O'beseda, označena besedila z lemami
| hkratnimi kozlovskimi in jelenjimi | atributi | . - |
| Bog se razvija v neskončnosti | atributov | , ki vsak po svoje izražajo neskončnost |
| protislovja tu sicer ni, ker ”brezčasnost“ ni | atribut | časa, ampak teorije časa - vprašanje |
| kateri sta prostor in čas skorajda božja | atributa | - četudi Newton ne gre tako daleč kot |
| in časa, v kateri sta prostor in čas | atributa | stvarstva, bivata le v spletu odnosov |
| izključuje vsako mejo in ker je vsak njegov | atribut | en in neskončen; in pravim, da je Bog |
| Etiki uči, da ima Bog neskončno mnogo | atributov | in da ga človek lahko dojema samo po |
| da gre vselej za vzporednost obeh | atributov | , da gre ne samo za miselno, ampak tudi |
| na Etiko, na razpravo o substanci, | atributih | , modusih... upam le, da s tem Janeza |
| Boga‐ali‐narave, še posebej odnose med substanco, | atributi | in modusi... šment, kako mi je v nekaj |
| pri Spinozovih definicijah substance, | atributov | in modusov na začetku prve knjige Etike: |
| ”Z | atributom | mislim tisto, kar zaznava um na podstati |
| bolje rečeno v njem, um zaznava dva ” | atributa | “, ki določata njegovo bistvo: ”razsežno |
| substanci, ki je ena in bistveno določena z | atributoma | razsežnosti in mišljenja. - |
| podstat, sestoječa iz neskončno mnogih | atributov | , katerih sleherni izraža večno in neskončno |
| natura) sestoji iz neskončno mnogih | atributov | . |
| podstat, sestoječo iz neskončno mnogih | atributov | , katerih sleherni izraža večno in neskončno |
| človeškemu umu kaže kot sestoječ iz dveh ” | atributov | “, iz snovi in svetlobe. ( |
| zamišljenega popolnega diamanta je s tema | atributoma | za nas dovolj določeno, našemu umu |
| NATURADEUS sestoji iz neskončno mnogih | atributov | , od katerih sta nam (žal?) dostopna |
| neskončno in ne zgolj iz zelo mnogo | atributov | pa NATURADEUS sestoji zato (kot je |
| stvar stvarnosti ali biti, tem več | atributov | ji pripada.“ [1p9 (100)] |
| ali biti, ji pripada neskončno mnogo | atributov | . |
| tudi sam sestoji iz neskončno mnogih ” | atributov | “. |
| s tem, da sta nam dostopna samo dva | atributa | substance od neskončno mnogih.) |
| ustvarjeno od absolutne narave nekega | atributa | Boga, zakaj vse, kar sledi iz absolutne |
| kar sledi iz absolutne narave nekega | atributa | Boga, je neskončno in večno.“ [1p28d |
| zveza“, ordo et connexio) med obema | atributoma | substance, med mišljenjem in razsežnostjo; |
| zapopadena zdaj pod tem zdaj pod onim | atributom | . |
| ”Mišljenje je | atribut | Boga ali Bog je misleča stvar.“ [2p1 |
| ”Razsežnost je | atribut | Boga ali Bog je razsežna stvar.“ [2p2 |
| zgolj zaradi pogleda iz dveh različnih | atributov | ene in edine substance. |
| stvar, ki se razlaga pod različnimi | atributi | ...“ [prav tam, v sholiji] |
| primeru krog, isti pod različnima ” | atributoma | “, razsežnim (geometrijskim) in mišljenjskim |
| modus, mišljen pod dvema različnima | atributoma | . |
| ista stvar, ki se pojmuje zdaj pod | atributom | mišljenja, zdaj pod atributom razsežnosti.“ |
| zdaj pod atributom mišljenja, zdaj pod | atributom | razsežnosti.“ [3p2s (193)] |
| substanca, ki je razumljena pod tem ali onim | atributom | , ravno tako je tudi vsak miselno‐razsežni |
| ga lahko razložimo skozi ta ali oni | atribut | .“ [prav tam, 81] |
| sprejemljiva, žal pa tudi šibkejša), da so | atributi | le vrste ”zaznavanja“ substance, sklicujoč |
| sklicujoč se na Spinozovo definicijo | atributa | [1d4, gl. zgoraj], tj. da so zgolj |
| bi bila po Bennettovem mnenju vloga | atributov | zgolj spoznavna, ne pa tudi ontološko |
| je um <intellect> slep, in [šele] | atributa | [ali atributi?] omogočita, da je sporočilo |
| <intellect> slep, in [šele] atributa [ali | atributi | ?] omogočita, da je sporočilo modusov |
| Kaže se nam po dveh ” | atributih | “: v diamantni snovi (”razsežnosti“) |
| učil, da med modusi enega in drugega | atributa | ni nobene vzročne zveze, ampak zgolj |
| obe entiteti čedalje bolj izgubljata | atribute | državnosti, država BiH pa čedalje več |