | boga | , božji suženj. |
slučajno zgodi, mora veliko žrtvovati | bogovom | , da se očisti. |
rojstva in smrti, vreme in obnašanje | bogov | . |
treba častiti in se zanj zahvaljevati | bogovom | . |
Ne poznajo enega | boga | , ampak jih druži cel panteon bogov, |
enega boga, ampak jih druži cel panteon | bogov | , različnih v posameznih dolinah in |
Dezao je vsemogočni | bog | kreator. |
Sajigor je | bog | pastirjev in črede. |
Mohandeo je | bog | čebel in Jestak je boginja doma in |
pojavil še nihče tako ambiciozen, da bi | bogove | in duhove razvrstil po predalih, enega |
fizično namenjena komunikaciji Kalašev z | bogovi | , je jastakan. |
Kalaški odnos do | bogov | je torej na nivoju mistike in ne da |
potrošniška miselnost uničujeta vse | bogove | , tudi duhove... |
Živela narava, živele sile, živeli | bogovi | , saj je vseeno, kaj je, je, kar je |
Kot živo sem videl mojo teto Manco, | bog | ji daj večni pokoj in počitek, ki me |
določal muslimanski koran, spravljeni z | bogom | in sami s seboj. |
koder po starem verovanju prebivajo | bogovi | , v zgornje nadstropje hotela nasproti |
Nikoli nas ne bodo, ker se borimo za | boga | . |
Bog | je v tebi, je eden od pozdravov gorjanov | |
Če je kje kakšen | bog | , potem je po mojem to tolerantnost. |
Noben | bog | nam nič ne more. |
grozdja, da sem izgledal kot rimski | bog | izobilja. |
Kaj počnem, zakaj za | boga | sem takle... |
revolucijo, ampak potem me je hvala | bogu | vedno minilo. |
odgovoren do samega sebe, do narave, | bogov | ali katerekoli so že avtoritete, ki |
takega, kakršen si, je vse kar dolgujemo | bogu | . |
simbolično reklo, je instrument za zvezo z | bogovi | , komunikacijski kanal blaženosti. |
O, moj | bog | , moj Jan! |
Hvala | bogu | . |
Bogu | je ime samo Alah in nič drugače, njegov | |
navodilo, kako naj človek funkcionira, od | boga | ustvarjenemu človeku je priložen tako |
ki stalno obkrožajo svojega ‘živega | boga | - sveto reinkarnacijo prvega prednika |
Boga | ni, funkcionira samo dharma, kozmični | |
budizem dobra vera, ker ne pozna fikcije | boga | in ker skrbi tudi za preproste ljudi. |
Kaj za | boga | čutijo! |
Njihova vera je zaupanje v življenje, v | bogove | (za preproste), v naravne sile in kozmični |
Bogati so, ker imajo | boga | . |
sanskrtu bogat res pomeni tistega, ki ima | boga | , prek perzijskega baga se je termin |
Ubog je tisti, ki | boga | nima. |
več, za izgubljeno vero v ljubezen, v | boga | , v socializem, v ljudi... |
vzhodni obali Indije, je posvečen Suriyi, | bogu | sonca. |
se romarji pridejo poklonit svojemu | bogu | sonca, ki bo s svojo naraščajočo svetlobo |
posameznikovo osebno komunikacijo z | bogovi | . |
Puriju, med katerim z njimi prevažajo | bogove | iz tamkajšnjega templja, ki je posvečen |
kot razlagajo domačini, prihajal kot | bog | vesolja, bog nad bogovi, v poletno |
domačini, prihajal kot bog vesolja, | bog | nad bogovi, v poletno rezidenco na |
domačini, prihajal kot bog vesolja, bog nad | bogovi | , v poletno rezidenco na dopust. |
Hinduizem pozna tri glavne | bogove | : |
tri različne aspekte enega in istega | boga | , tako kot to pozna krščanstvo ali islam. |
drugi trdijo, da gre pri Jaganathu za | boga | prvotnih plemen na podcelini in da |
obsedla ekscentrična želja, da bi videl | boga | Višnuja v njegovi najbolj popolno upodobljeni |
preoblačenje, priprava in hranjenje | bogov | , je v njem zaposlenih 6000 ljudi iz |
Trdi se, da imajo tudi kipi | bogov | , ki nosijo v sebi življenje, pravico |
goreči častilci v želji, da umrejo | bogu | pred očmi. |
Ko so | bogovi | spet na svojih običajnih mestih, vozove |
Nekdaj so jo imenovali Devagiri - gora | bogov | . |
razglašanja, da kastni sistem ni dan od | boga | , pač pa je spretna manipulacija vrhnjih |
da bi si tukaj izklesali domovanja | bogovi | in si z izživljanjem v estetiki okraševanja |
smisel doktrine, iz Bude naredilo novega | boga | in Budine izkušnje in njegovo sporočilo |
ne samo njega, ampak celega Panteona | bogov | in boginj, za katere sploh ne veš, |
kot enega izmed reinkarnacij Višnuja, | boga | , ki vzdržuje svet. |
in hip zatem poroči Parvati; potem | bogovi | počivajo na kačjih repih, pavjih krilih, |
krilih, se vozijo okoli na kravah (vsak | bog | ima svojega partnerja in vsi se lahko |
Tam je Ganeš, | bog | z glavo slona, ki častilcem pomaga |
Indija pozna 200 milijonov | bogov | , nekateri viri trdijo, da jih je vsaj |
krave, sloni, lingami in nove parade | bogov | s po dva, osem, dvanajst in več parov |
tudi indijski saduji, pol ljudje pol | bogovi | bi začeli noreti, če bi jih toliko |
kontroliramo naravo, ali po indijsko, | bogove | . |
Ampak, o | bog | , kako, od kod naj črpam ljubezen za |
sem s presenečenjem odkril, da je ‘o | bog | ’ postal eden mojih najpogostejših vzklikov, |
potrebi instalacije nekega umetnega | boga | , ki bi skrbel za ravnotežje satanskemu |
dušico in ga, Omota, kakor je bilo | bogu | od tedaj ime, zavil v kos blaga in |
dajal spat, kot se to godi hindujskim | bogovom | , trpeti je moral isto vročino, požirati |
Bog | , bog, sem jim na skrivaj pomignil proti | |
Bog, | bog | , sem jim na skrivaj pomignil proti |
Bog | ne daj, da bi se kdo dotaknil bicikla, | |
povrh velik praznik, namenjen ljudem in | bogovom | v razvedrilo in sprostitev od poletnega |
Spet so bili vsi praznično odeti, moj | bog | , kakšne barve, nosili so velike slavoloke, |
»Hindujski | bogovi | Šiva, Brahma, Višnu eksistirajo. |
Z | bogovi | sem prijatelj, imamo iste interese: |
