O'beseda, označena besedila z lemami
| Trenutni sovražnik je vedno predstavljal | absolutno | zlo, iz česar sledi, da je bil kakršenkoli |
| Vladarji take države so | absolutni | , tako kot faraoni in Cezarji niso mogli |
| Ves čas ima Partija v rokah | absolutno | resnico in absolutno seveda ni moglo |
| izpolnil zaplato praznine in postal | absolutna | resnica in ko je bilo dva in dva tako |
| Jeffersonove besede spremenile v hvalnico | absolutnemu | vladanju. |
| Sloga teh dveh mož je bila | absolutna | in trdna. |
| čemer v tem razlikovanju ‘ni prav nič | absolutnega | ’, pravi avtor. |
| Pod Ludovikom XIII. je bila uvedena | absolutna | oblast, da bi premagali protestantizem, |
| Čeprav je razsežnost neskončna, ni | absolutna | neskončnost, kajti vsebuje samo eno |
| »Njegova oblast ni zaradi tega nič manj | absolutna | .« |
| po nečem, kot je ženska, po nekakšni | absolutni | mami, ne po življenju, ampak po maternici... |
| odreagirati drugače, kot bi to storil | absolutni | gospodar situacije. |
| pa sem v isti meri čutil bolečo muko | absolutne | želje, da bi ostal. |
| zgodovino oziroma v dialektični samorazvoj | absolutnega | duha Kierkegaard vpisal sam, pa če |
| Kierkegaard vpisal sam, pa če je | absolutnemu | duhu še tako nasprotoval kot posamičnik, |
| čigar bistvo se venomer povnanja v | absolutnem | duhu, izgubljajoč s tem svoje notranje |
| ujet v dialektične kategorije svojega | absolutnega | Sistema; te ujetosti se Kierkegaardov |
| da je ”v popolnoma drugačnem smislu“ | absolutna | in transcendentna zavesti, kot je zavesti |
| morda vendarle mogoče pokazati, da | absolutna | evidenca ego sum sega nujno tudi |
| prepričanje, da je moja smrt moj | absolutni | konec - in da mi je po njej pravzaprav |
| kratko: Principia), je vprašanje | absolutnega | prostora in časa: |
| telesa v relativnem smislu, obstajata | absolutna | prostor in čas, glede na katera se |
| se telesa gibljejo (ali mirujejo) v | absolutnem | smislu. |
| ” | Absolutni | , resnični ali matematični čas teče |
| Zakaj Newton pravi | absolutnemu | času tudi ”matematični čas“ - ali v |
| Pojem | absolutnega | časa ni povsem jasen. |
| Absolutni | čas imenuje tudi ”matematični čas“, | |
| se vrniva k Newtonovemu pojmovanju | absolutnega | časa, saj je iz njegove filozofske |
| kak prepričljiv argument za obstoj | absolutnega | časa? |
| ni navedel, je pa dokazoval obstoj | absolutnega | časa vzporedno z obstojem absolutnega |
| absolutnega časa vzporedno z obstojem | absolutnega | prostora - prostor in čas namreč v |
| imel Newton tehtne argumente za obstoj | absolutnega | prostora, ki jih je po analogiji prenesel |
| po analogiji prenesel na dokazovanje | absolutnega | časa. |
| K vprašanju | absolutnega | časa se bova še vrnila, zdaj poglejva, |
| vrnila, zdaj poglejva, kaj Newton pravi o | absolutnem | prostoru: |
| ” | Absolutni | prostor ostaja vselej isti in negiben |
| neka gibljiva razsežnost ali merilo | absolutnih | prostorov, ki ga naši čuti določijo |
| Absolutni | in relativni prostor sta enaka po podobi | |
| isti, v enem času isti z enim delom | absolutnega | prostora, skozi katerega prehaja zrak, |
| pa bo isti z drugim delom le‐tega [ | absolutnega | prostora] in se bo tako, absolutno |
| Ali lahko rečemo bolj preprosto: | absolutni | prostor je za Newtona največji možni |
