//aktovka (15)

Z občutkom krivde ga je v	aktovki	odnesel domov.
ali štirideset let, visok in vitek, z	aktovko	v roki.
»Ali nosite s seboj na delo	aktovko	?«
»Naslednjega dne boste šli na delo brez	aktovke	.«
rekel: Mislim, da vam je iz rok padla	aktovka	.«
Težka	aktovka	, ki jo je nosil, mu je ob vsakem koraku
»Oprostite, mislim, da ste izpustili	aktovko	.«
Zamišljeno je vzel	aktovko	, ne da bi bil kaj rekel.
Winston, še vedno noseč	aktovko	s knjigo , ki mu je počivala med nogami,
umazani naslanjač in odpel jermenčke na	aktovki	.
pazduho je kot kakšen odvetnik držal	aktovko	iz safiana.
pritegnilo njegovo pozornost, ga spravi v	aktovko	, položeno na stol, sicer namenjen Janezu.
Bruno puhne dim, postavi	aktovko	na tla k nogam in se smehlja.
prebuja iz sna, pospravi zapiske v	aktovko	in se z dolgimi, ležernimi koraki napoti
se usede zraven nje in molče odloži	aktovko	.