pripravi riža, o dežju, o plodnosti, o | bogovih | in duhovih v nebesih in na zemlji. |
zgodovino stare kulture, kot včasih, ko so | bogovi | takšna darovanja plesočih deklic v |
stare očete pogosto postavljajo na nivo | bogov | in jih tako tudi spoštujejo. |
tistega fantastičnega spusta s Planote | bogov | dol k morju na osrednji Javi. |
čudno, da so na ta kraj hodili častit | bogove | zemlje in vesolja že od časov megalitskih |
iz starega di Hyeng, kar pomeni ‘dom | bogov | ’, domovanje satanskega in božjega. |
Vsi spomeniki so posvečeni | bogu | Šivi. |
Indijci so jim predstavili cel panteon | bogov | , od katerih je vsak imel svoje ime, |
razlagah predstavlja usta hindujskega | boga | Višnuja. |
templjih pogosto upodobljeni kot hindujski | bogovi | . |
tesen vhod, si v mračnem prostoru sam z | bogom | , ni prostora za nikogar več. |
svetopisemski Eden prav v teh krajih | bogu | za hrbtom. |
da je to ples Šive, Nataraja, ples | boga | plesalcev, kot so ga imenovali indijski |
oblaki pod vulkanom, kjer domujejo | bogovi | , mi je pomežiknil in pomigal z uhljem. |
čudesa, kot nekaj danega od narave in | boga | . |
svojih življenj na zemlji oboževani kot | bogovi | , vendar so si pravico do trona, za |
običajni diktatorji, ki se v zvezo z | bogovi | spravijo šele kasneje, ampak so si |
izvirajo naši hrami za komunikacijo z | bogovi | . |
popolnosti, potem ko smo odpisali vse | bogove | ... |
le etiketiral, kdo je že kdaj opisal | boga | , boginjo ... |
Balija | bogovi | še niso zapustili. |
Bali je otok | bogov | ! |
Bog | , božansko, božanskost, kot da je res | |
domovanje Durge - negativne strani žene | boga | Šive. |
Poleg glavnih hindujskobudističnih | bogov | goje Balijci posebno spoštovanje tudi |
priložnostih so neke vrste plačilo davka | bogovom | , ki so lahko v obliki piramide sadja, |
Nad vsakim ognjiščem stoje kipci | boga | ognja. |
Takrat je praznik | bogov | in ljudi. |
zemlja, sonce in luna, dan in noč, | bogovi | in hudiči, mož in žena, čist in nečist, |
Verjamejo, da je otok last najvišjega | boga | Sanghyang Widhije, ki pa jim ga je |
obstaja pa vendarle možnost spojitve z | bogovi | v večno blaženost, so mi zatrjevali. |
Turisti so darilo | bogov | namesto rib, ki jih je zaradi kdo ve |
Zabavali naj bi | bogove | tako kot ples mladih deklic. |
Njim, | bogovom | v čast, naj bi tekla kri. |
Bogovi | so se igrali z menoj in življenjem | |
Pač pa je nekaj plemenitosti | bogov | , zakonov univerzuma, kozmosa, ki se |
potke med njimi, ljudje v isti igri | bogov | kot favna in flora ... |
Čaščenje življenja in | bogov | se odraža v vsem, vse se nagiba k umetnosti, |
muziciranje namenjeno in posvečeno izključno | bogovom | . |
razglasili za nesposobnega za darovanje | bogovom | in ga odpisali. |
Gre predvsem za podobe hindujskih | bogov | in demonov, ki si slede vrsto za vrsto |
šamanistični ples je način kontaktiranja z | bogovi | . |
Bog | ve, koliko časa sva se že iskala za | |
svodu so se na belih oblačkih vozili | bogovi | in se blaženo nasmihali svoji stvaritvi. |
Bogu | , kar je božjega, in cesarju, kar je | |
medij za moje komuniciranje z neznanimi | bogovi | . |
cerkvi, ampak skušajo najti pot do | boga | neposredno s študijem biblije in življenjem |
pričakuje tudi odprtost za druge, ki iščejo | boga | in tudi za take, ki se tega še ne zavedajo. |
jim govorijo o tem, kako doživljajo | boga | . |
preizkušnjami, ki jim jih nalaga njihov | bog | oziroma satan. |
trdi, ima najbolj redne osebne stike z | bogom | . |
razložil, da je socialna podpora dana od | boga | in naj se nič ne sekirajo zaradi tistih |
zanje v svojem potu, saj so tudi ti od | boga | kot ves ta svet, tudi ta sistem, da |
Če je to res, potem sem | bog | . |
Ja, jaz sem | bog | . |
Tri dni sem ležal na neki farmi | bogu | za hrbtom in stokal. |
O, | bog | , ali si to ti, o bog, a je to to, a |
O, bog, ali si to ti, o | bog | , a je to to, a to si ti, hvala, hvala |
zanimive podarjene kreacije ljubezni | bogov | , ki me čakajo naprej navzdol po reki. |
Objel in poljubil sem tiste njene noge, | bog | ve, kje bodo hodile, zahvalil sem se, |
njega (tj. iz sebe) dokažeš obstoj | Boga | in sveta! |
»Jaz sem, jaz bivam« možno dokazati | Boga | in nanj postaviti ves svet? |
sestopa v svet, spet pomagati dobri | Bog | , ki pa ga sam cogito - in to je pri |
namreč ko skuša stopiti ven iz sebe k | Bogu | in v svet, lahko dá edinole Bog - a |
k Bogu in v svet, lahko dá edinole | Bog | - a kako naj ga dá, še preden je |
Neobstoječi | Bog | pač ne bi mogel jamčiti ničesar, niti |
Četrti meditaciji, je krožen ravno zato, ker | Bog | ne more vnaprej, še preden je dokazan, |
Razen če je logika sama | Bog | , to pa bi pomenilo vrnitev k platonskemu |
obenem vzpostavlja tudi nujno resničnost | Boga | in sveta, namreč brez dedukcije, |
je ločena od sveta, vendar ni ista z | Bogom | . |
metodičnem dvomu dosledni, jamčiti | Bog | ... in tako se vrtimo v krogu, v katerem |
obstoja nesmrtne duše, ne sveta, ne | Boga | . |
Oh, mojster, daj | Bog | , da se ne bi meni... niti vam... kdaj zgodilo |
O, | Bog | mi pomagaj! |
da ”je minilo deset let, odkar ga je | Bog | odrešil 'nevarnega razmerja' z njo |
Če bi bil | bog | , bi storil zanjo to, kar je Neptun |
vest, pred Regino, pred očetom, pred | Bogom | ... toda razlog za zapletanje ni samo |
tako v odnosu do ljudi kot v odnosu do | Boga | - in s to svojo držo velja za začetnika |
presežnost omogoča Kierkegaardova vera v | Boga | ? |
