O'beseda, označena besedila z lemami
» | Matic | , če je pa tako - - - « je rekel Kuščar |
Tri hiše so že gorele -- Hotejčevega | Matica | in Modrijanovo Nanco je takrat ubilo |
sem se spomnil, kako je umrl Hotejčev | Matic | , toda ni se mi zdelo vredno, da bi |
Smrt Hotejčevega | Matica | je z nezadržano silo vdirala vame in |
jasno dopovedovati, da je Hotejčev | Matic | res samo Hotejčev Matic, a da kljub |
je Hotejčev Matic res samo Hotejčev | Matic | , a da kljub temu tudi on doživlja svojo |
skušal napisati, kako je umrl Hotejčev | Matic | , naš nedolžni velikan. |
Hotejčev | Matic | je ležal vznak na dveh golih mizah |
In tudi za | Matica | ne skrbi! |
Hotejec se je obrnil, da bi spet stopil k | Maticu | , a prav tedaj je tiho zatarnala Temnikarica: |
Prejšnji dan je Hotejčev | Matic | po svoji stari navadi s kamenjem ugonabljal |
» | Matic | !« so zavpili Temnikarjevi otroci in |
Na skali je razkoračeno stal | Matic | zraven kupa okroglih prodnih kamnov. |
Ko je | Matic | zagnal zadnji kamen, so vsi hkrati |
začeli skakati po veži in oponašati | Matica | , mati pa jim je po stari navadi grozila: |
Le počakajte, hudobe grde, da | Matic | naredi pravo palico! ...« |
Matic | pride kar tako: zdaj ga ni nikjer, | |
so se samo obrnili - in že je stal | Matic | sredi veže. |
Matic | je bil res velikan: z glavo se je dotikal | |
» | Matic | !« je vzkliknila Temnikarica. |
Matic | je počasi in zelo previdno položil | |
Matic | se je globoko sklonil, se z rokami | |
»Vidim,« je skesano priznal | Matic | . |
Prav zdrav je ...« je zamomljal | Matic | . |
»Ali si huda?« je po premolku vprašal | Matic | . |
»Zakaj?« je | Matic | široko odprl svoje velike oči. |
Matic | je stal nepremično kakor velikanski | |
» | Matic | vam je vse mleko posvinjal, jim porečem.« |
Matic | se je zganil in počasi ponovil svoj | |
predpasnikom otrla obraz, pokazala | Maticu | lonec in odsekano ukazala: |
»Izpij!« je glasno ponovil | Matic | in dvignil kazalec, da bi si zabičal |
preveč čudili, ker so že vedeli, da | Matic | hodi po hišah in stika za mlekom, ki |
Matic | je izpil več kakor polovico. | |
Matic | si je obrisal mokre brke, nekajkrat | |
Matic | vam je posvinjal mleko?« | |
»Aha! ...« se je oddahnil | Matic | . |
»Brez skrbi,« je ponovil | Matic | in potegnil izpod pazduhe svojo palico. |
»O, še ne, še ne!« je odkimal | Matic | in začel takoj razkazovati dober meter |
»Pohiti!« je ponovil | Matic | in dvignil prst, da bi si zabičal ta |
Matic | je zavil okrog vogala, otroci pa so | |
Toda | Matic | ni odšel po vrtu. |
Matic | se je vzpel nanjo, sedel na rob, spustil | |
Matic | je zdaj vneto strgal, njegova široka | |
In res je bilo videti, kakor | Matic | ne bi sedel pri miru, temveč bi s skalo |
Toda | Matic | je bil še mogočnejši: |
Matic | se je namreč večkrat zravnal, da bi | |
je žarek odbil od stekla, kakor bi | Maticu | najprej blisk švignil iz nosa in nato |
Temnikarjevi otroci so | Matica | dolgo gledali samo iz kuhinje. |
Matic | ||
Prišla je do | Matica | in ga pregrnila, pregrnila je hišo, |
» | Matic | , ali ne boš šel spat?« |
