Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

//Pécuchet (599)

dolgem suknjiču zlahka razločil besedo    Pécuchet   .
Ljubeznivi Bouvardov videz je takoj očaral    Pécucheta   .
   Pécuchet    se je strinjal s tem.
   Pécuchet    je presenečeno ugotovil, da je na cesti
Pogled na svate je Bouvarda in    Pécucheta    pripeljal do tega, da sta spregovorila
bolje je živeti brez njih, in zato je    Pécuchet    ostal samski.
   Pécuchet    je močno zardel, potem pa s pogledom
   Pécuchet    jim sicer ni dal odveze, vendar je
to sem imel v mislih,« je odgovoril    Pécuchet   , »a si vam nisem upal predlagati.«
   Pécuchet    se je bal začimb, češ da bi mu utegnile
poklicu pisarja, Bouvard v trgovski hiši,    Pécuchet    na ministrstvu za mornarico, vendar
pazduho, pravil pa je takšne, da se je    Pécuchet    samo smejal.
   Pécuchet    je gledal plinske luči in se pritoževal
   Pécuchet    se je spričkal z njim; vmešal se je
Potem je    Pécuchet    predlagal, da mirno zaključita večer
»Vse papirje bi odneslo!« je vzkliknil    Pécuchet   , ki se je poleg tega bal prepiha.
»Kako?« je vprašal    Pécuchet    in sklonil glavo, kajti strah ga je
Potem si je    Pécuchet    spet obul čevlje, pri tem pa godrnjal:
   Pécuchet    si ni mogel kaj, da ne bi dejal:
   Pécuchet    se je imenoval Juste Roma in Cyrille.
   Pécuchet    je odšel dol, ne da bi odgovoril na
vtaknil glavo skozi okence in prepoznal    Pécucheta   .
»Tega,« je rekel    Pécuchet    in si pokazal na prsi.
   Pécuchet    je bil sin majhnega trgovca, mati mu
Bouvard je delal dolge korake,    Pécuchet    pa je drobencljal ob njem in videti
   Pécuchet    je njuhal, za posladek jedel samo marmelado
hotel biti ljubezniv in seznanil je    Pécucheta    z Barberoujem.
   Pécuchetu    se je zdel zoprn in odpeljal je Bouvarda
   Pécuchet    se je nalezel Bouvardove odrezavosti,
Prosil je, naj pokličejo    Pécucheta   .
   Pécuchet    je prišel.
   Pécuchet    se je moral usesti na kamen na dvorišču.
S pestjo je potolkel    Pécucheta    po hrbtu, potem pa se mu je za pet
In    Pécuchet   , ki je vedno trdneje stal na tleh,
prijatelja povezovale s srečo, so se    Pécuchetu    zdele povsem preproste.
»Sicer pa imam svoje knjige,« je dejal    Pécuchet   .
Bouvard bi odpeljal s seboj pohištvo,    Pécuchet    pa veliko črno mizo; uporabila bi stare
   Pécuchet    je tičal na visokem slamnatem stolu,
   Pécuchet    je skušal premagati njegovo trmo, prosil
Nasprotno pa je bil    Pécuchet    siten s kolegi, odšel je zadnji dan
   Pécuchet    je do dveh zjutraj hodil po sobi.
   Pécuchet    je hotel biti zraven.
čeprav sta bila odgovorna za vse, je    Pécuchet    iz pretirane previdnosti spal v istih
   Pécuchet    je sklanjal glavo pod čepico in vsakokrat,
   Pécuchet    je takoj pogledal v notranjost; od
bil izgubljen, ker se je vozar zapil;    Pécuchet    ni imel niti toliko moči, da bi tarnal,
Deveti dan popotovanja je    Pécuchet    v Falaisu najel dodatnega konja in
Naposled je    Pécuchet    zlezel z voza in se pogrezajoč v blato
Čeprav je bila polnoč, je    Pécuchet    predlagal, da bi si ogledala vrt.
   Pécuchet    je skušal odkriti popke.
Bouvard in    Pécuchet    sta bila presenečena.
hrbtu, z odprtimi usti in razoglav,    Pécuchet    na desnem boku, tiščeč kolena v trebuh,
Bouvard je pokadil pipo,    Pécuchet    je vzel ščepec njuhanca, potem pa sta
   Pécuchet    je eno sobo namenil za svoje zbirke,
   Pécuchet    je nosil čepico; imel je velik predpasnik
   Pécuchet    je dal pred kuhinjo izkopati široko
samozavestnosti (imela je celo malo brčic) se je    Pécuchet    ustrašil.
Bouvard in    Pécuchet    sta ponovila v en glas:
Upravnik je pomagal Bouvardu in    Pécuchetu    čez plot in stopili so skozi dve ogradi,
Bouvard je priganjal konja,    Pécuchet    pa je zlezel h koritu in z lopato obračal
   Pécuchet    je zalotil enega izmed njih, zgrabil
   Pécuchet    je dal zgraditi steklenjak iz opeke.
   Pécuchet    je v njej spravljal orodje in tam je
   Pécuchet    je bil zadovoljen, da ima pošast.
   Pécuchet    je za vsako našel drug izgovor in tako
Tedaj se je    Pécuchet    obrnil na cvetje.
Tako si je    Pécuchet    priskrbel lipovko iz Indije, vrtnico
gnojilski delirij, pri čemer ga je    Pécuchet    še spodbujal.
Zvečer jo je pil s    Pécuchetom    in oba sta se trudila, da bi se jima
   Pécuchet   , ki je bil priskrbel recept, je bil
Tesnoba se je polotila Bouvarda in    Pécucheta   .
   Pécuchet    se je pognal v tek.
   Pécuchet    ni jokal.