Da, lahko bi tako rekli, saj je bil | Bog | nedvomno prvi in najvišji v Kierkegaardovem |
Nioba, ki so ji | bogovi | pobili otroke, Antigona, ki ni smela |
kot praviš... mislim pa, da ljubezen do | Boga | ne bi smela biti tako izključujoča. |
bližja Spinozova ”umska ljubezen do | Boga | “, amor Dei intellectualis, njen mir |
Ne pa na | Boga | . |
Res, na | Boga | pa ne. |
Bog | je pri Husserlu ”izklopljen“ iz fenomenoloških | |
je po svojem filozofskem odnosu do | Boga | bližji Kantu kot Karteziju: |
Bog | ni predmet spoznanja, saj ”absolutno... | |
raziskovalnega polja“ [Husserl, prav tam] - | Bog | se namreč razodeva človeku le v upanju |
Pa se | Bog | sploh lahko razodene človeku z vso |
smrt tista, v kateri človek spozna | Boga | ”iz oči v oči“? |
Meditacijah, začasno ”izključiva“ | Boga | iz območja spraševanja in nadaljujeva |
Pa ne bi bilo mogoče tudi za | Boga | reči, da je zavesti - ali svetu - imanentno |
K vprašanju | Boga | se gotovo še vrneva, nocoj govoriva |
”Vse, kar jasno zaznavamo, je od | Boga | narejeno tako, kakor to zaznavamo... |
Torej je duh lahko, vsaj po moči | Boga | , brez telesa in telo brez duha.“ [Descartes |
iti k maši, moraš zares verovati v | Boga | Jezusa Kristusa. |
preprosto rečeno, ni nekaj ”posebnega“, od | Boga | danega, in jo je torej načelno možno |
eksistenca, katere edino pravo domovanje je | Bog | ; Husserl je odkril sámorazvidnost ega, |
človeka je, hvalabogu, še ni, za | Boga | pa morda že je... če je Bog in če je |
ni, za Boga pa morda že je... če je | Bog | in če je jasnoviden. |
vesoljem, posnetkom večnih idej oziroma ” | bogov | “. |
ga je bil ustvaril kot podobo večnih | bogov | , gibajoče se in živo, se je radostil |
gledalec - in v nekem smislu tudi je - | Bog | ali vseprisotni angel, ne pa zemeljski |
najsi je človek še tako majhen nasproti | Bogu | ali naravi, je za Kartezija prav človek |
tisti, ki s svojo mislijo lahko dokaže | Boga | in v spoznanju zaobseže celotno naravo. |
tisoč leti, Avrelij Avguštin iskal | Boga | . |
ubogi človek na križu naj bi bil naš | Bog | , stvarnik nebes in zemlje, sodnik in |
katerih je človek iskal in še vedno išče | Boga | ? |
Ker človeka z | Bogom | ne povezuje življenje, temveč smrt? |
tragedijo, v kateri igra glavno vlogo | Bog | , četudi kot žrtev! |
potem se sprašujem: zakaj naj bi se | Bog | razodel človeku šele v smrti? |
bom v življenju našel trdno vero v | Boga | , da bom še pred lastno smrtjo izvedel, |
delajo, ne vedo, da križajo samega | Boga | . |
zaslužita omembo, saj nanju ni razpet noben | bog | , ampak zgolj nepomembna grešnika, ”dobri“ |
verjel, da je človek na sosednjem križu - | Bog | , medtem ko njegov pajdaš ni bil tako |
človeka ozdravi, in da je v stari zavezi | Bog | Jahve tisti, ki svojemu ljudstvu podari |
pomeni, da kača simbolizira samega | Boga | - toda v novi zavezi, v Evangeliju po Janezu, |
pismu s kačo povezan hudič, ne pa dobri | Bog | ! |
Gospod | Bog | , ti veš!“ [ |
Kot kak grški | bog | je privršal z razprtimi krili in dvignjenimi |
Bog | se razodeva v naravi. | |
nebeški urar, ki mu običajno pravimo - | Bog | ? |
Seveda, če | Bog | obstaja... in če sploh hoče in zmore |
zdaj, da nebo obstane (nedvomno ga | Bog | lahko zaustavi): ali ne vidiš, da bi |
Kajti če bi obstajali, bi | Bog | in Narava delovala brez razloga, če |
enim drugače kot z drugim; potemtakem | Bog | nikoli ne proizvede dveh povsem enakih |
in časa ter za pojmovanje odnosa med | Bogom | in svetom. |
stvari, bi iz tega sledilo, da če bi | Bog | ustvaril svet milijone let prej [kot |
Clarkova druga premisa - namreč da bi | Bog | lahko ustvaril svet prej, kot ga |
Torej je podmena, da je | Bog | ustvaril svet prej, neka prazna izmišljotina. |
iz časa nekaj absolutnega, nekaj od | Boga | neodvisnega, medtem ko mora čas koeksistirati |
pokaže, kako je treba razumeti, da je | Bog | ustvaril vse stvari v času, v katerem |
predpostavka takšnega razumevanja odnosa med | Bogom | in svetom pa je, da Leibniz v svetu |
kot ga vidi Newton; za Leibniza je | Bog | čisti duh in ni ”razsežen“ v naravi. |
”Če bi hotel | Bog | narediti tako, da bi se prosto telo |
Bog | naj bi s svojo nenehno prisotnostjo | |
zakonito učinkuje na daljavo; Newton je v | Bogu | kot ”Vsevladarju“ vesolja videl nenehno |
pomenu, da njeno delovanje zagotavlja | Bog | - kakor je menil Newton - se je gravitacija |
Kako je torej Newton pojmoval | Boga | ? |
vendar sta verjela v istega, krščanskega | Boga | ? |
razumom: skupno jim je bilo, da so skušali | Boga | razumeti vsaj toliko, kolikor je |
Razumevanje | Boga | pri teh mislecih ni bilo le potrjevanje |
materialist, toda njihove misli in predstave o | Bogu | so bile zelo abstraktne, šlo je za |
filozofskimi variantami pojmovanja | Boga | ... |
figurativno pravi, da je bil Newtonov | Bog | ”Bog delovnega dneva“, nenehno prisoten |
”senzoriju“ - medtem ko je bil Leibnizev | Bog | ”Bog Sabata“, namreč: |
”...biblijski | Bog | na sabatni dan [mi bi rajši rekli ”nedeljski |
sabatni dan [mi bi rajši rekli ”nedeljski | Bog | “], ki je končal svoje delo in odkril, |
najboljši od vseh možnih svetov, in mu [ | Bogu | ] zato nanj ali v njem ni treba več |
Leibnizev | Bog | je najvišje racionalno bitje, poosebljeno |
” | Bog | ni niti svetna niti nadsvetna, temveč |
nadnaravno ni nič različnega glede na | Boga | , temveč različno samo za naše pojmovanje |
njegovega gospostva ga imenujemo Gospod | Bog | Pantokrator oziroma Vsevladar; kajti |
