Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

//absoluten (196)


Trenutni sovražnik je vedno predstavljal    absolutno    zlo, iz česar sledi, da je bil kakršenkoli
Vladarji take države so    absolutni   , tako kot faraoni in Cezarji niso mogli
Ves čas ima Partija v rokah    absolutno    resnico in absolutno seveda ni moglo
izpolnil zaplato praznine in postal    absolutna    resnica in ko je bilo dva in dva tako
Jeffersonove besede spremenile v hvalnico    absolutnemu    vladanju.
Sloga teh dveh mož je bila    absolutna    in trdna.
čemer v tem razlikovanju ‘ni prav nič    absolutnega   ’, pravi avtor.
Pod Ludovikom XIII. je bila uvedena    absolutna    oblast, da bi premagali protestantizem,
Čeprav je razsežnost neskončna, ni    absolutna    neskončnost, kajti vsebuje samo eno
»Njegova oblast ni zaradi tega nič manj    absolutna   
po nečem, kot je ženska, po nekakšni    absolutni    mami, ne po življenju, ampak po maternici...
odreagirati drugače, kot bi to storil    absolutni    gospodar situacije.
pa sem v isti meri čutil bolečo muko    absolutne    želje, da bi ostal.
zgodovino oziroma v dialektični samorazvoj    absolutnega    duha Kierkegaard vpisal sam, pa če
Kierkegaard vpisal sam, pa če je    absolutnemu    duhu še tako nasprotoval kot posamičnik,
čigar bistvo se venomer povnanja v    absolutnem    duhu, izgubljajoč s tem svoje notranje
ujet v dialektične kategorije svojega    absolutnega    Sistema; te ujetosti se Kierkegaardov
da je ”v popolnoma drugačnem smislu“    absolutna    in transcendentna zavesti, kot je zavesti
morda vendarle mogoče pokazati, da    absolutna    evidenca ego sum sega nujno tudi
prepričanje, da je moja smrt moj    absolutni    konec - in da mi je po njej pravzaprav
kratko: Principia), je vprašanje    absolutnega    prostora in časa:
telesa v relativnem smislu, obstajata    absolutna    prostor in čas, glede na katera se
se telesa gibljejo (ali mirujejo) v    absolutnem    smislu.
   Absolutni   , resnični ali matematični čas teče
Zakaj Newton pravi    absolutnemu    času tudi ”matematični čas“ - ali v
Pojem    absolutnega    časa ni povsem jasen.
   Absolutni    čas imenuje tudi ”matematični čas“,
se vrniva k Newtonovemu pojmovanju    absolutnega    časa, saj je iz njegove filozofske
kak prepričljiv argument za obstoj    absolutnega    časa?
ni navedel, je pa dokazoval obstoj    absolutnega    časa vzporedno z obstojem absolutnega
absolutnega časa vzporedno z obstojem    absolutnega    prostora - prostor in čas namreč v
imel Newton tehtne argumente za obstoj    absolutnega    prostora, ki jih je po analogiji prenesel
po analogiji prenesel na dokazovanje    absolutnega    časa.
K vprašanju    absolutnega    časa se bova še vrnila, zdaj poglejva,
vrnila, zdaj poglejva, kaj Newton pravi o    absolutnem    prostoru:
   Absolutni    prostor ostaja vselej isti in negiben
neka gibljiva razsežnost ali merilo    absolutnih    prostorov, ki ga naši čuti določijo
   Absolutni    in relativni prostor sta enaka po podobi
isti, v enem času isti z enim delom    absolutnega    prostora, skozi katerega prehaja zrak,
pa bo isti z drugim delom le‐tega [   absolutnega    prostora] in se bo tako, absolutno
Ali lahko rečemo bolj preprosto:    absolutni    prostor je za Newtona največji možni
in tja gibljejo posamezni svetovi;    absolutni    čas pa je kakor trajanje vesoljne drame,
Toda merilo    absolutnega    prostora ali časa je enako merilu relativnih
meter in sekunda je sekunda, tako v    absolutnem    kot v relativnem pomenu.
praviloma ni enaka hitrosti istega telesa v    absolutnem    prostoru - razen če relativni prostor
če relativni prostor miruje glede na    absolutni    prostor.
gibanja nekega telesa, recimo mene, v    absolutnem    prostoru?
potem ko Newton začrta ločnico med    absolutnim    prostorom in relativnimi prostori posameznih
zavzame in je, glede na prostor, bodisi    absolutno    bodisi relativno“ [prav tam].
osnovi te opredelitve Newton definira    absolutno    in relativno gibanje:
   Absolutno    gibanje je premik <translation> telesa
premik <translation> telesa z enega    absolutnega    mesta na drugo; relativno gibanje [pa]
Toda resnično <real>,    absolutno    mirovanje je ostajanje telesa v istem
giblje tudi Zemlja, se bo resnično,    absolutno    gibanje telesa povečalo...“ itd. [Newton,
medtem ko je mornarjevo    absolutno    gibanje vsota vseh relativnih gibanj,
katerih je udeležen - vsota glede na    absolutni    prostor oziroma absolutno mesto.