| in tja gibljejo posamezni svetovi; | absolutni | čas pa je kakor trajanje vesoljne drame, |
| Toda merilo | absolutnega | prostora ali časa je enako merilu relativnih |
| meter in sekunda je sekunda, tako v | absolutnem | kot v relativnem pomenu. |
| praviloma ni enaka hitrosti istega telesa v | absolutnem | prostoru - razen če relativni prostor |
| če relativni prostor miruje glede na | absolutni | prostor. |
| gibanja nekega telesa, recimo mene, v | absolutnem | prostoru? |
| potem ko Newton začrta ločnico med | absolutnim | prostorom in relativnimi prostori posameznih |
| zavzame in je, glede na prostor, bodisi | absolutno | bodisi relativno“ [prav tam]. |
| osnovi te opredelitve Newton definira | absolutno | in relativno gibanje: |
| ” | Absolutno | gibanje je premik <translation> telesa |
| premik <translation> telesa z enega | absolutnega | mesta na drugo; relativno gibanje [pa] |
| Toda resnično <real>, | absolutno | mirovanje je ostajanje telesa v istem |
| giblje tudi Zemlja, se bo resnično, | absolutno | gibanje telesa povečalo...“ itd. [Newton, |
| medtem ko je mornarjevo | absolutno | gibanje vsota vseh relativnih gibanj, |
| katerih je udeležen - vsota glede na | absolutni | prostor oziroma absolutno mesto. |
| Posledica uvedbe | absolutnih | mest v svetovno mehaniko je trditev, |
| mehaniko je trditev, da morajo biti | absolutna | mesta - Newton jim pravi tudi ”prvotna |
| Zato pa so ta mesta | absolutna | ; in premiki s teh mest so edina absolutna |
| absolutna; in premiki s teh mest so edina | absolutna | gibanja.“ [Newton, 8] |
| niso nič drugega kot deli celotnih in | absolutnih | gibanj; in vsako celotno gibanje je |
| mest načeloma toliko, kolikor je delov | absolutnega | prostora oziroma mest znotraj njega |
| abstraktne referenčne točke za vsa | absolutna | gibanja v absolutnem prostoru, je nekakšen |
| referenčne točke za vsa absolutna gibanja v | absolutnem | prostoru, je nekakšen ”negiben pol“ |
| planetov, ki naj bi mirovalo v odnosu do | absolutnega | prostora in tako na fizični ravni uprimerjalo |
| in tako na fizični ravni uprimerjalo | absolutno | mesto, postulirano v teoriji. |
| našega Osončja zares miruje glede na | absolutni | prostor oziroma - tudi če ne gremo |
| prostor oziroma - tudi če ne gremo vse do | absolutnega | prostora - zakaj je sklepal, da Osončje |
| Ampak če je obstoj negibnega | absolutnega | mesta zgolj hipotetičen, ali iz tega |
| sledi, da je zgolj hipotetičen tudi | absolutni | prostor... in bržkone tudi absolutni |
| absolutni prostor... in bržkone tudi | absolutni | čas? |
| težišča Osončja, in domnevo o obstoju | absolutnega | prostora kot ”okvirja“ vseh vesoljnih |
| predstave ne bi sprejel za svojo - da je | absolutni | prostor enakomerno napolnjen z mirujočim |
| 19. stoletju so za takšno ”podstat“ | absolutnega | prostora uvedli izraz ”svetlobni eter“ |
| sprejemal... kako pa je potem sploh zagovarjal | absolutni | prostor kot mirujoči ”oder“ vseh gibanj? |
| ”eterične“ hipoteze jasno dokazujejo, da | absolutni | prostor kot vesoljni ”okvir“ vseh gibanj |
| Newtonov glavni argument za obstoj | absolutnega | prostora so sile, ki delujejo na telesa. |
| moremo sklepati, ali obstaja negiben | absolutni | prostor ali ne. |
| se medsebojno razlikujejo resnična [ | absolutna | ] in relativna gibanja, so sile, ki |
| katerem se nahaja, medtem ko so pospeški | absolutni | in povzročeni s silami. |