»Spat!« je zagrmel | Matic | . |
»O, še ne, še ne!« je odkimal | Matic | , naglo potegnil palico izpod pazduhe |
Matic | je počasi stegnil roko in pokazal široko, | |
Matic | je skril roko za hrbet, stisnil palico | |
»Ne vem še,« je odkimal | Matic | in nagnil glavo na rame. |
»Ni povedal,« je | Matic | zmajal z glavo in se nato s pričakovanjem |
»Na Lazna!« je ponovil | Matic | in dvignil prst, da bi si zapomnil |
»Na Lazna rad,« je prikimal | Matic | . |
Laznarjevem ovinku,« je zadovoljno ponovil | Matic | in dvignil prst. |
»Kakor jež?« je | Matic | izbuljil oči in se začel čohati po |
»Bežala bodo?« je zamežikal | Matic | . |
»Še,« je zamrmral | Matic | , sklonil glavo in začel z dolgim in |
Matic | je zamežiknil z mokrimi, nejasnimi | |
»Lepa je,« je prikimal | Matic | . |
»Rad,« je priznal | Matic | in začel spet s palcem obračati kamenje |
»Sončnico,« je s ponosom prikimal | Matic | . |
Matic | se je zmedel, zamežikal, pogledal v | |
»Kokošarka je huda,« je rekel | Matic | , kakor bi se opravičeval. |
» | Matic | , ti kar pojdi po sončnico, če ti je |
»Rekla je,« je prikimal | Matic | . |
»A da bi šel?« je vprašal | Matic | in se začel spet čohati po poraščeni |
Loputniku, da te obrije!« je ponovil | Matic | in dvignil kazalec, da bi si zapomnil |
»Drnjohal?« je plašno zamežikal | Matic | . |
»Senik poderem!?« je | Matic | izbuljil oči in začel še bolj preplašeno |
»Lahko noč!« je ponovil | Matic | , se obrnil in skočil s kolnika na prod. |
so ostali na kolniku in gledali za | Maticem | , ki je zabredel v reko, jo prebredel |
Hotejčev | Matic | je bil hkrati »božji otrok« in »otrok |
Matic | v resnici ni bil Hotejčev, temveč Lužnikov. | |
se pravi, da mu bodo po domače rekli | Matic | . |
najedla, temveč je nabirala hrane tudi za | Matica | , »za tega nesrečnega črva, ki bi jedel |
Matic | pa ni hotel umreti. | |
Matic | pa ni ugasnil, temveč se je nekega | |
Matic | se ni skotalil po strmini in ni utonil | |
»Tenemala, tenemala,« je ponavljal | Matic | in plašno mežikal s svojimi velikimi, |
Matic | je jedel in spal, živel in rasel. | |
In | Matic | je res rasel kakor trs v luži. |
Na teh poteh se je | Matic | najprej srečal s smehom, ki ga dotlej |
bo nekoč opešala, pa je upala, da bo | Matic | vsaj toliko priseben, da bo sam hodil |
Matic | je bil takrat star petnajst let; po | |
Matic | je bežal, kolikor so ga nesle pete, | |
Matic | je dolgo švigal sem in tja, da bi ušel | |
Matic | se je dolgo otepal, nenadoma pa je | |
gnal živino h koritu, se je zakadil v | Matica | , ga zgrabil ter ga začel obdelovati |
Iztrgal je | Matica | iz Ustinarjevih rok in strogo rekel: |
Matic | se je nagonsko stisnil k Hotejcu in | |
prelomil na kolenu, pokazal oba konca | Maticu | ter mu strogo zažugal: |
» | Matic | , da mi ne boš nikdar več udaril!« |
»Nikdar več udaril!« je ponovil | Matic | in tudi sam dvignil kazalec, da bi |
»Že res, toda | Matic | je otrok božji.« |
»Sicer pa, kaj se | Matic | tebe tiče? |
otroka, da so mu kmalu vsi rekli Hotejčev | Matic | . |
Nihče se ga ni več dotaknil, pa tudi | Matic | ni nikdar več udaril. |
