Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

//Martin (463)

si mi tri novce, odpeva zvon pri Sv.    Martinu   . »No, to je vse, česar se lahko
»Kje je bil Sv.    Martin   ?«
»Sv.    Martin   ?«
»Sv.    Martin    v Polju, so ji običajno rekli,« je
si mi tri novce, odpeva zvon pri Sv.    Martinu   .«
si mi tri novce, poje zvon pri Sv.    Martinu   . Nenadoma pa mu je zledenela
razveselil, ko je prepoznal cerkev Sv.    Martina   , katerega zvonovi, ko je še imel zvonove,
si mi tri novce, odpeva zvon pri Sv.    Martinu   . Kdaj mi jih boš vrnil? pravi zvon
»   Martin    je eden naših,« je ravnodušno rekel
»Prinesi pijačo sem,    Martin   .«
»Prinesi stol zase,    Martin   .«
»Bolje bo, če se vrneš k svoji shrambi,    Martin   ,« je rekel.
kaj rekel ali kakorkoli pozdravil, je    Martin    odšel in tiho zaprl vrata za seboj.
pridemo v stik z vama, bomo to storili po    Martinu   .«
si mi tri novce, odpeva zvon pri Sv.    Martinu   , Kdaj mi jih boš vrnil? pravi zvon
postopek beatifikacije škofa Antona    Martina    Slomška kmalu sklenjen.
predsednika organizacijskega odbora    Martina    Žižka poslali kar tri prijave, saj
   Martin    je nemel sredi celice in sprejemal
Tisto jutro se je kraški cerkovnik    Martin    zbudil še pred zoro.
Zvonjenje je umiralo v polmrak, ko je    Martin    stopil za cerkveno obzidje, da počaka
   Martin    se je zamislil.
Čisto zraven    Martina    je slonel in klel.
   Martin    se je prestrašil svojega glasu.
   Martina    je oblila radost.
Vstali so!" je vzkliknil    Martin    in skočil z zidu.
   Martin    je kopal.
Ob vsakem zamahu so se    Martinu    napele mišice.
‘   Martin   , kramp zgrabi pa koplji.
   Martin    je kopal in govoril.
   Martin    bo zadel kramp na rame, šel k cerkvi
   Martin    bo šel in bo zvonil.
Bližajo se    Martinu   .
   Martin    se strese.
Orožniki se vržejo na    Martina   .
Upor?" je zastrmel    Martin   .
širokoplečega, razgaljenega in bosega    Martina    se je med ukovanimi rokami svetlikal
   Martin   , Maartiiin!"
   Martin    se je vil v železju in prosil:
   Martina    je zadel na usta težak udarec.
   Martin    se je sunkoma okrenil, da so zarožljale
   Martin    in orožniki so izginjali za obronek.
*    Martina    so gnali po cesti, ki je bila podobna
   Martin    je začul ostro pesem dlet.
O, kaj pa ti,    Martin   ?" ga je ogovoril eden izmed njih.
Še tisto noč so    Martina    peljali k sodniku.
   Martin    je mirno gledal v sodnika in dejal:
vem, ničesar nisem zakrivil!" je ječal    Martin   .
Nič ne vem!" je dejal    Martin    in žuljava roka se mu je tresla, ko
Preden se je vlak premaknil, je k    Martinu    še enkrat stopil orožniški častnik,
Nepretrgoma se je vozil    Martin    dva dni in eno noč.
Tako je    Martinu    minila pomlad.
   Martin    je takrat mnogo premišljal.
   Martin    je preštel liste in rekel:
Včasih je hropelo v njih in pognalo    Martina    v kašelj.
Da bi on,    Martin   , bruhnil kri.
   Martin    zvoni."
   Martin    sameva.
Dal je    Martinu    majoliko terana, hleb kruha ter rekel:
Žena!" je zamrmral    Martin    in strmel.
   Martin    je počasi stegnil roki in prijel v
Moj    Martin   !
Še nekaj,    Martin   .
Zadnji, ki ga še videl nisi, je    Martin   , kakor si ti, moj Martin.
videl nisi, je Martin, kakor si ti, moj    Martin   .
V desnici je držal    Martin    pismo, v levici majoliko terana.
   Martin    se je stresel.
Najmlajši, ki ga še videl nisi, je    Martin   , Martin kakor ti, in cerkovnik bo.
Najmlajši, ki ga še videl nisi, je Martin,    Martin    kakor ti, in cerkovnik bo.