Posledica uvedbe    absolutnih    mest v svetovno mehaniko je trditev,
mehaniko je trditev, da morajo biti    absolutna    mesta - Newton jim pravi tudi ”prvotna
Zato pa so ta mesta    absolutna   ; in premiki s teh mest so edina absolutna
absolutna; in premiki s teh mest so edina    absolutna    gibanja.“ [Newton, 8]
niso nič drugega kot deli celotnih in    absolutnih    gibanj; in vsako celotno gibanje je
mest načeloma toliko, kolikor je delov    absolutnega    prostora oziroma mest znotraj njega
abstraktne referenčne točke za vsa    absolutna    gibanja v absolutnem prostoru, je nekakšen
referenčne točke za vsa absolutna gibanja v    absolutnem    prostoru, je nekakšen ”negiben pol“
planetov, ki naj bi mirovalo v odnosu do    absolutnega    prostora in tako na fizični ravni uprimerjalo
in tako na fizični ravni uprimerjalo    absolutno    mesto, postulirano v teoriji.
našega Osončja zares miruje glede na    absolutni    prostor oziroma - tudi če ne gremo
prostor oziroma - tudi če ne gremo vse do    absolutnega    prostora - zakaj je sklepal, da Osončje
Ampak če je obstoj negibnega    absolutnega    mesta zgolj hipotetičen, ali iz tega
sledi, da je zgolj hipotetičen tudi    absolutni    prostor... in bržkone tudi absolutni
absolutni prostor... in bržkone tudi    absolutni    čas?
težišča Osončja, in domnevo o obstoju    absolutnega    prostora kot ”okvirja“ vseh vesoljnih
predstave ne bi sprejel za svojo - da je    absolutni    prostor enakomerno napolnjen z mirujočim
19. stoletju so za takšno ”podstat“    absolutnega    prostora uvedli izraz ”svetlobni eter“
sprejemal... kako pa je potem sploh zagovarjal    absolutni    prostor kot mirujoči ”oder“ vseh gibanj?
”eterične“ hipoteze jasno dokazujejo, da    absolutni    prostor kot vesoljni ”okvir“ vseh gibanj
Newtonov glavni argument za obstoj    absolutnega    prostora so sile, ki delujejo na telesa.
moremo sklepati, ali obstaja negiben    absolutni    prostor ali ne.
se medsebojno razlikujejo resnična [   absolutna   ] in relativna gibanja, so sile, ki
katerem se nahaja, medtem ko so pospeški    absolutni    in povzročeni s silami.
pospešuje [svoje gibanje] tudi v odnosu do    absolutnega    prostora.“ [Bas van Fraassen, 111]
pripisati vrtenju vode v odnosu do    absolutnega    prostora!
odnosu do ”zunanjega“, negibnega,    absolutnega    prostora.
tod njegova trditev, da je vrtenje    absolutno    in ”resnično“ gibanje:
za njihovo pojasnitev ni potreboval    absolutnega    prostora, medtem ko so pospeški gibanj
prostora, medtem ko so pospeški gibanj    absolutni   , saj jih je lahko pojasnil - kot je
- kot je sam menil - samo z uvedbo    absolutnega    prostora.
Seveda pa se je Newton zavedal, da je    absolutni    prostor le teoretska postavka, ki ni
neposredno izkustveno preverljiva:    absolutnega    prostora ne moremo videti, nanj lahko
strop, dokazoval obstoj Newtonovega    absolutnega    prostora?
praznem vesolju le tedaj, če obstaja    absolutni    prostorski ”okvir“, v katerem se zvezdi
Zdaj mi je Newtonov argument za obstoj    absolutnega    prostora že malo bolj jasen, vendar
zvezda sploščena tudi, če ne bi bilo    absolutnega    prostora, v katerem se vrti?
razloga, zakaj bi bila zvezda brez    absolutnega    prostora okrog sebe sploščena, saj
znotraj vrteče se snovi v odnosu do    absolutnega    prostora.
nekega nevidnega, zgolj hipotetičnega    absolutnega    prostorskega ”okvira“?
nasprotju z Newtonom in drugimi zagovorniki    absolutnega    prostora zagovarjal empiristično varianto
na metafizični, izkustvu nedostopni    absolutni    prostor.
sredobežne sile na vodo v odnosu do    absolutnega    prostora - pa je Mach menil, da
zadostnega argumenta za postuliranje    absolutnega    prostora, saj nikakor ne moremo vedeti,
odgovora na vprašanje, ali obstaja    absolutni    prostor?