»Da, res lepa zabava!« je menil    Pécuchet   , ko je to slišal.
sta pospremila gospoda Bouvarda in    Pécucheta    do doma.
Škoda je bila znatna,    Pécuchet    je hotel vedeti, pri čem sta, in za
bil zelo mučen, zato se ga je lotil    Pécuchet   .
Varčevanje bi prizadelo    Pécucheta    pri njegovem vrtu.
Ko je prišla pomlad, se je    Pécuchet    lotil obrezovanja hrušk.
Bouvard pod haljo nosil pleten jopič,    Pécuchet    pa svoj stari suknjič pod predpasnikom
Kdaj pa kdaj je    Pécuchet    segel v žep po priročnik.
dol in začel je kričati, dokler mu ni    Pécuchet    prišel na pomoč.
Toda komaj je    Pécuchet    na to opozoril Bouvarda, je zagrmelo
   Pécucheta    je ploha presenetila in zatekel se
pojedla le nekaj malega, nato pa je    Pécuchet    boječe rekel:
   Pécuchet    je hrupno dihal, si tlačil v nos ščepec
»Kakor hočeš,« je rekel    Pécuchet   , čez trenutek pa dodal:
   Pécuchet    je pobesil glavo.
   Pécuchet    je naredil več risb, pri čemer je uporabljal
čudovitih možnosti sta bila Bouvard in    Pécuchet    kar omotična.
   Pécuchet    je odgovoril:
   Pécuchet    se je nekega jutra odpravil v Bretteville,
   Pécuchet    je vstal že ob zori, tresel se je,
»Pazi!« je rekel    Pécuchet   .
Po kakšni uri čakanja je    Pécuchet    dejal, da lahko gredo v jedilnico.
Bouvard je posadil dami poleg sebe,    Pécuchet    pa je imel župana na levi in župnika
nerodno, na vse kriplje se je opravičeval,    Pécuchet    pa je vstal in šel v kuhinjo oštevat
   Pécuchet    je dal znamenje.
Bouvarda in    Pécucheta    je obšlo resnično veselje, ko sta videla,
Bouvard in    Pécuchet    sta ves dopoldan nosila vodo, da sta
   Pécuchet    je napadel davke.
»Požvižgam se na kupčije!« je kriknil    Pécuchet   .
Preden je župnik odšel, je boječe zaupal    Pécuchetu   , da se mu navidezna grobnica sredi
»Ne govori tako,« je dejal    Pécuchet   .
   Pécuchet    je govoril, da so takšna odkritja važnejša
   Pécuchet    je momljaje nekaj računal, skoraj nepremičen
Medtem je    Pécuchet    naredil Bouvardu pridigo in pripravljena
   Pécuchet    je odprl dve steklenici svoje malage,
Bouvard in    Pécuchet    sta imela važnejše delo.
Toda    Pécuchet    ni imel miru zaradi neuspeha malage,
   Pécuchet    je bil takoj počepnil za kad, Bouvard
   Pécuchet    je končal z besedami:
Mnogokratna razmerja so zmedla    Pécucheta   .
   Pécuchet    je odvrnil, da nista bolna, povedal,
   Pécuchet    je odobravajoče rekel zdravniku:
   Pécuchet   , ki se je ukvarjal z lobanjo, je obupal
Tedaj je    Pécuchet    rekel:
»Na delo!« je rekel    Pécuchet   .
so vsi v vasi mislili, da Bouvard in    Pécuchet    skrivata doma pravega mrliča.
»Kaj bo dobrega?« je vprašal    Pécuchet   .
»Hej, ta je pa prehuda!« je vzkliknil    Pécuchet   .
Bouvard in    Pécuchet    sta bila očarana.
brado v vrat in potisnil trebuh naprej,    Pécuchet    se je s komolci naslonil na mizo in
razloži, zakaj in kako, in nazadnje je    Pécuchet    zardevajoč spravil iz sebe priznanje.
   Pécuchet    je vzdihnil in odgovoril, da ni treba
tehtnica ni prenesla obeh, je začel    Pécuchet   .
»Migaj z udi!« je rekel    Pécuchet   .
»Saj tudi meni ni vroče,« je rekel    Pécuchet    in zadrgetal.
   Pécuchet    je mislil, da bo kaj dosegel, če bo
Nato je skakal okoli tehtnice,    Pécuchet    pa se je oprijemal vrvi, upogibal kolena
Ko se je    Pécuchet    spet oblekel, mu je ušel vzklik:
razburjenje, ko je držal krožnik z iglami pred    Pécuchetom   , ta pa jih je zabadal v vretenca.
Bouvard in    Pécuchet    sta jo kar posvojila.
   Pécuchet   , ki so ga še posebej zanimali zajedalski
postalo nevarno, če ne bi bilo zraven    Pécucheta   .
Bouvarda je bolel želodec,    Pécucheta    pa je dajala grozna migrena.
Bouvard in    Pécuchet    sta prebirala zdravniške recepte in
Žrtvoval se je    Pécuchet   .
   Pécuchet    se je spomnil Raspailovih besed, da
podprt z blazinama, sedel je med ženo in    Pécuchetom   , ki sta ga silila, da je jedel.
   Pécuchet    je trdil, da obstajajo same po sebi,
   Pécuchet    se je zmedel.
   Pécuchet    je naštel nekaj avtoritet.
   Pécuchet    je prekrižal roke.
   Pécuchet    se je zarežal.
Ko je    Pécuchet    prišel domov, je našel Bouvarda na
   Pécuchet    mu je povedal svojo zgodbo, ki se mu
   Pécucheta    je začela peči vest.
Tolikšen uspeh je    Pécucheta    navdal s pogumom.