njegov trud je bil zaman; ne samo, da | Matic | res ni bil sposoben za delo, tudi obstanka |
Vaščani so sklenili, naj | Matic | živi, kakor so v tistih časih živele |
Toda ker | Matic | hišnih številk ni poznal, so mu pri |
Matic | je šel, se najedel in nato postajal | |
Matica | je delo naravnost obsedlo. | |
» | Matic | , kaj pa bo?« je začudeno vprašal, ker |
vprašal, ker ni še nikdar videl, da bi se | Matic | s čim ukvarjal. |
»Palica bo!« je kratko odgovoril | Matic | . |
»Bo!« je prikimal | Matic | in pokazal palico. |
»Boš pa še malce ostrgal!« je ponovil | Matic | in je ostrgal. |
»Boš pa še malce ostrgal,« je ponovil | Matic | in spet ostrgal, spet zamižal na levo |
»Zmeraj je malce predebela,« je pritrdil | Matic | in začel spet strgati. |
razumem,« je prikimal Hotejec in gledal | Matica | , ki je strgal palico zdaj na tem, zdaj |
Matic | je hitro vrgel oba konca iz rok, skočil | |
» | Matic | , ti kar strži. |
Matic | je še isti večer pritekel k Hotejcu, | |
» | Matic | , to ni nič!« |
»To ni nič,« se je globoko oddahnil | Matic | . |
»Prav nič!« je pribil Hotejec, izpral | Maticu | rano z žganjem in mu obvezal roko. |
»Koža ni srajca,« je ponovil | Matic | . |
»Srajca pa ne!« je ponovil | Matic | . |
»Lahko jih vržeš na gnoj,« je ponovil | Matic | in spet zamežikal z velikimi, nejasnimi |
strgal svojo palico,« je veselo ponovil | Matic | in šel. |
jutro sta Ustinar in Vogrič prignala | Matica | brez srajce in brez hlač. |
Rečeva pa ti, da je zdaj treba | Maticu | krepko osoliti pamet! |
dopovedal,« je rekel Hotejec in odvlekel | Matica | v hišo. |
»Zmeraj!« je ponovil preplašeni | Matic | in mežikal z velikimi, nejasnimi očmi. |
»Uklenili in zaprli!« je ponovil | Matic | in še bolj preplašeno zamežikal. |
»Nož ti bodo pobrali?« je ponovil | Matic | in naglo potisnil roko v žep. |
Matic | je bil tako prestrašen, da ni niti | |
»Tudi ponoči!« je ponovil | Matic | in dvignil prst, da bi si dobro zapomnil |
»S Katro?« je debelo zazijal | Matic | . |
»Grdo kosmat?« je ponovil | Matic | in se popraskal po bradi, ki je bila |
»Že ostrgal?« je začudeno zamežikal | Matic | . |
Loputniku, da te ostrže!« je ponovil | Matic | , dvignil prst in se takoj odpravil |
prav posebno bistre glave, pa se je | Matica | resnično bala. |
prepirala z dekleti, ker so nagajala | Maticu | , da bi se oženil z njo, na samotnih |
vztrepetala ob grozni misli, da bi jo | Matic | napadel. |
» | Matic | me ga je napadel me « je počasi povedala |
Kaj pa je | Matic | kriv, če ti sanjaš o njem!« |
pametne ženske, ki so se bale, da bi | Maticu | lahko kar na vsem lepem zavrela kri |
sicer smehljal in jih miril, češ da je | Matic | otrok in da bi bilo celo nespametno, |
je sam večkrat premišljal, kako bi | Matica | prijel ter ga primerno podučil. |
ki sicer ni bila nesreča, a je dala | Maticu | potreben poduk. |
Robarju so kuhali žganje pa so fantje | Matica | »za šalo« napili ter ga nato poslali |
»O sveta Marija, o prečista Devica, | Matic | me ga je me ...« |
je | Matic | samo »prizibal v bajto, se režal, sopihal |
so karabinjerji poiskali nesrečnega | Matica | , ga privlekli h kasarni, ga dobro opljuskali |
