O'beseda, označena besedila z lemami
kot nekakšna simetrična dvojčka, kot | apriorni | formi čutnega izkustva. |
sploh pomeni, da sta prostor in čas | apriorna | . |
vemo nič, ampak sta, kot pravi Kant, ” | apriorni | formi čutnega zora“, formi same čutnosti, |
po Kantu tisto, s katerim spoznavamo | apriorne | zakonitosti samega spoznanja, ki so |
kaj pomeni, da sta prostor in čas | apriorni | formi čutnega izkustva? |
obstajata dve formi čutnega zora, ki sta | apriorna | principa spoznanja, namreč prostor |
Torej: prostor in čas sta | apriorni | formi čutnega izkustva, ki sta naši |
pritiče sami pokrajini, temveč je to ” | apriorna | forma“ daljnogleda, saj bomo vselej |
Ali pa sta, nasprotno, | apriorni | formi čutnosti povsem ”prazni“, namreč |
prostoru in času pripisuje kakšne čiste | apriorne | lastnosti? |
linearnost ali enodimenzionalnost časa | apriorna | in nujna, in sicer ne glede na to, |
vprašljiva Kantova samoumevnost pri | apriornem | pripisovanju nekih povsem določenih |
imata prostor in čas neke določene | apriorne | , od vsakega izkustva neodvisne strukturne |
težje vprašanje, ali sploh obstajajo | apriorni | zakoni narave, pa samega mišljenja, |
transcendentalni estetiki kot teoriji | apriornih | form čutnega zrenja, tj. prostora in |
je to zrenje matematičnih struktur | apriorno | , tj. pred vsakim izkustvom in neodvisno |
oziroma logiko (tj., menijo, da fizika ni | apriorna | , matematika in logika pa naj bi bili), |
del starega znanja, ki se je zdelo ” | apriorno | “ in nepresegljivo... dober primer za |
da se je za njegovim prepričanjem v | apriorno | strukturo prostora, ki naj bi bil nujno |
analogno, za Kantovim prepričanjem v | apriorno | strukturo časa, ki naj bi bil nujno |
čeprav ni določilo zunanjih pojavov, ” | apriorni | formalni pogoj vseh pojavov nasploh“ |
mogoče zreti kot nekaj v nas“ in je kot | apriorni | formalni pogoj zrenja omejen le na |
sodoločen s prostorom in časom, ki pa nista | apriorni | formi izkustva, kot pri Kantu, saj |
predavanjih o času našteva takšne ” | apriorne | časovne zakone“, za katere se je že |
teorije, nekateri od teh domnevno ” | apriornih | časovnih zakonov“ sploh niso več veljavni! |
Kako naj bi bili potem | apriorni | ? |
katerih predavanjih je Husserl govoril o | apriornih | časovnih zakonih? |
”Nekateri apriorni časovni zakoni“, Husserl namreč med | apriorne | časovne zakonitosti uvršča homogenost, |
ki jo Husserl še vedno uvršča med ” | apriorne | časovne zakone“. |
dilemi, ali je struktura prostora‐časa | apriorna | (transcendentalna) ali aposteriorna |
vprašanje, ali je struktura prostora‐časa | apriorna | (transcendentalna) ali aposteriorna |
konvencionalističnim stališčem, da je meja med | apriornimi | in aposteriornimi trditvami v znanosti |
da je vzpostavil nujne, morda tudi | apriorne | naravne zakone - vendar Einsteinov |
prepričan, da so nujni (in morda tudi | apriorni | ), ampak zadeva dejansko strukturo |
pa ni nujna in še manj ”sintetično | apriorna | “, kot je menil Kant, saj je zgolj ena |
prostor in čas kot transcendentalni | apriorni | formi čutnosti nujna in ”absolutna“ |
sintetični apriori ne obstaja in da so | apriorni | samo analitični stavki logike in |
Kant pripisoval evklidski geometriji | apriorni | status, o čemer sva že govorila... |
morali konkretno pokazati, kateri so | apriorni | elementi v relativističnem pojmovanju |
imenovanemu ”kozmološkemu načelu“, | apriorni | predpostavki sodobne kozmologije, ki |
kozmološko načelo, ki je osnovna, | apriorna | , tj. vnaprej postulirana predpostavka |
ubranosti niso nobeni teoretski (nujni, | apriorni | ) razlogi, kajti, kot je bilo že rečeno, |
Pri Kantu so sintetična | apriorna | načela spoznanja ista kot načela možnega |
Carterjevo antropično načelo sintetično | apriorno | načelo kozmologije, ki določa pogoje |
Kantov obrat ”fizikaliziran“, ostaja pa | aprioren | ; prav apriornost načela je še posebej |