| pospešuje [svoje gibanje] tudi v odnosu do | absolutnega | prostora.“ [Bas van Fraassen, 111] |
| pripisati vrtenju vode v odnosu do | absolutnega | prostora! |
| odnosu do ”zunanjega“, negibnega, | absolutnega | prostora. |
| tod njegova trditev, da je vrtenje | absolutno | in ”resnično“ gibanje: |
| za njihovo pojasnitev ni potreboval | absolutnega | prostora, medtem ko so pospeški gibanj |
| prostora, medtem ko so pospeški gibanj | absolutni | , saj jih je lahko pojasnil - kot je |
| - kot je sam menil - samo z uvedbo | absolutnega | prostora. |
| Seveda pa se je Newton zavedal, da je | absolutni | prostor le teoretska postavka, ki ni |
| neposredno izkustveno preverljiva: | absolutnega | prostora ne moremo videti, nanj lahko |
| strop, dokazoval obstoj Newtonovega | absolutnega | prostora? |
| praznem vesolju le tedaj, če obstaja | absolutni | prostorski ”okvir“, v katerem se zvezdi |
| Zdaj mi je Newtonov argument za obstoj | absolutnega | prostora že malo bolj jasen, vendar |
| zvezda sploščena tudi, če ne bi bilo | absolutnega | prostora, v katerem se vrti? |
| razloga, zakaj bi bila zvezda brez | absolutnega | prostora okrog sebe sploščena, saj |
| znotraj vrteče se snovi v odnosu do | absolutnega | prostora. |
| nekega nevidnega, zgolj hipotetičnega | absolutnega | prostorskega ”okvira“? |
| nasprotju z Newtonom in drugimi zagovorniki | absolutnega | prostora zagovarjal empiristično varianto |
| na metafizični, izkustvu nedostopni | absolutni | prostor. |
| sredobežne sile na vodo v odnosu do | absolutnega | prostora - pa je Mach menil, da |
| zadostnega argumenta za postuliranje | absolutnega | prostora, saj nikakor ne moremo vedeti, |
| odgovora na vprašanje, ali obstaja | absolutni | prostor? |
| ”svetlobnega etra“, ki bi bil fizična podstat | absolutnega | referenčnega ”okvira“, zato se je uveljavilo |
| da v fiziki ni smiselno govoriti o | absolutnem | prostoru; vendar so se pozneje znova |
| Mojster, zdaj že nekaj časa govoriva o | absolutnem | in relativnem prostoru, na čas pa sva |
| Mislil sem na Newtonovo teorijo o | absolutnem | in relativnem času - nanjo sva skoraj |
| da je pri Newtonu argumentacija za | absolutni | čas vzporedna argumentaciji za absolutni |
| absolutni čas vzporedna argumentaciji za | absolutni | prostor, in nasploh bi lahko ugotovili, |
| Mojster, če sprejmemo simetrijo | absolutnega | prostora in časa, ali iz nje sledi |
| je čas pri Newtonu pravzaprav samo | absoluten | - tisto pa, kar Newton imenuje ”relativni |
| relativnost časa vselej ostaja ”usklajena“ z | absolutnim | časom, ki teče za vse opazovalce enako |
| ”ritem“ časa je pri Newtonu res samo | absoluten | , tj. enak za vse opazovalce po vsem |
| pri Newtonu in klasikih; v zvezi z | absolutnim | prostorom in časom velja omeniti tudi |
| zavzemal za obstoj praznine, namreč | absolutnega | prostora - in analogno časa. |
| Zanimive so njegove misli o nujnosti | absolutnega | časa ter o simetriji med časom in prostorom... |
| Pojem | absolutnega | časa res ni tako jasen, kot se mi je |
| ne živimo in mislimo tako, kakor da | absolutni | čas je? |
| ”Kot primer [za | absolutni | čas] sem navedel zgodbo o Jozuetu iz |
| slednji je zastopal Newtonovo teorijo | absolutnega | prostora in časa, s tem pa tudi obstoj |
| Newtonova teorija | absolutnega | časa in prostora nama je vzela relativno |