   Pécuchet    je bil po kleščenju v gabrovem drevoredu
   Pécuchetu    je prišlo na misel, da je njuhanje
In    Pécuchet    je prinesel iz knjižnice higienski
ta zahteva je spravila v ogorčenje    Pécucheta   .
zaščitnice zdravja, Bouvardu ljube in od    Pécucheta    neločljive varuhinje.
   Pécuchet    si je poveznil čepico na ušesa, kar
   Pécuchet    je bil ogorčen.
»In vsega niti ne vidimo!« je dejal    Pécuchet   .
Potem se je    Pécuchet    obrnil proti Velikemu medvedu, mu pokazal
   Pécuchet    je nadaljeval:
   Pécuchet    je nadaljeval:
   Pécuchet    je dvakrat ali trikrat ponovil ‘pa
Toda kozel se je obrnil proti    Pécuchetu    in ga sunil z rogovi v spodnji del
   Pécuchet    je pisal Dumouchelu za mikroskop.
   Pécuchet    je priznal, da njune raziskave še niso
Bouvard in    Pécuchet    sta se spogledala in obšlo ju je isto
Bouvard in    Pécuchet    sta se s poštno kočijo odpeljala iz
   Pécuchet    ga je odvedel naprej po obali in mu
   Pécucheta    je prevzelo navdušenje in zakričal
jo izkopal od zgoraj, medtem ko bi    Pécuchet    od spodaj razbil skalo, potem pa bi
stal na prstih in kopal z rovnico,    Pécuchet    je upognjen udarjal s krampom.
nameni so znanstveni,« je pojasnil    Pécuchet   .
   Pécuchet    se je uprl, češ da je to krivično.
   Pécuchet    je bil bled kot zid in besno je pogledoval
Pri palicah se je    Pécuchet    odločil za šest čevljev dolgo letoviščarsko
Na gondoli sta se Bouvard in    Pécuchet    pogovarjala s tremi kmeti, dvema ženičkama
nagibal k neptunizmu, medtem ko je bil    Pécuchet    za plutonizem.
»Upajmo,« je rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    je glasno razpredal svoje misli.
otok Julia izginil,« je nadaljeval    Pécuchet    »se lahko vprašamo, ali bodo ozemlja,
»Recimo,« je rekel    Pécuchet   , »da je pod Rokavskim prelivom potres.
hitro, da je bil kmalu sto korakov pred    Pécuchetom   .
   Pécuchet    je videl, da beži, kot ga nesejo noge,
Ko je    Pécuchet    pridrvel do tja, je bil brez sape;
Ko je    Pécuchet    prilezel petdeset čevljev visoko, je
   Pécuchet    se ni zmenil zanje, temveč je rekel:
   Pécuchet    je trdil, da je Zemlja znatno starejša.
»Jaz grem še dlje!« je zavpil    Pécuchet   .
Planili so v krohot,    Pécuchet    pa se ni dal zmesti:
kot sta bila nameravala, zato ga je    Pécuchet    razglasil za ‘jezuita’.
In ker je    Pécuchet    izgovoril besedi ‘kraljestvo mineralov’,
na hrbet in zadremal, medtem ko je    Pécuchet    sklonil glavo, se z obema rokama prijel
ostre dišave, ozračje je bilo težko in    Pécuchetu    se je v nekakšni otopelosti sanjalo
   Pécuchet    mu je hotel pomagati in tako je pod
Gorju je vzel svečo, da bi    Pécuchet    lahko bolje videl levo ploščo, ki je
pojdite z mano,« je rekel in odpeljal    Pécucheta    k hiši, kjer je lastnica Castillonova
   Pécuchet    se je spet prikazal s kmetico, in medtem
   Pécuchet    se je ustavil, da bi lahko bolje razmišljal,
»Velja,« je odgovoril    Pécuchet   .
Dva kokosova oreha (   Pécuchet    ju je imel od mladih let) sta bila
   Pécuchet    je s svoje postelje videl vse to v
Bouvard in    Pécuchet    sta hotela imeti še več takšnega pohištva,
   Pécuchet    je pevce z grotesknimi čeljustmi, ki
prostore, vendar je Bouvarda oviral trebuh,    Pécucheta    pa strah pred kačami.
Bouvard in    Pécuchet    sta računala na lepo zbirko.
Gospa Bordinova se je    Pécuchetu    zdela nekoliko hladna.
Tako je    Pécuchet    zdaj prišel do čelade.
   Pécuchet    je take dni, kot svoje čase v Parizu,
zadeve, mu je povedal, da sta Bouvard in    Pécuchet    takrat, ko sta vsepovsod iskala dokumente,
Bouvard in    Pécuchet    sta bila mislila, da bi morda datum
tudi midva tako misliva,« je rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    ga je narisal, Bouvard pa opisal.
Tedaj sta se Bouvard in    Pécuchet    poglobila v keltsko arheologijo.
Bouvard in    Pécuchet    sta bila polna vneme, ko sta si po
   Pécuchet    ga je pohvalil, ker ni vedel, kaj naj
imeli faličen pomen in za Bouvarda in    Pécucheta    je vse postalo falus.
Bouvard in    Pécuchet    sta milo prosila še za štirinajst dni,
   Pécuchet    je izginil za minuto, ko pa se je vrnil,
»Sicer pa je tako moj,« je ponavljal    Pécuchet   .
Bouvard in    Pécuchet    je nista imela več, vendar sta se tolažila
Ko je zvedel, da sta Bouvard in    Pécuchet    prišla do jušnika, jima je predlagal
   Pécuchet    je bil proti.
»Znamka Rouena!« je rekel    Pécuchet   .
Ko je notar odšel, se je    Pécuchet    ves onemogel zgrudil v naslanjač.