Pantokrator oziroma Vsevladar; kajti | Bog | je relativna beseda, ki se nanaša |
služijo; Božanstvo pa ni gospostvo | Boga | nad lastnim telesom, kot si predstavljajo |
predstavljajo tisti, ki si domišljajo, da je | Bog | duša sveta, temveč nad služabniki. |
resničnega gospostva izhaja, da je resnični | Bog | živo, inteligentno in mogočno Bitje, |
vsebovane in gibane; ob tem pa niti | Bog | ne trpi zaradi gibanja teles, niti |
na kak odpor zaradi vseprisotnosti | Boga | . |
zavedal, da bi bila formulacija ”v njem [ | Bogu | ] so vse stvari vsebovane“ lahko razumljena |
Zakaj v njem [ | Bogu | ] živimo, se gibljemo in smo“ [Apd |
Newtonova zagotovila, da je njegov | Bog | kljub Prostoru kot svojemu ”senzoriju“ |
Prostora in Časa za neizmernost in večnost | Boga | nujna, če je treba, da je Bog v prostorih, |
večnost Boga nujna, če je treba, da je | Bog | v prostorih, če je bivanje v prostoru |
prostoru neka božja lastnost, potem je | Bog | v nekem smislu odvisen od Časa in Prostora |
enkrat izrazi svoje prepričanje, da | Bog | ni v nobenem pogledu odvisen od prostora |
”Neizmernost | Boga | je neodvisna od prostora, tako kot |
neodvisna od prostora, tako kot je večnost | Boga | neodvisna od časa. [...] torej ne pristajam |
tako kot zdaj, četudi bi obstajal samo | Bog | . [...] |
Neizmernost in večnost | Boga | sta nekaj vse bolj eminentnega kot |
nekaj desetletij poprej učil, da je sam | Bog | razsežen, saj je Boga izenačil z Naravo |
učil, da je sam Bog razsežen, saj je | Boga | izenačil z Naravo - medtem ko Leibniz |
bivata le v spletu odnosov med stvarmi, | Bog | pa je od njiju povsem neodvisen. |
v naš celoten odnos do sveta... in do | Boga | . |
Glede pojmovanja odnosa med | Bogom | in svetom mi je bližje Newtonovo stališče, |
ne morem predstavljati, kako naj bi | Bog | sploh imel s svetom kak odnos, če ne |
zmaga zdela popolna, saj je njegov | Bog | ”suvereno vladal v neskončni praznini |
predkritičnem obdobju menil, da bi | Bog | vsekakor lahko ustvaril takšen svet, |
tista Avguštinova strast do matere in | Boga | zdela pretirana, kar malce nespodobna... |
kristjanu pomeni večnost troedinega | Boga | - potem pa zastavi tisto večno vprašanje, |
”Velika je moč spomina, o | Bog | , silno velika, svetišče, veličastno |
[XI/24 (263)], se obenem izpoveduje | Bogu | , da še zmeraj ne ve, kaj je čas - kljub |
recimo spoznanje nesmrtne duše ali | Boga | , po Kantu presega vse naše možno izkustvo... |
prostoru‐času tudi končala, še pred večerom, če | Bog | dá. |
neskončni božji misli - seveda, če | Bog | sploh obstaja... |
nobenega opazovalca, razen morda za | Boga | , ni absolutna, je isti kot razlog ”raztezanja“ |
determinizem (morda) velja edino za | Boga | , ki je prisoten vedno in povsod, |
Bog | je svoboden, ustvarjena bitja niso. | |
kar se tiče Einsteina, je menil, da ” | Bog | ne kocka“, toda to še ne pomeni, da |
Bog | res ne kocka, ker mu ni treba kockati | |
Einsteinovimi besedami, češ da ”ljubi | Bog | ne kocka“? |
Od | Boga | , ki ne kocka, najbrž upravičeno pričakujemo, |
Res je... in morda tudi samo | Bog | lahko človeku omogoči časovno potovanje... |
Pred stvarjenjem ni bilo nikjer sveta, | Bog | ga je ustvaril iz niča. |
da je svet nekakšen vrtič, ki je v | Bogu | , vendar se je Bog iz njega začasno |
vrtič, ki je v Bogu, vendar se je | Bog | iz njega začasno umaknil, da bi napravil |
kabalistični nauk: da bi svet lahko nastal, je | Bog | , ki je povsod in vse, privolil, da |
bil svet nekakšen vrtič, v katerem je | Bog | dal prostor človeku, mislim pa, da |
sveta umno in božansko bitje, tako da | Bog | postane mesto vseh stvari, boš hudo |
Gotovo, saj | Bog | ni od tega sveta, Bog je duh - le kako |
Gotovo, saj Bog ni od tega sveta, | Bog | je duh - le kako naj bo duh razsežen? |
samem začetku Svetega pisma, kjer | Bog | po vsakem dnevu stvarjenja (razen po |
najpreprostejšem in edinem prapočelu [ | Bogu | ], ne bi rajši pojasnjevali z njegovo |
Kakor veličina | Boga | v nobenem pogledu ne sestoji iz telesne |
Čista resnica, | Bog | je tisto največje in obenem najmanjše. |
Newtonovih Principih sicer spet nastopi | Bog | kot Vsevladar, vendar tam Bog ni več |
nastopi Bog kot Vsevladar, vendar tam | Bog | ni več izhodiščna ”hipoteza“, ampak |
namreč, da se za Sonce, ki predstavlja | Boga | v vidnem svetu, ”spodobi“, da vlada |
obdobjih pred renesanso človekov od | Boga | dani dom, sklenjen vase in končen, |
Ampak naš | Bog | bi bil tedaj zgolj bog našega sveta |
Ampak naš Bog bi bil tedaj zgolj | bog | našega sveta in ne več resnično vesoljni |
našega sveta in ne več resnično vesoljni | Bog | , v katerega verujemo! |
Da, drži... če verujemo v ”našega“ | Boga | . |
najbrž izmislil prej hudič kot ljubi | bog | , je pripeljala Bruna na grmado: |
Ali obstaja | Bog | ali ne? |
Svet ima lahko različne smisle in tudi | bogovi | so različni, medtem ko ima vsak človek |
glavno vprašanje - je Bruno verjel v | Boga | ? |
Vprašal si, ali je Bruno verjel v | Boga | . |
Da, verjel je v | Boga | , vendar na svoj način, dvomil pa je |
svoj način, dvomil pa je v krščanskega | Boga | ... |
Panteizem razumem kot enačenje | Boga | in narave... |
telesu in ”onstran“ telesa, naj bi bil | Bog | kot vesoljna duša svetu imanenten in |
praviloma ni zgolj preprosto enačenje | Boga | in narave. |
Bog | je z naravo še najbolj izenačen pri | |
spregledati, da se tudi narava ”povzdigne“ k | Bogu | in da se Bog ne ”poniža“ s tem, ko |
narava ”povzdigne“ k Bogu in da se | Bog | ne ”poniža“ s tem, ko se izenači z |