| V nasprotju z Newtonovo | absolutno | (in substancialno) teorijo časa in |
| in čas; ker pa se en ”del“ domnevno | absolutnega | časa ali prostora ne razlikuje od drugega |
| ”notranjih“ in ”zunanjih“ odnosih, lahko | absolutni | prostor ali čas zamenjamo kar z relativnim, |
| treba ob tem predstavljati kakršnokoli | absolutno | realnost zunaj teh stvari, katerih |
| v univerzumu vendarle določale tudi | absolutni | prostor in čas - sicer ne substancialni, |
| temu problemu - sprašujem se, ali iz | absolutnega | časa in prostora lahko sklepamo tudi |
| iz dveh razlogov: prvič, če bi bil | absolutni | prostor omejen s celoto stvarstva, |
| Glede | absolutnega | časa pa je razmislek o nujnosti ”predčasa“ |
| oziroma dogodkov; ker pa je čas bodisi | absoluten | bodisi relativen, saj tertium non |
| (”tretje ni dano“) - zato sledi, da je Čas | absoluten | . |
| S tem bi samo delali iz časa nekaj | absolutnega | , nekaj od Boga neodvisnega, medtem |
| katerega se Newton ne more izogniti | absolutnemu | prostoru in času ter ”nadprostoru“ |
| vesolja“, ki naj bi mirovalo glede na | absolutni | prostor), kajti vsepovsod vladajo isti |
| ”suvereno vladal v neskončni praznini | absolutnega | prostora, v katerem je sila univerzalne |
| tudi desnost) ekstrinzična lastnost v | absolutnem | pomenu, ki je določena (že) v odnosu |
| pomenu, ki je določena (že) v odnosu do | absolutnega | prostora, neodvisno od drugih predmetov |
| odnos levice do desnice, ne pa šele ” | absolutna | “ ekstrinzičnost, odnos levice do prostora, |
| absolutni | “ odnos, ki naj bi po Kantu zagotavljal | |
| ...zato, ker je njuna levost ali desnost ” | absolutna | “ ekstrinzična lastnost, določena |
| Seveda, kako naj bo prostor kantovsko | absoluten | oziroma substancialen, če pa je - toliko |
| substancialen, ne da bi bil eo ipso tudi | absoluten | . |
| določena kot leva ali desna glede na | absolutni | prostor evklidske geometrije, temveč |
| tisti umišljeni praznini Newtonovega | absolutnega | prostora! |
| teče, niti relativen čas, kaj šele | absoluten | ... |
| sva ga včeraj prebrala, zapisal, da ” | absolutni | čas... imenujemo z drugim izrazom trajanje |
| skriva tudi kak drug metafizični pomen | absolutnega | časa, poleg njegove fizične neodvisnosti |
| ” | Absolutna | brezčasnost se razlikuje od trajnosti; |
| nasploh vsak pojem, večen in zato je tudi | absolutna | sedanjost. |
| poti znan, to je namreč sama njegova | absolutna | filozofija, pri Plotinu in drugih mistikih |
| tranzitivnost in nesimetričnost časa, pa tudi | absolutno | simultanost oziroma sočasnost dogodkov |
| relativnostna teorija že zanikala obstoj | absolutne | sočasnosti dogodkov, ki jo Husserl |
| svetovnozgodovinsko ”ozadje“, analogno | absolutnemu | prostorskemu ”okviru“ kot nekemu realnemu |
| Newtonu, zadostovalo pojmovanje časa kot | absolutnega | referenčnega ”ozadja“ ali ”okvira“ |
| Pri novoveškem | absolutnem | času je namreč poudarek na funkciji, |
| In funkciji | absolutnega | časa sta predvsem dve: prvič, da |
| opazovalce enako hitro, da je njegov ritem | absoluten | - ”matematičen“, kot je rekel Newton |
| ”matematičen“, kot je rekel Newton - kajti le | absolutni | tek časa omogoča uporabo enotnega merila |
| merila trajanja; in drugič, da obstaja | absolutna | časovna simultanost oziroma sočasnost |
| dogodkov v vsakem izmed ”presekov“ | absolutnega | trajanja. |