”svetlobnega etra“, ki bi bil fizična podstat    absolutnega    referenčnega ”okvira“, zato se je uveljavilo
da v fiziki ni smiselno govoriti o    absolutnem    prostoru; vendar so se pozneje znova
Mojster, zdaj že nekaj časa govoriva o    absolutnem    in relativnem prostoru, na čas pa sva
Mislil sem na Newtonovo teorijo o    absolutnem    in relativnem času - nanjo sva skoraj
da je pri Newtonu argumentacija za    absolutni    čas vzporedna argumentaciji za absolutni
absolutni čas vzporedna argumentaciji za    absolutni    prostor, in nasploh bi lahko ugotovili,
Mojster, če sprejmemo simetrijo    absolutnega    prostora in časa, ali iz nje sledi
je čas pri Newtonu pravzaprav samo    absoluten    - tisto pa, kar Newton imenuje ”relativni
relativnost časa vselej ostaja ”usklajena“ z    absolutnim    časom, ki teče za vse opazovalce enako
”ritem“ časa je pri Newtonu res samo    absoluten   , tj. enak za vse opazovalce po vsem
pri Newtonu in klasikih; v zvezi z    absolutnim    prostorom in časom velja omeniti tudi
zavzemal za obstoj praznine, namreč    absolutnega    prostora - in analogno časa.
Zanimive so njegove misli o nujnosti    absolutnega    časa ter o simetriji med časom in prostorom...
Pojem    absolutnega    časa res ni tako jasen, kot se mi je
ne živimo in mislimo tako, kakor da    absolutni    čas je?
”Kot primer [za    absolutni    čas] sem navedel zgodbo o Jozuetu iz
slednji je zastopal Newtonovo teorijo    absolutnega    prostora in časa, s tem pa tudi obstoj
Newtonova teorija    absolutnega    časa in prostora nama je vzela relativno
V nasprotju z Newtonovo    absolutno    (in substancialno) teorijo časa in
in čas; ker pa se en ”del“ domnevno    absolutnega    časa ali prostora ne razlikuje od drugega
”notranjih“ in ”zunanjih“ odnosih, lahko    absolutni    prostor ali čas zamenjamo kar z relativnim,
treba ob tem predstavljati kakršnokoli    absolutno    realnost zunaj teh stvari, katerih
v univerzumu vendarle določale tudi    absolutni    prostor in čas - sicer ne substancialni,
temu problemu - sprašujem se, ali iz    absolutnega    časa in prostora lahko sklepamo tudi
iz dveh razlogov: prvič, če bi bil    absolutni    prostor omejen s celoto stvarstva,
Glede    absolutnega    časa pa je razmislek o nujnosti ”predčasa“
oziroma dogodkov; ker pa je čas bodisi    absoluten    bodisi relativen, saj tertium non
(”tretje ni dano“) - zato sledi, da je Čas    absoluten   .
S tem bi samo delali iz časa nekaj    absolutnega   , nekaj od Boga neodvisnega, medtem
katerega se Newton ne more izogniti    absolutnemu    prostoru in času ter ”nadprostoru“
vesolja“, ki naj bi mirovalo glede na    absolutni    prostor), kajti vsepovsod vladajo isti
”suvereno vladal v neskončni praznini    absolutnega    prostora, v katerem je sila univerzalne
tudi desnost) ekstrinzična lastnost v    absolutnem    pomenu, ki je določena (že) v odnosu
pomenu, ki je določena (že) v odnosu do    absolutnega    prostora, neodvisno od drugih predmetov
odnos levice do desnice, ne pa šele ”   absolutna   “ ekstrinzičnost, odnos levice do prostora,
   absolutni   “ odnos, ki naj bi po Kantu zagotavljal
...zato, ker je njuna levost ali desnost ”   absolutna   ekstrinzična lastnost, določena
Seveda, kako naj bo prostor kantovsko    absoluten    oziroma substancialen, če pa je - toliko
substancialen, ne da bi bil eo ipso tudi    absoluten   .
določena kot leva ali desna glede na    absolutni    prostor evklidske geometrije, temveč
tisti umišljeni praznini Newtonovega    absolutnega    prostora!
teče, niti relativen čas, kaj šele    absoluten   ...
sva ga včeraj prebrala, zapisal, da ”   absolutni    čas... imenujemo z drugim izrazom trajanje
skriva tudi kak drug metafizični pomen    absolutnega    časa, poleg njegove fizične neodvisnosti
   Absolutna    brezčasnost se razlikuje od trajnosti;
nasploh vsak pojem, večen in zato je tudi    absolutna    sedanjost.