Navsezadnje pa tudi pri Spinozi izenačenje | Boga | in narave ni popolno, saj razlikuje |
naravo na način imanence, torej da je | Bog | ”v“ svetu oziroma vesolju, četudi ni |
Kaj pomeni, da je | Bog | kot ”Eno“ obenem imanenten in transcendenten? |
Bog | je in obenem ni v nasprotju z logiko... | |
Hočete reči, da je | Bog | logično protislovno ”sovpadanje nasprotij“, |
Nasprotja sovpadejo v | Bogu | - ali v Enem, neizrekljivo ”največjem“, |
teizma predvsem to, da panteistični | Bog | ni ločen od sveta, ampak je stvarstvu |
Panteisti torej menijo, da | Boga | ne bi bilo, če ne bi bilo sveta? |
in obenem različnosti vesolja in | Boga | . |
neskončnostjo vesolja in neskončnostjo | Boga | . |
Pravim, da je | Bog | ves neskončen, ker sam po sebi izključuje |
atribut en in neskončen; in pravim, da je | Bog | totalno neskončen, ker je ves v vsem |
vesolja in kvalitativno neskončnostjo | Boga | : vesolje je neskončno, vendar ”nedovršeno“, |
je nepopolno, končno, medtem ko je | Bog | v svoji neskončnosti ”dovršen“, tj. |
Bog | je ”strnjeno“ ali ”zavito“ (complicatamente) | |
univerzuma, ”intimno“ povezanega z | Bogom | . |
V | Bogu | je vse popolno, v posameznih svetovih |
”dovršeno“, zato Bruno pravi, da je | Bog | ”popolnoma“ (totalmente) neskončen, |
primerjavi s popolno ”dovršenostjo“ | Boga | lahko razumemo v tem pomenu, da vesolje |
ravno zato zdaj še ni izenačeno z | Bogom | , ob koncu časa pa bo? |
tema Brunove filozofije - narava ali | Bog | ? |
Bog | ali narava“. | |
je vselej povezano z razmislekom o | Bogu | , naj božanstvo imenujemo ”Eno“ ali |
govorila bova o Spinozovem pojmovanju | Boga | ali narave. |
Skratka, Brunu se zdi nemogoče, da bi | Bog | ustvarjal ”z rezervo“ - tj., da bi |
slavnih sholastičnih problemov: ali | Bog | lahko ustvari nekaj, kar je logično |
protislovno; poleg tega ni nujno, da je | Bog | postavil logične zakone že pred stvarjenjem |
”zunaj“ sveta, ne večnih zakonov ne | Boga | - ali ni potem ta naš svet nujen? |
drugačna, kot pač je, če je izenačena z | Bogom | ... |
ugovora panteizmu, češ da iz enačenja | Boga | in stvarstva sledi nujnost samega akta |
”...saj sta v njem [ | Bogu | ] moči in delati eno in isto? |
postavljata nujnost in nespremenljivost v | Boga | , zato nič manj kot mnogi drugi ne zagovarjata |
” | Bog | je neskončen v neskončnem, vsepovsod |
Mendoza ugotavlja, da so pri Brunu ” | Bog | , vesoljni um in vesolje sámo prepleteno |
pravzaprav ves čas, celo v sanjah - vidimo | Boga | ? |
vidni univerzum, ne zremo naravnost v | Boga | , marveč prej v božje razvitje in razodevanje“ |
razume predvsem kot neposredno enačenje | Boga | in narave. |
zdaj ostreje zarisani Brunov pojem | boga | vendarle v nekem smislu panteističen? |
univerzum edini obstoječi materialni | bog | , neustvarjen in večen, bivajoč po absolutni |
tolikšno lepoto ravno zato, ker se je | Bog | utelesil v njej - mislila je namreč |
bistvo panteizma popolno utelešenje | Boga | v naravi, vesolju... |
Tintorettu gre nedvomno za krščanskega | Boga | , za Bruna pa pravite, da po svojem |
odgovoru na vprašanje, kje so angeli in | bogovi | - ”tu“ ali ”tam“? |
drugače, tisto presežnost, ki razodeva | Boga | v tem svetu, v edinem svetu, ki ga |
k | Bogu | . |
”Kakor je | Bog | pojmovan v svoji nespremenljivi Enosti, |
Še več, duša je sovečna z | Bogom | in od njega neločljiva [...] |
Vesoljna duša, vidik in zmožnost samega | Boga | , je od božanstva obenem različna in |
popolnoma izenačil vesoljne duše z | Bogom | , kakor so mu očitali panteizmu sovražni |
” | Bog | je ljubezen, dejavnost, jasnost, luč; |
<subjectum>, ki ga prižge narava in razsvetli | Bog | .“ [Bruno, cit. po: |
mora imeti človek oseben odnos do | Boga | ? |
Se pravi, da ne verjamete v | Boga | , ki je v nebesih? |
Kajti gre za spoznanje, da | Bog | , ki je povsod, ne domuje zgolj v nebeškem |
”O véliki | Bog | ! - pobožnost in religija sta postali |
zahodni kulturi, ni mogoče verjeti v | Boga | brez krščanskega Kreda. |
Spinoza je verjel v | Boga | , še kako močno je verjel Vanj, gotovo |
umsko ljubeznijo, ki se ne ”pogaja“ z | Bogom | , ki od Njega ne pričakuje nobenega |
bil Spinoza bolj prepričan v obstoj | Boga | kot njegov predhodnik Kartezij, saj |
predhodnik Kartezij, saj je Spinoza postavil | Boga | za absolutni in nedvomni temelj svojega |
sistema, medtem ko je Kartezij dokazoval | Boga | iz cogita. |
Za istega | Boga | ? |
filozofija ne more iskati drugega | boga | kot ga razodevajo sveti spisi: |
Bog | je eden -- ali pa sploh ni Bog! | |
Bog je eden -- ali pa sploh ni | Bog | ! |
ljudem za odrešenje, tako da se je | Bog | razodel apostolom po Kristusovem duhu, |
katerem nisem nikoli prebral, da se je | Bog | prikazal Kristusu ali govoril Kristusu, |
ali govoril Kristusu, ampak da se je | Bog | razodel apostolom po Kristusu; da je |
dan po angelu, ne pa neposredno od | Boga | ; od tod sledi, da če je Mojzes govoril |
tod sledi, da če je Mojzes govoril z | Bogom | iz obličja v obličje, tako kot človek |
telesoma), potem je Kristus občeval z | Bogom | iz duha v duh.“ |
verjel, da je Kristus ”istobistven“ z | Bogom | , nebeškim Očetom, ampak da je v njem |
človeško naravo“ in da se je po njem ” | Bog | razodel apostolom“ - torej je bil Kristus |
modrostjo navdahnjen človek, ne pa sam | Bog | . |
ga je prejel tako, da je ”občeval z | Bogom | iz duha v duh“; Kristus je ”pot življenja“, |
podobno kot Spinoza, da Kristus ni bil | Bog | , ampak človek, prerok... pri čemer gre |