   Pécuchet    je pograbil jušnik in ga vrgel daleč
   Pécuchet    je občudoval te misli.
   Pécuchet    se je dal prepričati, a kmalu po znanstveni
   Pécuchet    si je pod noge postavil klopco, glasno
   Pécuchet   , ki je bil jeznorit in nagnjen k ukazovanju,
svojimi predlogi pogubil republiko, in    Pécuchet    je trdil, da je Vergniaud hotel vsak
Kajti    Pécuchet    je tako rekoč že vedel za vzrok, saj
Tudi    Pécucheta    so se polotili dvomi in postala sta
»Čakaj malo,« je rekel    Pécuchet    in brskal po spodnjem delu knjižne
obilo v moderni zgodovini in Bouvard in    Pécuchet    sta se vrnila k Franciji in se lotila
   Pécuchet    se je strinjal z njim in hotel mu je
   Pécuchet    je skušal razlagati mite in izgubljal
   Pécuchetu    se je zdelo, da je takšno delo izvedljivo.
Bouvard se je usedel,    Pécuchet    je hodil gor in dol po muzeju.
   Pécuchet    je menil, da je to zelo resno vprašanje,
Bouvard in    Pécuchet    sta jo oštela, ker je bila tako počasna.
razočaranja je Bouvard komaj zadrževal solze,    Pécuchet    pa se je začel tresti.
»Čigava krava?« je vprašal    Pécuchet   .
»Tole je gotovo za vas« je    Pécuchet    rekel Gorjuju.
»Nihče se ne požvižga name!« je zakričal    Pécuchet    in bil je tako ogorčen zaradi njene
   Pécuchet    je dodal:
Bouvard zavaroval z modrimi očali,    Pécuchet    pa si je potegnil ščitnik čepice nizko
Kajti Bouvard in    Pécuchet    sta popustila iz brezbrižnosti, pozabila
   Pécuchet    si je pomagal s splošno biografijo
   Pécuchet    se ni več zanesel na Dumasa.
   Pécuchet    je obdeloval zgodovinsko gledališče
je tako hvalil George Sand, da se je    Pécuchet    lotil Consuela, Horaca, Mauprata in
se zdi himeričen,« je naposled rekel    Pécuchet   .
s takšnimi traparijami?« je govoril    Pécuchet   .
In    Pécuchet   , ki je hlepel za idealnim, je neopazno
prebral prizor s sanjami, da se je tudi    Pécuchet    hotel preizkusiti.
Medtem je    Pécuchet    počel isto; vmesna vrata so bila zaprta
   Pécuchet    je zaradi tega pozabil svojo iztočnico.
   Pécuchet    temu nikakor ni bil kos in popolnoma
dne, ko je Bouvard skušal razložiti    Pécuchetu    igro Frédéricka Lemaïtra, se je nenadoma
   Pécuchet    je iz narejene sramežljivosti namignil,
Bouvard se je ogreval za Stolp Neslov,    Pécuchet    pa se je bal vlog, ki terjajo preveč
   Pécuchet    se je obračal stran in sopel, da bi
   Pécuchetu    se je zdelo, da mora razložiti:
»Samo meniško kuto imava,« je rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    se je prikazal s kuto in Molièrom.
Tartuffe pobožal Elmiro po kolenu, je    Pécuchet    postal osoren kot žandar.
   Pécuchet    si je pomagal s knjigo:
In če svojih upov ni zaupal    Pécuchetu   , je tako ravnal zato, ker se je bal
   Pécuchet    si je pustil brke, Bouvard pa zaradi
dolgo strmel v strop, medtem ko je    Pécuchet    sedel v naslanjaču, stegoval noge,
»Meni tudi,« je pripominjal    Pécuchet   .
to dilemo postavil pred Barberouja,    Pécuchet    pa je pisal Dumouchelu.
»Bedak!« je vzkliknil    Pécuchet   .
»Kaj če bi kovala verze?« je rekel    Pécuchet   .
Ta trditev je zmedla Bouvarda in    Pécucheta    in lotila sta se slovnice.
Zlasti    Pécuchet    je bil začuden nad Géninom.
   Pécuchet    se je spomnil enega svojih šefov v
   Pécuchet    je bil za čustvo in misel, Bouvard
»S taktom,« je odgovoril    Pécuchet   .
»Pretiravaš,« je rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    ni vedel, kaj naj reče.
   Pécuchet   , ki je prepoznal njegov glas, se je
»In teatra,« je dodal    Pécuchet   .
To dokazuje Kato,« je ugovarjal    Pécuchet   .
»O stilu se pogovarjamo!« je zavpil    Pécuchet   .
Vaucorbeil je nameraval oditi, a ga je    Pécuchet    zadržal.
   Pécuchet    se je razveselil takšne domačnosti.
»Zdi se mi,« je rekel    Pécuchet   , »da bomo kmalu imeli kraval.«
   Pécuchet    pa je bil zadovoljen zato, ker je padec
Bouvardu in    Pécuchetu    se je zdelo, da bi se jima morali zahvaliti
je odpravila suženjstvo,« je rekel    Pécuchet   .*
   Pécuchet    je menil, da so lastniki že tako v
Tedaj je    Pécuchet    predlagal, da bi ustanovili klub.
   Pécuchet    je mešal vrste in rede, obračanje na
in jo prebral gospodoma Bouvardu in    Pécuchetu   .