   Martin    je govoril pridušeno.
   Martin    je spet vpil in begal po celici:
   Martin    se je stresel in okamenel.
   Martin    je onemel.
   Martin    se je zdrznil in planil proti oknu.
* Še dolgo v noč je    Martin    vpil.
   Martin    je stopil na mračen in tih hodnik.
Kruljavi mežnar    Martin    bo imel obilo posla s snaženjem cerkve,
Mežnar    Martin    je bil svoje dni v mestu bogat trgovec,
   Martin    Jaconcic ne razgraja nič več; tako
Toda    Martin    Bernarda ne mara.
Sicer bi    Martin    lahko stanoval pri Bernardu, toda moral
Toda kaj more on,    Martin    Jaconcic, za to?
katerem je črno na belem, da je Jaconcic    Martin   , preddelavec, daroval za delavski sklad
oddelku zbudil iz lepih, toda mučnih sanj    Martin    Jakončič ali Martino Giaccogna, kakor
»Najbrže so švigala ječmen,« si je rekel    Martin   , »zdaj pa te presnete koze nage ploskajo
Ta želja je bila sicer lepa, ampak    Martina    je ob njej vseeno trpko spreletelo:
Ta    Martin    Jakončič je bil človek med šestdesetim
   Martin    Jakončič pa je bil ves ponižen in majhen.
se je zavzel    Martin   .
»Kar se pa mlina tiče,« je nadaljeval    Martin   , »priznam, da sem sam kriv.
»Traparija!« se je razkoračil    Martin   .
   Martin    je hotel še nekaj razložiti, toda potepuh
Ko je pozvonil zvonec, je    Martin    prvi planil pokonci.
   Martin    pa se jih je razveselil.
»No da,« je rekel    Martin   , »brez žrtev ni zmage in nobeno seme
   Martinu    Jakončiču se je beseda pretrgala, počasi
svoje stvari in ven!« je rekel ječar    Martinu   .
   Martin    je stopil k svoji postelji in ko je
   Martin    Jakončič ni slišal smeha, ki je sledil
II V jetniški pisarni se je    Martin    Jakončič spet podpisal v veliko knjigo;
ko se je    Martin    Jakončič oddahnil od prvega strahu,
»Kako?« je osupnil    Martin   .
   Martin    je hlastno pograbil dokument in ga
   Martin    je vzel in se zahvalil.
Potem sta šla po Solkanski cesti,    Martin    Jakončič visok in tenek, detektiv debelušen
teh krajev, na Tolminskem, kamor gre    Martin    Jakončič, tam pa še nikdar ni bil.
do odhoda vlaka, je detektiv povabil    Martina    Jakončiča v gostilno.
   Martinu    je vino prijetno zagomazelo po vsem
Ta povest je    Martina    Jakončiča zelo ganila.
je odgovoril    Martin   .
   Martin    se je zmedel in nekaj zamomljal.
Te besede so    Martina    Jakončiča tako navdušile, da je začel
Detektiv je prikimal in priznal, da ima    Martin    v marsičem prav.
   Martin    pa bi še kar naprej razlagal o vsem
   Martin    je stiskal sivolasemu detektivu roko,
zažvižgal in puhnil oblak belega dima in    Martin    Jakončič je pograbil svojo culo in
   Martin    Jakončič je sedel v praznem kupeju,
je lepega dne oglasila tudi na ustih    Martina    Jakončiča.
vojni in o povratku v domačo vas, toda    Martin    se ga ni zapomnil, in če je kdaj zapel,
Po njivah je cvetela ajda in    Martin    Jakončič se je spomnil, da nabirajo
se je vprašal    Martin    Jakončič naglas, in si je prav tako
Vse to je navdajalo    Martina    Jakončiča z neznanim, toda prijetnim
In    Martin    Jakončič je bil star, romal je v sedmi
drugi strani pogledal v dan, se je    Martinu    Jakončiču prikazala nova pokrajina:
   Martin    Jakončič je šel s pogledom od hiše
In tako se je    Martin    Jakončič v mislih povrnil k svojemu
Ko je    Martin    odrasel, je spal na podstrešju.
Toda    Martin    se zdaj ni več spominjal te podobe,
denar dobil za vse te stvari, po tem se    Martin    ni spraševal.