religija vsebuje resnico, da govori | Bog | človeku prek človeka; toda Bog govori |
govori Bog človeku prek človeka; toda | Bog | govori prek mnogo ljudi, v Bibliji |
Noben človek ne more biti | Bog | . |
Prek nobenega človeka | Bog | ne govori izključujoče, prek vsakogar |
kajti edino Kristus naj bi ”občeval z | Bogom | iz duha v duh“, karkoli že to pomeni. |
Jaspers strinjal z Spinozovim enačenjem | Boga | in narave, saj je Jaspers postavljal |
narave, saj je Jaspers postavljal ne samo | Boga | , ampak tudi človekovo eksistenco nad |
edinega božjega sina, kot edinega, od | Boga | poslanega posrednika. |
”Vse se dogaja po moči | Boga | . |
dobesedno, namreč ”Verujem v enega | Boga | ... ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega |
Verujem v enega | Boga | , Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes |
(gotovo močneje kot jaz) veroval v enega | Boga | , Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes |
Imanenca | Boga | v naravi je razumu - pa tudi umu (Spinoza |
je neskončna in najvišja popolnost | Boga | prisotna v naravi, kar pa za Spinozo |
Spinozo nikakor ne pomeni, da ”samega“ | Boga | ni in da je ”zgolj“ narava, saj narava |
Bog | . | |
je svoboden v svoji nepopolnosti, | Bog | pa je - paradoksno - svoboden v svoji |
naše spoznanje božjega bistva (kajti | Bog | je vzrok vseh stvari).“ [4:28] ”...najvišje |
vsega drugega radostí umskega spoznanja | Boga | , najpopolnejšega bitja.“ [4:29] |
najvišja blaženost v umskem spoznanju | Boga | - vendar je treba nemudoma dodati, |
izreka za čisto, umsko ljubezen do | Boga | : |
”Ker je ljubezen do | Boga | človekova najvišja sreča in blaženost, |
Božjem zakonu le tisti človek, ki ljubi | Boga | ne zaradi strahu pred kaznijo, niti |
marveč zgolj zato, ker ima spoznanje | Boga | oziroma ker je prepričan, da je spoznanje |
prepričan, da je spoznanje in ljubezen do | Boga | najvišje dobro.“ [4:33] |
zdi, da Spinoza v svoji ljubezni do | Boga | ne pozna sočutja do soljudi? |
sočutje nista odvisna od ”pogodbe“ z | Bogom | , od božje obljube, da bodo dobra dela |
človek naj ”ljubi | Boga | ne zaradi strahu pred kaznijo, niti |
pomočjo naravne luči razuma doumemo | Boga | kot zakonodajalca ali vladarja, ki |
zgolj v odnosu do našega uma - tj. v | Bogu | sta volja in razumevanje resnično eno |
Je | Bog | ne le zakonodajalec, ampak tudi vsevladar |
Seveda, | Bog | sam je najvišji naravni zakon in obenem |
” | Bog | je torej opisan kot zakonodajalec ali |
takšnega razumevanja, kajti v resnici | Bog | deluje in usmerja vse stvari preprosto |
sprejeti - kajti če bi bilo tako, bi bil | Bog | povsem odveč, zadostovala bi narava. |
razume dobrost in večno božanskost | Boga | , iz nje pa lahko sklepa in spozna, |
Ljubi | Boga | bolj kot vse drugo in svojega bližnjega |
neizpodbitni religiozni teoremi, namreč ”da | Bog | obstaja, da predvideva vse stvari, |
Ljubi | Boga | bolj kot vse drugo in svojega bližnjega |
nauke“, namreč poslušnost in ljubezen do | Boga | ; zavzema se tudi proti mistificiranju |
beseda ’ogenj‘ v Mojzesovem stavku ” | Bog | je ogenj“ - ne smemo namreč mešati |
katerem je Mojzes prejel razodetja [od | Boga | ], če bi verjel, da je bil ta glas resničen |
drugačna od prikazni, v kateri se je | Bog | prikazal Abrahamu, ko je videl tri |
Na primer, da se je | Bog | spustil iz nebes (2 Mz 19, 18; 5 |
”resnični“ Božji naravi, kar pomeni, da | Boga | nikjer realno ne ”definira“, saj je |
nam ne more dati nobenega spoznanja | Boga | , marveč nasprotno, jemlje nam tisto |
po naravi in v nas povzroča dvom v | Boga | in v vse drugo.“ [6:41] |
ljudstvu pobožnost in poslušnost do | Boga | in tako vendarle imajo neko vzgojno |
najbolj zanesljivo vodi k čaščenju | Boga | in k iskreni veri.“ [6:129] |
drugače rečeno, če bi kdo trdil, da | Bog | deluje v nasprotju z zakoni narave, |
trditvijo ipso facto primoran trditi, da | Bog | deluje proti svoji lastni naravi - |
predstavljena ’substanca‘, narava in bitnost | Boga | , temveč da se v njej vedno izraža in |
Boga | iščejo v posameznem in naključnem namesto | |
oznanjevati čudeže pomeni tajiti | Boga | .“ [Cassirer (2), 175-6] |
Spinozov | Bog | je, vsaj kar zadeva človeško spoznanje, |
vsaj kar zadeva človeško spoznanje, | Bog | le tolikanj, kolikor ga človek razume, |
je razumski, kakor tudi ”razsežni“ | Bog | , vendar le tolikanj, kolikor zadeva |
spoznanje, saj Spinoza v Etiki uči, da ima | Bog | neskončno mnogo atributov in da ga |
spoznavanjem narave eo ipso spoznavamo | Boga | : |
nujno sklepati, da bo naše spoznanje | Boga | in Božje volje naraščalo v sorazmerju |
opisuje nek dogodek kot izvršen od | Boga | ali Božje volje, moramo to razumeti |
Sam 9, 15-16) se pripoveduje, da je | Bog | razodel Samuelu, da mu bo poslal Savla, |
Samuelu, da mu bo poslal Savla, vendar | Bog | ni poslal Savla k Samuelu tako, kakor |
bi Savel dobil kakršenkoli ukaz od | Boga | , naj obišče Samuela, razen tega naravnega |
V Genezi (1 Mz 9, 13) | Bog | pravi Noetu, da bo svojo mavrico postavil |
” | Bog | ali podstat, sestoječa iz neskončno |
definiciji, s katero opredeli pojem | Boga | : |
”Z | Bogom | mislim absolutno neskončno bitje, se |
Božja bit po sami definiciji pojma | Boga | popolna v svoji stvarnosti ali biti, |
”Vse, kar je, je v | Bogu | in brez Boga ne more nič ne biti ne |
”Vse, kar je, je v Bogu in brez | Boga | ne more nič ne biti ne pojmovati se.“ |
” | Bog | ni mogel ustvariti stvari na noben |
bitja, lahko sploh vemo o tem, zakaj je | Bog | ustvaril stvari v tem ”redu“, v katerem |