   Pécuchetu    je bilo več do prijatelja kakor do
Bouvard in    Pécuchet    sta dopovedovala Gorjuju, da ne bo
Bouvard in    Pécuchet    sta nastopila proti njemu, opozarjala
očiščenem terenu bi lahko uspela Bouvard in    Pécuchet   , ne da bi kdo kaj slutil.
obrnil, se je zadel v Bouvarda, ki ga je    Pécuchet    privlekel vse do trga, in začela sta
znižale se bodo plače!« ga je zavrnil    Pécuchet   .
je na glavnem oknu pod uro prikazal    Pécuchet   .
»Zakaj?« je ponosno vprašal    Pécuchet   .
Ko sta se Bouvard in    Pécuchet    vrnila domov, so jima udarili na ušesa
Bouvard je bil dovolj moder, da ni    Pécucheta    pustil nikamor.
Tedaj se je Gorju obrnil k    Pécuchetu   :
   Pécuchet    je sklonil glavo, kot da bi dvomil
»Vendar,« je rekel    Pécuchet   , »kako potegniti črto med nedolžnimi
»Oprostite,« je rekel    Pécuchet   , »pravico enega samega človeka je treba
me je tvojega skepticizma!« je rekel    Pécuchet   .
Bouvardu in    Pécuchetu    se je majhno število upiralo prav tako
»Toda,« je rekel    Pécuchet   , »ljudstva so solidarna, tako kot posamezniki.«
Bouvard in    Pécuchet    sta mu zato čestitala nekega dne, ko
»Tudi jaz sem za to,« je rekel    Pécuchet   .
Bouvard in    Pécuchet    sta obzirno vstala.
»Srednjeveška čustva izražate,« je rekel    Pécuchet   .
»Važna je svoboda,« je ugovarjal    Pécuchet   .
Ko so odhajali, sta Bouvard in    Pécuchet    slišala, da je gospod de Faverges rekel
   Pécuchet    je šel do konca.
»Tega ne dojamem,« je rekel    Pécuchet   .
več odlomkov, potem pa jih pokazal    Pécuchetu   , rekoč:
Ti dokumenti so    Pécucheta    užalostili.
»To ni važno,« je rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    je odšel iz stanovanja in zaloputnil
Neke noči je    Pécuchet    zaslišal škripanje škornjev na hodniku.
Na županstvu ga ni bilo, zato je    Pécuchet    odšel k trgovcu.
   Pécuchet    ga je skušal prepričati in vzel je
   Pécuchet    je bil čisto bled.
»Te zanima, kaj mislim?« je vprašal    Pécuchet   .
»Znanost že ni,« je menil    Pécuchet   .
   Pécuchet    jo je gledal in čutil nekaj čisto novega,
   Pécuchet    si je od Langloisa sposodil puško za
   Pécuchet    je postajal nadležen zaradi tega, ker
Neki dogodek je pretresel    Pécucheta   .
pogovarjati; bila sta le za seženj od    Pécucheta   , od njega ju je ločevala vrsta dreves.
   Pécuchet    je smuknil v jarek in vlekel na ušesa.
   Pécuchet    se ni ganil; zemlja v jarku mu je segala
Za    Pécucheta    je bilo to, kar je videl, odkritje
gorele senene kopice, drugič, ko sta s    Pécuchetom    priredila večerjo, potem v muzeju,
   Pécuchet    se je pogosto pogovarjal s služkinjo
   Pécuchet    je prelagal odločitev iz dneva v dan,
omedlela, ni spustila robčka na tla in    Pécuchet    ni vedel, kaj naj stori, kajti njegovo
kako premožen je, s čim je vezan na    Pécucheta   .
   Pécuchet    je še vedno nameraval prikrivati svojo
zakonsko spalnico, razen če bi bil    Pécuchet    proti; tedaj bi stanoval v soprogini
Zjutraj tistega dne je    Pécuchet    sklenil, da bo umrl, če od služkinje
»Me imaš rada?« je nenadoma rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    se je izmikal njenim pogledom, Bouvard
»Tako je,« je rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    je medtem nekajkrat šel ven, hodil
   Pécuchet    je zaprl vrata, se dolgo obotavljal,
   Pécuchet    je postal še bolj rdeč in rekel je
zgodi kaj tako žalostnega!« je govoril    Pécuchet   .
ognjem v malem salonu, pri čemer je    Pécuchet    goltal zdravila, Bouvard pa vlekel
bi bilo treba narediti, in brž ko je    Pécuchet    ozdravel, je Bouvard menil, da bi jima
   Pécuchet    je priplezal do vrha.
prepevajo med vajami, in Bouvard in    Pécuchet    sta med korakanjem lajnala himno št.
   Pécuchet    je dejal, da je tega kriva napačna
Tudi    Pécuchet    se je čutil ‘spodkopanega’, koža ga
Tako se je tja odpravil samo    Pécuchet   .
   Pécuchet    se je nelagodno počutil.
Zanjo so sedli    Pécuchet   , Girbal, gospa Marescotova in njen
   Pécuchet    ni počakal do kolačkov, marveč se je
Ta domneva je dala misliti    Pécuchetu   .
»To je nemogoče,« je odgovoril    Pécuchet   .
Po eni uri opazovanja jo je    Pécuchet    komaj slišno vprašal:
   Pécuchet    je že nabral opilke in očistil kakšnih
   Pécuchet    je hitreje tolkel po steklenih ploščicah,
Bouvard in    Pécuchet    sta si zavihala rokave, se postavila
Tedaj je    Pécuchet    rekel:
Prikazal se je    Pécuchet   .
   Pécuchet    se je domislil imenitnega načina magnetizacije.
»Tale,« je rekel    Pécuchet    in pokazal Victoire, škrofeljnasto
   Pécuchet    je dal njegovo desnico v Victoirino
Zdravnikovo ugovarjanje je    Pécucheta    grozno jezilo.
Skratka, Bouvard in    Pécuchet    nista uspela.