dni trudil okrog kasarne, da je rešil | Matica | iz temne kleti. |
» | Matic | , da ne boš nikdar več pil žganja!« |
Matic | se je stresel, a je takoj dvignil prst | |
»Spet zaprli ...« je ponovil | Matic | in ves vzdrgetal. |
»Mleko pij ...« je ponovil | Matic | in dvignil kazalec, da bi si zapomnil |
Matic | se je kar zamajal in široko odprl svoje | |
»Niti takole ne ...« je ponovil | Matic | , zamežikal in dvignil prst. |
»In pretepli ...« se je stresel | Matic | . |
»Ustrelili ...« se je zgrozil | Matic | . |
»Strgaj palico,« je ponovil | Matic | . |
»Noža ni ...« je obupno dahnil | Matic | . |
Matic | je samo zamežikal in obsedel kakor | |
vrnil s starim žepnim nožem in ga dal | Maticu | , ki ga je hlastno pograbil ter začel |
»O | Matic | , Matic!« je vzdihnil in zmajal z glavo. |
»O Matic, | Matic | !« je vzdihnil in zmajal z glavo. |
»Skale prekladal ...« je iz navade ponovil | Matic | , ki je še vedno ogledoval nož. |
»Veš kaj, | Matic | , pojdi včasih v Dominov rob.« |
»V Dominov rob ...« je ponovil | Matic | in zamežikal. |
»Vse kamne v tolmun!« je prikimal | Matic | in z očividnim zadovoljstvom dvignil |
Tako je | Matic | prestal zadnjo preskušnjo, ki je vredna |
Ženske se | Matic | ni nikdar dotaknil, potovki Katri pa |
Matic | jo je hodil gledat, in če je bilo dekle | |
Ko se je poročila, | Matic | ni bil preveč žalosten, ker so mu dekleta |
Matic | je bil torej miren in srečen. | |
Tako je Hotejčev | Matic | živel še dolgih dvajset let, do samega |
že razlito po vsej dolini, ko se je | Matic | zbudil v Plenškarjevem seniku. |
Matic | je spet zadovoljno zapredel. | |
je zdaj širil, zdaj ožil, kakor bi | Matic | naglo skakal iz joka v smeh in iz smeha |
Matic | si je še enkrat obrisal mokre brke | |
nebo; razlika je bila samo v tem, da je | Matic | s sveta lahko stopil v vodo, na nebo, |
Matic | stegnil vrat, potegnil sapo v nos in | |
Matic | je prebredel reko, prišel je do senčne | |
Matic | je preoral do Tihe mlake, ko je nenadoma | |
»Ho‐ooo‐oj!« je veselo vzkliknil | Matic | in začel mahati z obema rokama. |
pomahali s puškami in niso počakali | Matica | , da bi se spustil z njimi v pogovor |
sem posvinjal mleko!« je prešinilo | Matica | . |
Matic | se je najprej oddahnil, ker je zdaj | |
Matic | je še pred vasjo srečal štiri kmete, | |
» | Matic | , kar z nami! |
grem, da me obrije,« je počasi povedal | Matic | . |
Matic | je plašno zamežikal s svojimi velikimi, | |
prikimal Loputnik, ki se je obrnil k | Maticu | . |
»Res zadela ...« je iz navade ponovil | Matic | in se nasmehnil. |
Matic | je neslišno stopil za njim in kakor | |
Matic | je še zmeraj nepremično stal sredi | |
policah, nato pa je brez besede pahnil | Matica | na trinožnik ter ga ogrnil s svojim |
Loputnik tako resen in zamišljen, da je | Matic | neprestano preplašeno mežikal s svojimi |
Oddahnil se je in se vrnil k | Maticu | . |
lahko zgodi ...« je iz navade ponovil | Matic | , ki je od ugodja drgetal pod trdim |
bom šel v nebesa,« je takoj odvrnil | Matic | . |
»H Kokošarju,« je povedal | Matic | . |