   Martin    je padel iz svojih visokih sanj, postal
Ko je    Martin    stlačil papirje v žep, je začutil kocko
Zdaj se je    Martin    spomnil, kako je njegov škorec žalostno
Zdaj gre    Martin    Jakončič na deželo in tam se ptičev
Ko se je vlak ustavil, je    Martin    Jakončič dvakrat na glas prebral napis
desno in levo, in jo naglo ubral za    Martinom   
pogledal izpod košatih obrvi - in ker se    Martin    Jakončič ni zganil, se je župnik po
Šel je tik    Martina   , tako da se je s svojim kovčkom zadel
zadel v njegovo ptičnico; zdaj se je    Martin    zganil, okrenil se je in se nasmehnil,
   Martin    pa je obstal kakor pribit.
Vse te govore je znal    Martin    Jakončič skoraj na pamet, ker mu jih
se je nasmehnil    Martin   , »ampak mislil sem, da je Pipi še živ.«
   Martin    je spet obstal in se znova zjezil na
tekle reke, s severa je pihal veter, in    Martin    Jakončič se je nasmehnil v popoldansko
prijeten sladko kiselkasti vonj, ki je    Martina    Jakončiča spomnil njegovih mladih dni.
je trdo ponovil    Martin   .
   Martin    je naredil globok požirek in si s hrbtom
Gostilničarka je nekaj zamrmrala,    Martin    pa je vstal od mize in stopil k steni,
   Martin    pa se je okrenil k njej in dejal:
je ponovil    Martin    in obesil kitaro na steno.
   Martin    se je zlecnil, poskočil k mizi, prijel
je plašno ugovarjal    Martin   , »to že vem, ampak do doma imam komaj
   Martin    je plačal in šel.
In po tej cesti se je zdaj zibal    Martin    Jakončič in skoraj na vsakem ovinku
Toda    Martin    Jakončič se je rodil pod srečno zvezdo:
Take misli so večkrat spreletavale    Martina    Jakončiča, ko je bil še mlad, in so
Zdaj pa je ostrmel    Martin    Jakončič.
   Martin    si je zmočil glavo in se napil.
   Martin    se je zleknil v senco, da bi premislil
krošnjarji, pisana cula, prazna ptičnica - in    Martin    Jakončič se je ustavil.
   Martin    se je dobro spominjal, kako je kot
prav tam se je nameraval utopiti tudi    Martin    Jakončič nekaj dni, preden je zbežal
Potem je segel    Martin    v žep in jim razdal vse svoje bogastvo:
   Martin    pa se je resno zibal na svojih dolgih,
Pri koritu je pastir napajal živino,    Martin    je pristopil in pobožal mlado junico
kravo prav po istem mestu, kamor je bil    Martin    položil svojo roko.
Ko se je    Martin    okrenil, je stopil k njemu miličnik,
je rekel    Martin    sam zase in segel v malho svojega črnega
Albergo Miličnik je pustil    Martina    na ploščadi in mu rekel, naj počaka.
je vzkliknil    Martin   , ko ga je spoznal; bil je Cestar, skupaj
je rekel    Martin   . »
je zamrmral    Martin   , »po poklicu sem bil pristaniški težak,
je ugovarjal    Martin   , »saj sem plačeval najemnino.«
Te besede so    Martina    precej prizadele.
je vprašal Cestar, ko se je bil    Martin    zamislil.
je odgovoril    Martin   . »
Prijel je    Martina    za rokav ter ga potegnil k oknu »ali
   Martin    je videl ob vodi staro podrtijo, malo
   Martin    je ostrmel, pogledal je zdaj v mlin,
je povedal    Martin    in začudeno zamajal z glavo - in potem
   Martin    je prikimal.
tršat kmet, ki je najprej premeril    Martina    od nog do glave, potem pa prikimal
VII    Martin    je vedel za pot, ki je peljala na Polog
Kolikokrat je    Martin    kot otrok zahajal tja, tam so najprej
Kolikokrat je tudi    Martin    tako tekel.
starega velikega oreha, pod katerim je    Martin    preležal toliko večerov, ni bilo več.
Če se    Martin    kdaj vrne, mu ga že plačam, sicer pa
   Martin    je pokljukal, in vrata so se vdala.
odlagali vreče, je bila še tam - in    Martin    je sedel za hip.
   Martin    je rekel svoj dober večer, žena pri
   Martin    ni iztegnil rok.
nastavili nož na prsi in povedal, da je on    Martin    Jakončič, ki se je zdajle vrnil in
   Martin    je čakal na skrinji, v srcu ga je zaskelelo,
   Martin    se je dvignil in pozdravil.
   Martinu    so dali na skrinjo pri peči nekaj krompirjev;
In    Martin    je umolknil.