osnovno Spinozovo spoznanje, enost | Boga | in narave, potem bi slučajnost narave |
narave na ravni večnosti dosegla tudi | Boga | , a kako naj bo Bog, če je Bog, ”slučajen“? |
večnosti dosegla tudi Boga, a kako naj bo | Bog | , če je Bog, ”slučajen“? |
tudi Boga, a kako naj bo Bog, če je | Bog | , ”slučajen“? |
”Ko bi bil torej | Bog | ustvaril stvari drugače, kot so sedaj, |
sem sklepal že spočetka, um in volja | Boga | , se pravi (kot priznavajo vsi) bistvo |
se pravi (kot priznavajo vsi) bistvo | Boga | , drugačna, a to je nesmisel.“ [1p33s2 |
kaj je v metafiziki mišljeno s pojmom | Boga | , bo verjetno priznal, da je res nesmiselna |
nesmiselna trditev, da bi bilo lahko ”bistvo | Boga | “ drugačno, kot je - kajti, če bi bilo |
bilo drugačno, to sploh ne bi bil več | Bog | , ampak nekaj nižjega, nekakšen demiurg, |
tako bi spet prišli do ”najvišjega“ | Boga | , ki ne more biti drugačen, kot je. |
In če je v | Bogu | kot najpopolnejšem bitju prisotna najvišja |
od absolutne narave nekega atributa | Boga | , zakaj vse, kar sledi iz absolutne |
iz absolutne narave nekega atributa | Boga | , je neskončno in večno.“ [1p28d (117)] |
modusi“, katerim je ”najbližji vzrok“ | Bog | sam, dejansko misli na vzročne zakonitosti |
neskončnih vzrokov, ki se končujejo v | Bogu | .“ |
združljivi, sub specie aeterni pa je v | Bogu | nujnost istovetna s svobodo, kajti |
tega sledi, da je zmožnost mišljenja | Boga | enaka njegovi dejanski zmožnosti delovanja; |
sledi formalno iz neskončne narave | Boga | , sledi v Bogu objektivno iz ideje Boga |
formalno iz neskončne narave Boga, sledi v | Bogu | objektivno iz ideje Boga po istem redu |
Boga, sledi v Bogu objektivno iz ideje | Boga | po istem redu in isti zvezi.“ [2p7c |
”Mišljenje je atribut | Boga | ali Bog je misleča stvar.“ [2p1 (137)] |
”Mišljenje je atribut Boga ali | Bog | je misleča stvar.“ [2p1 (137)] |
”Razsežnost je atribut | Boga | ali Bog je razsežna stvar.“ [2p2 (138)] |
”Razsežnost je atribut Boga ali | Bog | je razsežna stvar.“ [2p2 (138)] |
Spinozov | Bog | je namreč oboje v enem: ”misleča |
ideja bivajočega kroga, ki je tudi v | Bogu | , sta čisto ista stvar, ki se razlaga |
temelj vsakega spoznanja misel, da ” | Bog | ali podstat... nujno biva“ [1p11 (101), |
”V | Bogu | je dana tudi ideja ali spoznava človeškega |
spoznava človeškega duha, ki sledi v | Bogu | na isti način in se na Boga nanaša |
sledi v Bogu na isti način in se na | Boga | nanaša na isti način kakor ideja ali |
”...V | Bogu | sledi, pravim, po isti nujnosti in |
...pa ne samo | Bog | , ampak tudi človek kot Njegov modus, |
ne rečemo drugega kakor to, da ima | Bog | to ali ono idejo, ne kolikor je neskončen, |
vprašal: ali ima Spinozova misel, da v | Bogu | obstaja ”ideja človeškega telesa“, |
”Vendar je v | Bogu | nujno dana ideja, ki izraža bistvo |
omenjeno Spinozovo prepričanje, da je ”v | Bogu | dana tudi ideja ali spoznava človeškega |
vidikom večnosti, nujno ima spoznavo | Boga | in ve o sebi, da je v Bogu in da se |
spoznavo Boga in ve o sebi, da je v | Bogu | in da se po Bogu pojmuje.“ [5p30 (349)] |
ve o sebi, da je v Bogu in da se po | Bogu | pojmuje.“ [5p30 (349)] |
znamenita Spinozova ”umska ljubezen do | Boga | “ [amor Dei inttelectualis, 5p32c |
”Kdor ljubi | Boga | , si ne more prizadevati, da bi tudi |
si ne more prizadevati, da bi tudi | Bog | ljubil njega.“ [5p19 (342)] |
Schellingov Bruno govori o ”sveti enosti“ | Boga | in narave? |
”Najvišja moč ali resnični | Bog | je torej tisti, zunaj katerega ni narave, |
resnična narava tista, zunaj katere ni | Boga | . |
Spoznavanje te svete enosti, v kateri | Bog | ni ločen od narave in ki jo sicer v |
Namreč da je | Bog | neločljiv od narave... |
Nekaj mi pravi, da | Boga | ne moremo enačiti z naravo, tudi če |
pojmujemo zelo široko, ker bi tedaj morali | Boga | pojmovati preveč abstraktno. |
če panteizem pojmujemo kot enačenje | Boga | in narave v smislu ”vseobsegajoče božanske |
saj je večkrat izrecno poudarjal, da | Bog | ni samo duh, ampak tudi narava, predvsem |
” | Bog | ni vzrok Vsega, temveč je Vse sámo.“ |
[isto kot] neskončna substanca samega | Boga | .“ (h 259, v sholiji) |
”monoteizmom“, s svojo filozofsko vero v enega | Boga | ; lahko rečemo, da je Schelling to vero |
Spinozovega panteističnega enačenja | Boga | in narave videl v determinizmu, ki |
sistema ni v tem, da reči postavlja v | Boga | , ampak v tem, da so [zgolj] reči |
svobode v sami naravi - in obenem v | Bogu | , v tistem ”najvišjem“, če zares velja |
ustvarja, božanska teofanija, razodevanje | Boga | v svetu in nazadnje Njegovo dopolnjeno |
da nimaš; to je v človeku, to je v | Bogu | najvišje.“ [prav tam, 266-7] |
Teologi pravijo, da ga je ustvaril | Bog | . |
potem vpraša: od kod pa se je vzel sam | Bog | ? |
Teologi odgovarjajo, da je | Bog | neskončen in večen in da zato vprašanje, |
skrito tudi vprašanje ”zakaj“: zakaj | Bog | je? |
filozofi, ki nadležnežu odgovarjajo, da je | Bog | pač causa sui, vzrok samega sebe, |
še eno, morda najtežje: čemú pa je | Bog | ustvaril svet? |
”volja, ki ničesar noče“ celo ”nad | Bogom | “, kajti - |
”... | Boga | si lahko mislimo samó kot najvišje |
stvari... in ravno to prvo potenco enači z | Bogom | pred stvarjenjem; Bog je, kot pravi |
potenco enači z Bogom pred stvarjenjem; | Bog | je, kot pravi Schelling v nekaterih |
pomeni, da človek nezavedno ”ustvarja“ | bogove | , demone in druga mitološka bitja, vendar |