je v zadregi povedal | Matic | in začel z bosimi petami drgniti po |
»Veš kaj, | Matic | , kar pohitiva, da bo Tilčka še doma. |
»Kam naj gre?« je vprašujoče zamežikal | Matic | . |
Zdaj pa izgini!« je ponovil | Matic | in dvignil kazalec, da bi si dobro |
»Naravnost k Tilčki!« je ponovil | Matic | , spet dvignil kazalec in naglo krenil |
»Kam pa tako naglo, | Matic | ?« je vprašal in dvignil kratko zalito |
Matic | se je ustavil, toda odgovoril ni. | |
Matic | je dvignil glavo in pogledal kvišku: | |
sta se spogledala ter se nasmehnila, | Matic | pa se je zdrznil, kakor bi smrt švignila |
» | Matic | , kar pojdi v imenu božjem!« je rekel |
Matic | se je oddahnil, se naglo potegnil okrog | |
» | Matic | , pomagaj!« je rekla vsa zasopla. |
Matic | je z enim samim sunkom potegnil tele | |
»Oh, | Matic | , odženi tele s sabo!« je zaprosila |
Matic | je obstal, zamežikal in nato počasi | |
rekla ...« je v opravičilo zamežikal | Matic | . |
Matic | pa je krenil naravnost h Kokošarjevim. | |
Tudi | Matic | je stal nepremično. |
» | Matic | !« je dahnila od strahu. |
»Obljubila ...« je ponovil | Matic | in podrsal s peto po kolniku. |
največjo ter jo zataknila | Maticu | za srajco. |
»Ne bom zgubil ...« je obljubil | Matic | ter se nato - bogve po kakšnih nedoumljivih |
»Zbogom, | Matic | ! ...« |
Maticu | je bilo tako čudno, da ni mogel zganiti | |
»No, | Matic | , zdaj pa zares zbogom!« je rekla Tilčka |
Matic | je ni stisnil, temveč je preplašeno | |
Matic | je otrdel od neznanega ugodja, pa tudi | |
Matic | je pričakoval, da bo zdaj zdaj nekaj | |
Matic | je ostal z iztegnjeno roko in nepremično | |
»Kaj pa je, | Matic | ?« je rekla zaskrbljeno. |
Matic | se je zravnal, dvignil kazalec in nato | |
»Ali si huda? ...« je vprašal | Matic | in plašno zamežikal. |
pozabil na Loputnika ...« je skesano rekel | Matic | in pobesil samo oči, ker zaradi sončnice |
»O | Matic | , Matic!« se je zasmejala Tilčka. |
»O Matic, | Matic | !« se je zasmejala Tilčka. |
»Vidiš ...« je dahnil | Matic | in prikimal. |
»Si šla ...« je ponovil | Matic | . |
»S partizani ...« se je zravnal | Matic | in zamežikal s svojimi velikimi, nejasnimi |
Matic | je obstal nepremično in strmel po pobočju, | |
Matic | je šele zdaj videl, da stoji sredi | |
Matic | je bil vsem v napoto, zato je sedel | |
jesti!« je trdo rekel Laznar in pokazal | Matica | , ki je še zmeraj sedel na kamnitni |
skledo polente ter jo postavila pred | Matica | . |
» | Matic | , to pa je roža!« |
Matic | se je ponosno nasmehnil in se lotil | |
» | Matic | , tako pa res ne bo šlo!« se je zasmejala |
»Tilčka je dala ...« je preplašeno zahropel | Matic | in takoj stegnil roke. |
Matic | je pomlatil polento in si sam zataknil | |
»Na ovinku bom sedel,« je povedal | Matic | in pokazal z roko proti cesti, ki se |
» | Matic | , ti kar sedi, kar sedi! |
»Napiješ mleka ...« je ponovil | Matic | in odšel z dvignjeno glavo. |
Sonce se je dvigalo više in više, | Matic | pa je strgal in strgal vedno hitreje |
»Gredo! ...« je dahnil | Matic | in spet skočil na rob zidu. |
nizko in je bilo že tako blizu, da je | Matic | razločno videl dva človeka v njem. |