poti znan, to je namreč sama njegova    absolutna    filozofija, pri Plotinu in drugih mistikih
tranzitivnost in nesimetričnost časa, pa tudi    absolutno    simultanost oziroma sočasnost dogodkov
relativnostna teorija že zanikala obstoj    absolutne    sočasnosti dogodkov, ki jo Husserl
svetovnozgodovinsko ”ozadje“, analogno    absolutnemu    prostorskemu ”okviru“ kot nekemu realnemu
Newtonu, zadostovalo pojmovanje časa kot    absolutnega    referenčnega ”ozadja“ ali ”okvira“
Pri novoveškem    absolutnem    času je namreč poudarek na funkciji,
In funkciji    absolutnega    časa sta predvsem dve: prvič, da
opazovalce enako hitro, da je njegov ritem    absoluten    - ”matematičen“, kot je rekel Newton
”matematičen“, kot je rekel Newton - kajti le    absolutni    tek časa omogoča uporabo enotnega merila
merila trajanja; in drugič, da obstaja    absolutna    časovna simultanost oziroma sočasnost
dogodkov v vsakem izmed ”presekov“    absolutnega    trajanja.
nisem razumel: kaj pravzaprav pomeni    absolutna    sočasnost in kako jo relativnostna
predstavljaš, kaj to pomeni, da ni    absolutnega    zdaja?
opazovalca, razen morda za Boga, ni    absolutna   , je isti kot razlog ”raztezanja“ časa
pokazal, da relativnostna teorija ni    absolutna    oziroma univerzalna razlaga celotne
Drugače rečeno, ne obstaja    absoluten    prostorsko‐časovni okvir, kot je menil
”privilegiranega“ referenčnega okvira - torej ni    absolutnega    časa, ne absolutnega prostora, niti
okvira - torej ni absolutnega časa, ne    absolutnega    prostora, niti v substancialnem niti
giblješ ali miruješ... saj ”resničnega“,    absolutnega    gibanja v relativnostni teoriji sploh
relativnostni teoriji sploh ni, kakor tudi ni    absolutnega    prostora in časa, v katerem in med
se relativnostna teorija imenovala ”   absolutna    teorija“ narave!
relativnostna teorija, ki je kot teorija lahko    absolutna   .
elektromagnetizem) poenotil v eno samo    absolutno    teorijo narave, ki je bila njegov ideal
njegov ideal in za katero je ”žrtvoval“    absolutni    prostor in čas ter relativiziral tudi
Einsteinu šlo predvsem za vzpostavitev    absolutne    znanosti, za absolutno spoznanje naravnih
vzpostavitev absolutne znanosti, za    absolutno    spoznanje naravnih zakonov.
tem pa je odpadla tudi možnost, da se    absolutni    prostor, ki je pri Newtonu kljub znamenitemu
fizikalne oziroma substancialne utemeljitve    absolutnega    prostora?
treba med trditvijo, da ne obstaja    absolutni    prostor, niti absolutni čas, namreč
ne obstaja absolutni prostor, niti    absolutni    čas, namreč da v funkcionalnem pomenu
je fizika ovrgla klasično hipotezo o    absolutnem    prostoru in času ter uvedla relativno
transcendentalni apriorni formi čutnosti nujna in ”   absolutna   tudi v svojih dejanskih strukturnih
nadomestilo staro klasično predstavo o    absolutnem    prostoru in času.
pa zato, ker po Einsteinu ne obstaja    absolutni    čas, temveč množica relativnih časov
polemiki z Aristotelom ne govori o    absolutnem    niču, marveč o tako imenovani ”zunanji
bog, neustvarjen in večen, bivajoč po    absolutni    nujnosti in vzrok samemu sebi.“ [Mendoza,
Kartezij, saj je Spinoza postavil Boga za    absolutni    in nedvomni temelj svojega filozofskega
fasete pa so bliže ali dlje od njegove    absolutne    popolnosti.
”razsežno substanco“ lahko razumemo kot    absolutni    prostor, ki naj bi ga Spinoza zagovarjal
kot posamezni segmenti ali ”regije“    absolutnega    prostora spreminjajo (npr. rdijo, bledijo,
medtem ko razsežna substanca kot    absolutni    prostor ostaja večno enaka (Bennett
”Z Bogom mislim    absolutno    neskončno bitje, se pravi podstat,
bivanje, ni moglo biti ustvarjeno od    absolutne    narave nekega atributa Boga, zakaj
atributa Boga, zakaj vse, kar sledi iz    absolutne    narave nekega atributa Boga, je neskončno
to‐in‐to koordinatno točko znotraj    absolutnega    prostora, ki ga določa celoten NATURADEUS,
   Absolutna    identiteta neskončnega s končnim, uzrta
Schellingu subjekt nikoli ne doseže    absolutne    identitete z objektom tako, da bi v
filozofijo ”ukinjal“ v sami sebi, v    absolutnem    pojmu, temveč je zaslutil njeno mejo
smeli priznavati ničesar, razen one    absolutne    čistosti in indiference...“ [287].