Božanska ukana pa je v tem, da | bogovi | s svojo mitično realnostjo skušajo |
na svoji poti z razumom borí proti | bogovom | in demonom, ne da bi vedel, da si pravolja |
se ne more spoznati kot božanska, ” | boga | postavljajoča“ (Gott setzende), če |
človek je ”zunajbožansko‐božansko“, ” | bog | v liku stvarjenja“ [prav tam]. ” |
skusi svoje lastno gibanje kot gibanje | boga | ; samo na ta način lahko pojasnimo realnost, |
realnost, ki jo moramo priznati veri v | bogove | “ [prav tam, 130]. |
lestev ”zgrajena od spodaj“, in tudi ” | Bog | se dviguje od spodaj, ker prihaja iz |
priznavati narave, ničesar fizičnega v | Bogu | , potem ne bi smeli priznavati ničesar, |
jasen, toda najbrž lahko rečeva, da je | Bog | pred stvarjenjem v Vekovih sveta |
predvsem o naravi in njenem odnosu do | Boga | , se ne bova spuščala v ontološke finese |
si ga maloprej prebral, namreč da je | Bog | ”bit in bivajoče in je od obeh vedno |
”klasičnih“ Schellingovih misli, namreč da | Bog | ni zgolj čisti duh, saj je enako neločljiv |
vendar vse ustvari, je ”prebujenje“ | Boga | v naravi, ”bivajočega“ v ”biti“... |
Torej | Bog | ni že od vekomaj ”prebujen“, ampak |
Bog | torej ni že od samega začetka, od vekomaj | |
da je narava sama neposredno ista z | Bogom | , pa je panteistična filozofija narave, |
omogoči nastanek stvarstva, pri čemer ” | Bog | sploh ni imel časa, da bi mogel razmišljati“ |
Zagrinjalo je sprva skrivalo, kako je | Bog | upravljal stvarstvo, toda ko se zagrinjalo |
očitno, namreč to, da je pravolja (ali | Bog | , kot ji Schelling pogosto sam pravi) |
pa je moralo biti takšno, da bi se | Bog | lahko razodel kot najbolj svobodno |
Toda - pri | Bogu | ? |
kaj pomeni, če rečemo, da je tudi za | Boga | ”svoboda spoznanje nujnosti“? |
Če je | Bog | , kot ga pojmuje Schelling, prvo in |
nobene nujnosti zunaj njega; če pa je | bog | zgolj nekakšen platonski demiurg, je |
na primer kot hora, vendar takšen | bog | ni več Bog. |
kot hora, vendar takšen bog ni več | Bog | . |
kot da je nujnost v njem, znotraj | Boga | samega. |
dejanje, ki nikakor ni nujno, ampak se | Bog | po povsem svobodni volji daje človeški |
tam, 48]; to se nam zdi očitno, saj se | Bog | nekaterim človeškim zavestim, namreč |
”ne daje“; a tudi tistim, ki se jim | Bog | razodeva kot oseba, kot Kristus, ostaja |
oseba, kot Kristus, ostaja razodeti | Bog | še vedno skriti Bog (verborgene Gott), |
ostaja razodeti Bog še vedno skriti | Bog | (verborgene Gott), kajti ravno v |
cena, ki jo mora um plačati za svobodo | Boga | - ali ni ta cena previsoka? |
ter eo ipso za vero v sam obstoj | Boga | stvarnika kot pravolje, tiste nepojmljivo |
Bog | ne kocka!“ | |
če bi mu jo razodel kak dobrohotni | bog | ali angel ali marsovec... ali pa Mefisto, |
Bog | je moral biti zelo skrben pri odločanju, | |
je ”pravo“ fiziko res moral izbrati | Bog | , da bi se mi, ljudje, opazovalci, rodili |
drugi strani pa tudi teleologijo in | Boga | ”postavi v oklepaj“, še vedno preostane |
kolikor se morejo ateisti približati | Bogu | “. |
(ali metateorije) sploh vključevali | Boga | , če ne zato, da z božjo previdnostjo |
filozofsko utemeljil Tomaž Akvinski, | Bog | stvarnik svobodno izbere svet, katerega |
prenese na višjo raven: kako je možen sam | Bog | ? |
Kaj sploh pomeni misel, da je | Bog | causa sui, vzrok samega sebe? |
precej bolj verjetno potrjuje obstoj | Boga | kakor obstoj »mnogih svetov«.“ [Swinburne, |
in/ali religiozno prepričanje, da je | Bog | , ali bolje rečeno, Božanstvo imanentno |
V prvem primeru ” | Bog | ali narava“ ne potrebuje mnogih svetov, |
In kje je | Bog | v tej zgodbi? |
Ideja | Boga | , ki naj bi bil samo še neka druga sila |
”...je | Bog | neznan? / |
hočete, teološko - vprašanje, ali se | Bog | (oziroma panteistično Božanstvo, vendar |
Božanstvo, vendar bom rajši govoril kar o | Bogu | ) lahko razvija v času, v kozmični |
Pritrdilen odgovor namreč pomeni, da | Bog | vsaj v nekem smislu ”še ni uresničen“. |
Schellingu je vprašanje ”udejanjenja“ | Boga | v razvoju narave k umnemu in sámozavedajočemu |
Bog | se učloveči v svojem Sinu, ki je ”istobistven“ | |
križu, vstane iz smrti in kot ”troedini“ | Bog | po vrnitvi k Očetu pošlje na zemljo |
Bog | je obenem smrten in nesmrten, časen | |
tudi tistemu kozmičnemu pojmovanju | Boga | , za katerega se zavzema Paul Davies, |
herezije: gre za verovanje v utelešenje | Boga | v celotnem kozmosu, ne le v Kristusu, |
božja neskončnost, bodisi da ”razvitje“ | Boga | razumemo v panteističnem ali panenteističnem |
celo naše vztrajne fantazme, na primer | bogovi | . |
preprostimi besedami »Jakob, služabnik | Boga | in Gospoda Jezusa Kristusa« (Jak 1,1). |
Bog | vas je prišel pozdravit. | |
Razmišljate o | Bogu | in kozmosu? |
Enakost pred zakonom oziroma pred | bogom | . |
Prva je, | bog | pomagaj, neverjetna podobnost lika |
Moj | bog | je boljši od vašega. |
pristaš reformatorjev, toži: »O moj | Bog | , če je Luther mrtev, kdo nam bo poslej |
katerega se vsak nauči, kako ostro | Bog | kaznuje neposlušnost in upor proti |
Priznaj in se | Bogu | zahvali za to!« |
greši proti večjemu gospodu, proti | Bogu | ; jaz sem bil tisti, ki ga nisem usmrtil, |
Svojo dušo je priporočil | Bogu | : »Če je to moja zadnja ura in tvoja |
meglice bo kvišku in k nekemu drugemu | bogu | , ki ni naš Bog, štrlel minaret, s katerega |
in k nekemu drugemu bogu, ki ni naš | Bog | , štrlel minaret, s katerega bo mujezin |
prekopavanjem tujih kosti mislijo zgraditi sam | Bog | si ga vedi čigavo srečo. |