To je    Martin    Jakončič,«
bi rad    Martin    nekaj ugovarjal, toda Pologar je samo
se je zgrozil    Martin   .
Ko so odmolili je rekel hlapec    Martinu   , naj gre z njim.
je odgovoril    Martin   , stopil v hlev in legel v listje, ki
A bolj ko vse to je bil zanimiv    Martin    Jakončič.
prišla v zadrego, ko so ji omenili    Martina   .
je povprašal, kako in kaj je s tem    Martinom    Jakončičem.
In Cestar mu je razložil, da bo    Martin    prejemal od sina 50 lir, občina pa
Tistega dne, ko se je    Martin    vrnil, ljudje niso tako naglo polegli
Cestarjevo hišo, s trdnim sklepom, da bodo    Martina    Jakončiča pri priči zaslišali, kako
Toda ko so videli    Martina    Jakončiča vsega potrtega, so se umaknili
in pogovor je počasi nanesel tudi na    Martina   ,
IX    Martin    Jakončič je obstal pred kupom listja,
je nadaljeval    Martin   , kakor bi pridigal, in se ozrl po hlevu,
Tako tudi    Martin    Jakončič.
vojni in o vrnitvi v domačo vas, toda    Martin    se ga ni zapomnil, če je kdaj zapel,
Pretekla so štiri leta in    Martin    Jakončič še ni imel pohištva.
   Martin    je še naprej prenašal težka bremena
Tako je    Martin    lepega dne ostal sam.
   Martin    je vedel o tej stvari največ povedati.
Takrat je bil    Martin    brez strehe.
Gilda je bila neznano kje - in tako je    Martin    ostal popolnoma sam.
Zato se je    Martin    skrival po Starem mestu, potikal se
   Martin    ga je s sklenjenimi rokami prosil,
   Martin    bi bil rad povedal
   Martin    se je vrnil na vas s sanjami o velikem
In    Martinu    niti ni bilo bogve kako hudo.
Zdaj je    Martin    ležal v listju in je na mlin že popolnoma
drugo jutro petelini v prvo zapeli,    Martin    še ni spal, ko so zapeli v drugo, ga
   Martin    se je dvignil, se naslonil na komolce,
se je okrenil k    Martinu   , ko je videl, da se obotavlja. »
   Martin    se je počasi skobacal iz listja, se
je prikimal    Martin   , vzel prot, ki ga mu je molil hlapec
In zdaj je bil    Martin    pastir.
Ko je prišlo do Grivčeve hiše, se je    Martin    zganil, vstal, da bi šel, pa se je
   Martin    je sklenil, da bo povedal svoje mnenje,
   Martin    je stopil v veliko prazno izbo.
Zibel je bila pri peči,    Martin    je obstal pred njo in ni vedel, kaj
In    Martin    se ni potegaval; otroke je jemal v
   Martin    se je preplašeno umaknil in začel z
In    Martin    se je vrnil.
se je začudil    Martin   , »kako, k maši?«
in snažil čevlje,    Martin    je stopil predenj in stresel hlače,
   Martin    se je vrgel v hlev in nekaj premišljeval,
   Martinu    so spočetka skoraj solze privrele v
In    Martin    je obljubil.
je odgovoril    Martin   . »
Zaradi politike,« je počasi odgovoril    Martin   .
je kimal Kovač in ni gledal v    Martina   .
je bil    Martin    v zadregi.
se je veselo razvnel    Martin   , da je pogovor zašel drugam. »
Kovač ni dal nobenega odgovora, se je    Martin    dvignil in šel.
je bilo vsej vasi znano, kako je z    Martinom   .
Toda    Martin    se je tudi temu privadil, kajti zaradi
XI    Martin    se je sprijaznil s svojim položajem,
potih in je kajpak premišljevala o    Martinu   .
še osemnajst let, ko je zanosila z    Martinom   , Martin jo je popihal in ostala je
osemnajst let, ko je zanosila z Martinom,    Martin    jo je popihal in ostala je sama.
je rodila sina, že ni več upala na    Martina   .
svoje življenje, če se ne bi vrnil    Martin   , in ji zagrenil zadnje dni njenega
vselej šele pod večer, ko je videla, da    Martina    ni v hiši.
   Martin    je bil sam v izbi, muhe so brenčale
   Martin    jo je snel, poganjal z nogo zibel in
Ah, res, je začel    Martin    ponavljati svojo željo, če bi imel
Ko je zagledala    Martina   , je osupnila, toda samo za hip, potem
   Martin    je vstal, krilil s fotografijo po zraku,
   Martin    je planil za njo.