naslednjem hipu že mimo njega - in | Matic | se je zdrznil, kakor bi smrt švignila |
Matic | je jasno videl, kako je iz letala siknil | |
Ko se je | Matic | zavedel in odprl oči, je videl, da |
Tedaj se je | Matic | spomnil ognja, ki je bil siknil iz |
Maticu | se je zdelo zelo čudno, zato je precej | |
Matic | je spet začudeno zamežikal, a naj si | |
Matic | se ni spomnil ne Loputnika in ne Loputnice, | |
tretjem spet vojaki, toda med njimi je | Matic | prav razločno videl Loputnika, Oblazarjevega |
Matic | je široko odprl oči, da bi se nemara | |
Premaknil se je tudi | Matic | . |
Matic | mora k Hotejcu, da mu pokaže rano, | |
bila pot tako dolga, a naposled je | Matic | prišel v vas in z njim je prišel molk. |
Za | Maticem | so v spoštljivi razdalji tiho šli otroci, |
bali, da bi prva glasna beseda zrušila | Matica | na tla. |
Matic | se je ustavil dva koraka pred njim | |
» | Matic | !« je vzkliknil v tišino, planil k njemu |
obema rokama, kakor bi se bal, da se bo | Matic | vsak hip sesedel. |
da so pristopili in previdno odvedli | Matica | v izbo. |
pritisnili skupaj dve mizi, počasi dvignili | Matica | ter ga polegli vznak. |
»Kaj pa je bilo, | Matic | ?« je vprašal. |
»Ustrelili ...« je dahnil | Matic | . |
Roplan ...« je jeknil | Matic | in preplašeno zamežiknil. |
»Prežagalo ...« je ponovil | Matic | . |
Matic | pa je uprl pogled v Hotejca in mirno | |
»Zmeraj, | Matic | , zmeraj!« je hitro pritrdil Hotejec |
»Koža ni srajca ...« je nadaljeval | Matic | . |
Matic | se je nasmehnil, češ midva že veva, | |
»Žganja? ...« je zahropel | Matic | , se takoj dvignil na komolce in z grozo |
»No, no, | Matic | !« je rekel Hotejec in mu potisnil glavo |
»Za velike rane ...« je ponovil | Matic | . |
Matic | ni stegnil roke. | |
Matic | je zagrgral, zakašljal in se nato z | |
Tilčka bo huda ...« je dahnil | Matic | in preplašeno zamežikal s svojimi velikimi, |
Matic | se je pomiril in zaprl oči. | |
Matica | je vse to vznemirilo. | |
Matic | je zaprl oči, toda kmalu se je spet | |
In | Matic | je pil. |
»Dovolj bo, | Matic | !« ga je krotil Hotejec in mu potiskal |
»Počivati ...« je ponovil | Matic | in pogledal Hotejca z mokrimi očmi. |
»V miru zarase ...« je ponovil | Matic | in zaprl oči. |
Znočilo se je in | Matic | se je nekoliko umiril. |
Matic | ni trava, Matic je hrast. | |
Matic ni trava, | Matic | je hrast. |
Hotejec je naglo stopil k | Maticu | , mu položil levico na čelo, z desnico |
zvonce, so naleteli na Hotejčevega | Matica | , ki so mu rekli tudi Enaka Palica. |
Ko je | Matic | nekega dne pritaval k njemu, izgubljeno |
palec debelo leskovo palico, sedel k | Maticu | , palico najprej z nožem olupil, nato |
»Vidiš, | Matic | ,« je toplo rekel nesrečniku, »zdaj |
povsod enaka,« je začudeno zamomljal | Matic | , ki je zmeraj ponovil zadnje besede, |
»In ta bo prava?« je ponovil | Matic | , nejeverno izbuljil oči, potegnil izpod |
»Ti si nor,« je vdano ponovil | Matic | in vztrepetal spričo gromkega Lukovega |
je nehote tako sunkovito ozrl, da je | Matic | Enaka Palica preplašeno odskočil in |