»Živčno‐zvezdni fluid,« je dodal    Pécuchet   .
Pogledali so Bouvarda in    Pécucheta   .
Bouvard in    Pécuchet    sta pod pergolo kramljala z učiteljem,
   Pécuchet    se je na vse kriplje trudil, da bi
   Pécuchet    je z ogljem narisal na tla črno ploščo,
   Pécuchet    je bil čedalje bolj zanesen in hotel
Toda medtem ko    Pécuchet    ni imel niti ene družinske relikvije,
bilo, da se mu to upira, zato ga je    Pécuchet    vprašal:
Bouvard se je držal zadaj;    Pécuchet    mu je kazal hrbet in metal na ognjišče
   Pécuchet    je brž začel prišepetavati imena, ki
Proti Bouvardu in    Pécuchetu    je nastala tiha zarota, ki so jo podpihovali
služabnika pri gospodih Bouvardu in    Pécuchetu   .
   Pécuchet    je korakoma napredoval, držal palico
Potem se je    Pécuchet    premikal čedalje počasneje, odprl je
   Pécuchet    se je usedel na rob jame, in ko je
Med pregledovanjem je snel    Pécuchetu    čepico in videl, da je čelo polno izpuščajev
   Pécucheta    je bilo sram in poveznil si je čepico,
   Pécuchet    si je čisto opomogel.
   Pécuchet    se je pogovoril s kmetom in ta je uslišal
Bouvard jih je naglo podajal    Pécuchetu   , ta pa jih je polagal v vrsto, brž
   Pécuchet    je osorno nekaj rekel in gospodar je
iz La Mettrieja, Locka, Helvétiusa,    Pécuchet    pa iz gospoda Cousina, Thomasa Reida
»Vendar,« je menil    Pécuchet   , »imam v sebi nekaj, kar je višje od
»To nič ne pomeni!« je rekel    Pécuchet   .
In    Pécuchet    je zdrdral tri kartezijanske dokaze:
   Pécuchet    je odgovoril:
   Pécuchet    je jemal ščepce njuhanca, Bouvard pa
»O, to bi bilo pa lepo!« je rekel    Pécuchet   .
metoda bolj znanstvena«, in Bouvard in    Pécuchet    sta se odločila zanjo.
   Pécuchet    je osupnil.
»Nehaj!« je rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    je razmislil, prekrižal roke.
»Hvala za poklon,« je rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    je bil užaljen in še tri dni se je
»Tako je!« je rekel    Pécuchet   .
lotil čiščenja gabrovega drevoreda,    Pécuchet    pa obrezovanja špalirjev.
napenjal je prsi, roke je imel gole;    Pécuchet    se je držal zida, sklanjal je glavo,
sta razpravljala o zadevi, še zlasti    Pécuchet   .
pijanskega videza je bil neprijeten tudi    Pécuchetu   .
   Pécuchet    je pokleknil in ga skušal dvigniti
»Saj se mi je zdelo!« je vzkliknil    Pécuchet   .
»Bodiva filozofa,« je rekel    Pécuchet   .
»Jaz si tega ne dovolim,« je poudaril    Pécuchet   .
   Pécuchet    je na dolgo in široko ugovarjal, čeprav
»Čemu neki?« je rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    ni odnehal.
   Pécuchet    ga je povabil, naj vstopi, kajti vpričo
Mož v sutani je sedel k njima in    Pécuchet    se je lotil krščanstva.
mi zdi, da sem ga zabil,« je rekel    Pécuchet   .
»Res nima podlage,« je priznal    Pécuchet   .
Oglasil se je    Pécuchet   :
»Poglejte v zgodovino!« je vzkliknil    Pécuchet   .
arkanih metafizike?« je nadaljeval    Pécuchet   .
Bouvard in    Pécuchet    sta ob drugih priložnostih govorila
Bouvard in    Pécuchet    se zaradi tega nista vznemirila.
me prav nič ne brigajo!« je govoril    Pécuchet   .
   Pécuchet    je stoično rekel:
   Pécuchet    je hrepenel po filozofskem znanju.
Nazadnje je    Pécuchet    odnesel na skedenj dve telovadni vrvi.
je čez pleteni telovnik nosil haljo,    Pécuchet    pa se iz varčnosti že tri mesece ni
razlogov dobro popiti stekleničko žganja,    Pécuchet    pa, da bi si privoščila malo čaja.
»Zdaj bo šele grozno,« je rekel    Pécuchet   .
»Nezakonskem,« je reže se dodal    Pécuchet   .
   Pécuchet    je pobesnel oziroma ponorel.
   Pécuchet    je kmalu samo še hropel.
temi komaj odprl vrata, pohitel za    Pécuchetom   , ga ujel na skednju.
Sveča je gorela na tleh,    Pécuchet    pa je stal na stolu in držal vrv v
je ganila Bouvarda kljub razumu in    Pécucheta    kljub trdemu srcu.
Bouvard in    Pécuchet    sta nehote pritegnila in zazdelo se
Bouvard je bil raznežen,    Pécuchet    se je spomnil prvega obhajila; in iz
Pridvignjenost svetega Janeza je    Pécucheta    čisto prevzela in tako je lažje razumel
zadržanosti sta bila presenečena in tako je    Pécuchet    nekega dne z brezbrižnim obrazom vprašal
redno hodil k obredom, v primerjavi s    Pécuchetom    pa se ni hotel prisiliti k postu.
Marcel je ogorčeno strmel vanj,    Pécuchet    pa je resno brkljal po koščku polenovke.
   Pécuchet    ni hotel iti predaleč zaradi te zmage,
   Pécuchet    je hotel biti popoln in iskal je svoje
   Pécuchet    se je hotel trpinčiti, zato se je odpovedal
   Pécuchet    se je popolnoma zanesel na njene izkušnje.