| nisem razumel: kaj pravzaprav pomeni | absolutna | sočasnost in kako jo relativnostna |
| predstavljaš, kaj to pomeni, da ni | absolutnega | zdaja? |
| opazovalca, razen morda za Boga, ni | absolutna | , je isti kot razlog ”raztezanja“ časa |
| pokazal, da relativnostna teorija ni | absolutna | oziroma univerzalna razlaga celotne |
| Drugače rečeno, ne obstaja | absoluten | prostorsko‐časovni okvir, kot je menil |
| ”privilegiranega“ referenčnega okvira - torej ni | absolutnega | časa, ne absolutnega prostora, niti |
| okvira - torej ni absolutnega časa, ne | absolutnega | prostora, niti v substancialnem niti |
| giblješ ali miruješ... saj ”resničnega“, | absolutnega | gibanja v relativnostni teoriji sploh |
| relativnostni teoriji sploh ni, kakor tudi ni | absolutnega | prostora in časa, v katerem in med |
| se relativnostna teorija imenovala ” | absolutna | teorija“ narave! |
| relativnostna teorija, ki je kot teorija lahko | absolutna | . |
| elektromagnetizem) poenotil v eno samo | absolutno | teorijo narave, ki je bila njegov ideal |
| njegov ideal in za katero je ”žrtvoval“ | absolutni | prostor in čas ter relativiziral tudi |
| Einsteinu šlo predvsem za vzpostavitev | absolutne | znanosti, za absolutno spoznanje naravnih |
| vzpostavitev absolutne znanosti, za | absolutno | spoznanje naravnih zakonov. |
| tem pa je odpadla tudi možnost, da se | absolutni | prostor, ki je pri Newtonu kljub znamenitemu |
| fizikalne oziroma substancialne utemeljitve | absolutnega | prostora? |
| treba med trditvijo, da ne obstaja | absolutni | prostor, niti absolutni čas, namreč |
| ne obstaja absolutni prostor, niti | absolutni | čas, namreč da v funkcionalnem pomenu |
| je fizika ovrgla klasično hipotezo o | absolutnem | prostoru in času ter uvedla relativno |
| transcendentalni apriorni formi čutnosti nujna in ” | absolutna | “ tudi v svojih dejanskih strukturnih |
| nadomestilo staro klasično predstavo o | absolutnem | prostoru in času. |
| pa zato, ker po Einsteinu ne obstaja | absolutni | čas, temveč množica relativnih časov |
| polemiki z Aristotelom ne govori o | absolutnem | niču, marveč o tako imenovani ”zunanji |
| bog, neustvarjen in večen, bivajoč po | absolutni | nujnosti in vzrok samemu sebi.“ [Mendoza, |
| Kartezij, saj je Spinoza postavil Boga za | absolutni | in nedvomni temelj svojega filozofskega |
| fasete pa so bliže ali dlje od njegove | absolutne | popolnosti. |
| ”razsežno substanco“ lahko razumemo kot | absolutni | prostor, ki naj bi ga Spinoza zagovarjal |
| kot posamezni segmenti ali ”regije“ | absolutnega | prostora spreminjajo (npr. rdijo, bledijo, |
| medtem ko razsežna substanca kot | absolutni | prostor ostaja večno enaka (Bennett |
| ”Z Bogom mislim | absolutno | neskončno bitje, se pravi podstat, |
| bivanje, ni moglo biti ustvarjeno od | absolutne | narave nekega atributa Boga, zakaj |
| atributa Boga, zakaj vse, kar sledi iz | absolutne | narave nekega atributa Boga, je neskončno |
| to‐in‐to koordinatno točko znotraj | absolutnega | prostora, ki ga določa celoten NATURADEUS, |
| Absolutna | identiteta neskončnega s končnim, uzrta | |
| Schellingu subjekt nikoli ne doseže | absolutne | identitete z objektom tako, da bi v |
| filozofijo ”ukinjal“ v sami sebi, v | absolutnem | pojmu, temveč je zaslutil njeno mejo |
| smeli priznavati ničesar, razen one | absolutne | čistosti in indiference...“ [287]. |