krompir!« je s prijaznim srcem zamomljal | Matic | Enaka Palica, ker se mu je zazdelo, |
Rusepatacis, Luka Božorno‐boserna in | Matic | Enaka Palica. |
se lahko zmenila za njegove besede, | Matic | Enaka Palica pa je čutil, da je treba |
bom umrl,« je žalostno odkimal tudi | Matic | , nato pa začel glasno srkati mozeg |
Matic | je odmaknil od ustnic debelo kost, | |
»Mene obral!« je preplašeno odkimal | Matic | in se tako pritisnil k steni, kakor |
»Bojiš!« je hitro prikimal | Matic | in se sunkovito odmaknil. |
Pobožala ga je po čelu in | Matic | je uprl vanjo svoje velike kalne oči, |
Rusepatacis in | Matic | Enaka Palica sta jo takoj mahnila za |
v sobo Luka, Furlan Rusepatacis in | Matic | Enaka Palica. |
Rusepatacis, | Matic | Enaka Palica in Tantadruj so ubogljivo |
Tantadruj, | Matic | Enaka Palica in Rusepatacis so ubogljivo |
cingljal Tantadruj, drugi je hodil | Matic | , ki je tiščal pod pazduho na pol ostrgano |
se je po premolku prijazno oglasil | Matic | Enaka Palica in žalostno ponovil zadnje |
in ker je molčal, je spet odgovoril | Matic | : |
»Sveti kraj!« je glasno ponovil | Matic | Enaka Palica, ki se je ustrašil gromkega |
»Bodi tiho!« je prestrašeno ponovil | Matic | Enaka Palica. |
»Mora vprašati!« je hitro ponovil | Matic | . |
»Zdaj hud!« je preplašeno potrdil | Matic | in se stisnil k Luki. |
»Pažornoserna!« je srečno ponovil | Matic | Enaka Palica. |
»Ne pojejo!« je mrmraje potrdil | Matic | Enaka Palica. |
»Naravnost v zemljo!« je navdušeno ponovil | Matic | Enaka Palica. |
» | Matic | , poišči kamen!« je ukazal Luka. |
»Lep kamen!« je ubogljivo ponovil | Matic | in ga tudi takoj poiskal. |
Rusepatacis in | Matic | sta storila prav tako. |
Obrnil se je k | Maticu | in ukazal: |
» | Matic | , zvonit! |
»Pažornoserna!« je ubogljivo prikimal | Matic | Enaka Palica, se pri priči obrnil, |
Ko so zagledali | Matica | , ki je zvonil na vse pretege, so najprej |
» | Matic | , kje gori?« |
»Kje gori?« je prestrašeno ponovil | Matic | Enaka Palica. |
Prisopihal je stražmojster, zgrabil | Matica | za rame in ga stresel ter uradno zagrmel: |
Matic | je od strahu spustil vrvi in pokazal | |
je potrdil stražmojster, se obrnil k | Maticu | in strogo zarohnel: |
»Zvonil,« se je stresel | Matic | in pokazal proti pokopališču. |
»Tantadruj,« je ponovil | Matic | in spet pokazal proti pokopališču. |
»Delajo tam,« je prestrašeno ponovil | Matic | . |
Potegnil je | Matica | predse, ga obrnil proti pokopališču |
»Postave naprej!« je prestrašeno ponovil | Matic | in se hitro prestopil. |
Možje so obstali kakor okameneli, | Matic | pa je mirno korakal naprej po beli |
Matic | je obstal in se obrnil. | |
»Pojejo,« je prestrašeno vztrepetal | Matic | in z roko pokazal proti mrtvašnici. |
Stražmojster se je izprsil in stopil za | Maticem | . |
Matic | je zavil na levo in obstal pri Luki | |
je pokazal v Luko, Rusepatacisa in | Matica | . |
»Pažornoserna,« je prestrašeno ponovil | Matic | Enaka Palica. |
»Ti, | Matic | , boš šel ob Bači domov!« |
predsednik sveta koroške regije dr. | Matic | Tasič, pa v Mežici, v Dravogradu, Mislinji, |