   Pécucheta    so zamikali.
Bouvardu se je vse zdelo zelo grdo, toda    Pécuchet    je tako gledal, Reine je tako silila
   Pécuchet    je včasih postal pred nekdanjo kompostno
»Moramo stokati med jedjo,« je odgovoril    Pécuchet   , »kajti po tej poti je človek izgubil
   Pécucheta    je to zelo razveselilo in na glas je
tebe bo lahko spreobrnila,« je rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    je bil sključen na klečalniku, odgovarjal
   Pécuchet    se je zadovoljil z rožnim vencem kot
Veliko dekle je potegnilo    Pécucheta    za suknjič, starec z naočniki mu je
Bouvard in    Pécuchet    sta mislila, da bo zadavil Goutmana.
»Moj je,« je rekel    Pécuchet   .
Naposled je    Pécuchet    zaprl oči.
zadregi, saj mu ni bilo do tega, da bi    Pécuchet    nekega dne ostal brez premoženja; toda
Obenem bi se zakramenta udeležil tudi    Pécuchet   .
   Pécuchet    je razmišljal o Kristusovem trpljenju
Prvi z evangeljske strani je bil    Pécuchet   , nedvomno je od prevelikega razburjenja
   Pécuchet    jo je sprejel in pri tem vrtel oči.
   Pécuchetu    je bilo hudo za tem, toda ljudje so
   Pécuchet    jo je odrinil, Bouvarda ni prav nič
   Pécuchet    se je ravnal po tej metodi.
zaradi koničastega nosu spominjala na    Pécucheta   .
očakih; in ko se je Bouvard z njim in    Pécuchetom    vračal domov, jih je na vso moč očrnil.
   Pécuchet    je bil bolje poučen in je od gospoda
Takšen način razumevanja dejstev se je    Pécuchetu    zdel nepošten.
In tako    Pécuchet    nazadnje ni več vedel, kaj naj si misli
celo sliko, ki je prikazovala nilomer,    Pécuchet    pa ga je imel za falus.
učenosti in v napadu samoljubja je    Pécuchet    postal transcendenčen in mitološki.
In    Pécuchet    se je potem kot klop držal gospoda
da bi dal nekoga v sveto olje, se je    Pécuchet    prikazal pred njim na cesti, tako da
   Pécuchet    je najprej govoril o nepomembnih rečeh,
   Pécuchet    je nadaljeval:
Ko je bil    Pécuchet    tudi pod njim, si je drznil trditi,
   Pécuchet    in gospod Jeufroy sta hodila počasi
»Pretiravate,« je rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    je potem za ta prepir povedal Bouvardu.
   Pécuchet    se je zamislil.
In ko je    Pécuchet    tako razmišljal, je rekel, da razume,
Gospa de Noarisova je hotela zvedeti od    Pécucheta   , ali ne čuti nobene spremembe, recimo
Obljubila jo je tudi    Pécuchetu   .
Louisa Hervieuja, nato pa vzel s seboj    Pécucheta   .
»Lej, lej,« si je rekel    Pécuchet   , »argument je isti kot pri mučencih:
   Pécuchet    je to razlagal drugače.
   Pécuchet    se je otožno vrnil domov.
Bouvard in    Pécuchet    sta le boječe ugovarjala.
Bouvard in    Pécuchet    sta gledala v strop; gospa de Noarisova,
utrjeval z La Mettriejem, Holbachom itd.;    Pécuchet    se je oddaljil od vere, ki je postala
pridružili še gospod Jeufroy, Bouvard in    Pécuchet   .
»In čudež,« je rekel    Pécuchet   , »se dela z besedami, ne glede na to,
Cerkveni mož je hodil med    Pécuchetom    in Bouvardom.
In    Pécuchet    je dodal:
Bouvard in    Pécuchet    sta si z znamenji dopovedala, da bo
   Pécuchet    ga je ustavil:
Pohujšanje je bilo še večje, ko je    Pécuchet    izjavil, da ima enako rad budizem.
»Ga sploh poznate?« je    Pécuchet    vprašal gospoda Jeufroya.
Naposled je    Pécuchet    v obupu izjavil, da bo postal budist.
Bouvard in    Pécuchet    pa sta odšla brez pozdrava.
Bouvard in    Pécuchet    sta ju opazovala, ko sta korakala pred
Kdaj pa kdaj se je obrnila in    Pécuchetu    je bilo vpričo njenih svetlih kodrčkov
»Jaz tudi,« je rekel    Pécuchet   , kajti obšla ju je ista misel.
Bouvard in    Pécuchet    sta odpeljala otroka s seboj.
Čeprav sta bila trdnega zdravja, ju je    Pécuchet    kot kakšen Špartanec hotel še bolj
Bouvard je prevzel deklico,    Pécuchet    pa fanta.
Bouvard ni mogel narediti obroča,    Pécuchet    pa sešiti žoge.
   Pécuchet    jima je pokazal svoj mikroskop, Bouvard
Na ta način sta Bouvard in    Pécuchet    pravzaprav izrabljala hibe otrok, kar
   Pécuchet    je proučil pravila, nato pa zelo resno
Bouvard in    Pécuchet    ne bi zmogla tolikšnih stroškov.
Nekega dopoldneva, ko sta se Bouvard in    Pécuchet    ravno dobro lotila svojih zvijač, se
pravi, da so slabo rezali,« je rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    jo je opazoval, nato pa rekel:
   Pécuchet    je izjavil, da je gotovo zaljubljen
Bouvard in    Pécuchet    potem nista več dvomila o sebi, poklicala
Bouvard in    Pécuchet    sta bila zaradi tega teden dni zelo
vse radovedneže in dejal Bouvardu in    Pécuchetu   , naj se pobereta za njimi, kar sta
barvi slame, potem je bil na vrsti    Pécuchet   .
   Pécuchet    je odprl tobačnico in vzel ščepec njuhanca.
»Do neke mere,« je rekel    Pécuchet   .
   Pécuchet    je trdil, da otroci ne dolgujejo ničesar
naj se pazim?« je zajedljivo vprašal    Pécuchet   .
Bouvard in    Pécuchet    sta šla proti domu, ko sta kakšnih
   Pécuchet    je v muzeju pribil tablo za nazorne
Naj je    Pécuchet    ob urah pouka še tako vlekel za zvonec
da je bolj logično začeti z občino,    Pécuchet    pa, da s svetom kot celoto.
Neke januarske noči ga je    Pécuchet    odpeljal na polje.
   Pécuchet    je dvignil glavo.
Potem je    Pécuchet    vzel v roke pomarančo, potisnil skoznjo
   Pécuchet    mu je z atlasom razlagal Evropo.
Vendar ga    Pécuchet    ni hotel potegniti v pretanjeno razmišljanje,
   Pécuchet    je bil tako drzen, da je sam prevzel
   Pécuchet    je hotel skupaj prikazati tisto, kar
   Pécuchet    je ugovarjal:
Nato jima je    Pécuchet    hotel razložiti, kako se obnavlja kri,
»Vidiš,« je govoril    Pécuchet    in kazal osla, konja, vola, »živali,
seboj so imeli mrežo za metulje in    Pécuchet    je previdno držal živalco in kazal
»To je izjema,« je rekel    Pécuchet   .
Potemtakem načelo, ki ga je postavil    Pécuchet   , ni držalo.
   Pécuchet    pa je bil za to in s starim Gouyem,
   Pécuchet   , ki je prihitel k njim, je dodal, da
In zvečer je    Pécuchet    z Bouvardom na svoji desni, nekaj zapiski
   Pécuchet    je hotel zbuditi fantovo domišljijo
Bouvard in    Pécuchet    sta učencema zaman ponavljala izrek:
Bouvard in    Pécuchet    sta ju skušala pridobiti za častne
pozabil, kdaj je umrl Henrik IV., mu je    Pécuchet    posadil na glavo oslovska ušesa.
Bouvard in    Pécuchet    sta jima odštela nekaj soldov, da bi
vzgojiteljev sta Bouvardu govorila ‘stric’,    Pécuchetu    pa ‘striček’, vendar sta ju tikala
Bouvard in    Pécuchet    sta odhitela dol v kuhinjo.
Potem sta se Bouvard in    Pécuchet    dolgo pogovarjala o Victorju.
In    Pécuchet   , ki je z rokami objemal koleno, je
   Pécuchet    je dejal, da sta otroka v letih, ko
   Pécuchet    je od daleč zlil nanj steklenico vode;
ga je razbiti, ko je nenadoma prišel    Pécuchet   .
   Pécuchet    je ugovarjal, da je telesna kazen včasih
   Pécuchet    se je uprl, saj sta jo vendar že na
Bouvard in    Pécuchet    sta se pozanimala, ali je res, in ni
Bouvard in    Pécuchet    sta bila sicer ogorčena nad njegovim
In ker glasba mehča nravi, je    Pécuchetu    prišlo na misel, da bi ga učil solfeggia.
   Pécuchet    je hotel učiti z zgledom, dajal je
Kljub temu je    Pécuchet    prešel na dvoglasno petje.
Nazadnje je    Pécuchet    rekel Victorju:
ju čakajo zlati gradovi,« je rekel    Pécuchet   .
Bouvard in    Pécuchet    sta župnika razglasila za bedaka.
   Pécuchet    je mislil drugače.
   Pécuchet    je dejal, da ga je groza javnih hiš.
mislil, da je mogoče zame!« je rekel    Pécuchet   .
Kadar sta Bouvard in    Pécuchet    zagledala na hišna vrata pribito sovo,
»Tega pa ne!« je rekel    Pécuchet   .
»Prava surovina ste!« je rekel    Pécuchet   .
Na določeni dan sta Bouvard in    Pécuchet    uro prezgodaj prišla na županstvo.
Ta prizor je zelo potrl Bouvarda in    Pécucheta   .
začelo z zadevo Sorel proti Bouvardu in    Pécuchetu   .
»Dovolite, prosim!« je vzkliknil    Pécuchet   .
   Pécuchet    se je obrnil k poslušalstvu.
»Zakon vam je ne nalaga!« mu je zabrusil    Pécuchet   .
   Pécuchet    se je neprijetno počutil in je hitro
Brezmejna je bila jeza Bouvarda in    Pécucheta   , ko sta z registrature dobila opozorila,
svobodna trgovina, je pripeljal s seboj    Pécucheta   .
Tedaj sta se Bouvard in    Pécuchet    hotela izkazati z nečim, kar bi njune
   Pécuchet    je narisal risbo s tušem, pri čemer
   Pécuchet    je zajecljal:
Bouvard in    Pécuchet    sta mirno razlagala, kaj bo iz tega.
Potem je šel budit    Pécucheta    in mu na hitro povedal, kaj se je zgodilo.
suknjiča in s prekrižanimi rokami,    Pécuchet    na robu ležišča, bos in z bombažnim
bilo videti, kot da sta še Bouvard in    Pécuchet    imela prste vmes.
bojim se, da je g.    Pécuchet    bolan, zato se drznem obračati na vas«
»Žal,« je nadaljeval    Pécuchet   .
   Pécuchet    je hvala bogu še ohranil slavnostni