   Martin    je stopil za njo, tiščal fotografijo
šla h kraju, prihajala je pomlad - in    Martin    Jakončič je postajal nestrpen.
Vse to je kajpak prebujalo tudi    Martina    Jakončiča in še podžigalo njegovo pričakovanje.
   Martin    se je s sklonjeno glavo vračal po kolniku,
   Martin    se je počasi sesedel k mizi in se zastrmel
poletje - in spet bodo vsi na polju, samo    Martin    bo sam v temni izbi, pazil bo na otroke,
nasmehnil, in nasmehnil se je tudi    Martin   .
II    Martin    Jakončič se ni varal v svojih pričakovanjih.
   Martin    skoraj ni verjel svojim očem, pomežiknil
in minilo je precej časa, preden je    Martin    prišel do sape.
mu je    Martin    užaljeno skočil v besedo.
je mencal    Martin   .
je poskočil    Martin   .
je dejal, »to je pa tvoj sin, kaj    Martin   ?
je ponovil    Martin    in veselo trepljal Ernesta po ramenu.
se je    Martin    obrnil k Ernestu. »
Cestarju naravnost v oči in z nogo suval    Martina   , ker je predebelo zijal.
Ernest in    Martin    pa sta sedela v gostilni še vse popoldne,
je vprašal    Martin   .
   Martin    se je odhrknil in zapel.
Ernest je basiral,    Martin    pa je pel tenor, ki je bil še čist,
   Martin    je prijel celo kitaro v rok in zabrenkal.
   Martin    je bil ošaben, ker so ju gledali, oziral
se je vprašal tudi    Martin    in pogledal v tla. »
je zajavkal    Martin   , »zdaj je razpadel.
se je zakrohotal tudi    Martin   . »
je dejal    Martin    in si ogledoval hlače in čevlje.
   Martinu    pa je počasi lezla glava na prsi.
srca - in ko ga je vprašal, če spi, se    Martin    ni oglasil.
moral Ernest vrniti iz ječe in ko se je    Martin    selil iz hiše, kjer je stanoval, in
   Martin    jo je ves preplašen obiskal v porodnišnici
Prvi se je zdramil    Martin    in preplašeno planil na noge.
je rekel    Martin   , »da pogledam, kako je.«
Ernest je dobro vedel, da je    Martin    v skrbeh, vendar se ni nasmejal.
Tiste tri dni do nedelje je    Martin    preživel v veliki nestrpnosti.
sejmarji, Ernest je dobro »delal« in    Martin    je bil njegova zvesta »roka«.
Prišla sta do studenca pod ovinkom,    Martin    je zavzdihnil, zamahnil z roko in stopil
je vzdihnil    Martin   . »
bankovcev in jih stisnil brez besede    Martinu    v roko.
   Martin    jih je sprejel, stisnil jih je v pesti,
odhajal proti razsvetljeni postaji, je    Martin    obstal sredi ceste, odprl pest, pogledal
prišli na Polog orožniki in aretirali    Martina   .
je odgovoril    Martin    s tresočim se glasom.
Če bi bil le malo vrtal vanj, bi bil    Martin    vse priznal, še denar bi vrnil.
prestrogo ravnati z njim, saj je bil    Martin    skoraj edini človek na vasi, ki so
V    Martin    (Jakončič) je imel zdaj vse polno skrbi.
gadji zalegi in o pokvarjeni družini    Martina    Jakončiča, pač pa ker bi se Martin
Martina Jakončiča, pač pa ker bi se    Martin    Jakončič rad postavil in pokazal, da
   Martin    se je ustrašil, da bi ga lahko videla,
korakov od njega, se je dvignil tudi    Martin   .
Ob koncu vrzeli se je    Martin    ustavil.
je zastokal    Martin   .
je rekel    Martin   . »
Jera je bila pripravila hudo pridigo,    Martin    kopico lepih besed, toda zdaj sta vse
Končalo se je s tem, da je Jera povabila    Martina    v bajto.
sta k ognjišču, Jera je kuhala kavo,    Martin    pa je zbiral besede.
Ko sta popila kavo, se je    Martin    zarežal.
je rekel    Martin   , »samo vesel sem, da sem po petdesetih
je planil    Martin    pokonci, »kaj le spraviš iz sebe.
se je užaljeno zavzel    Martin   . »
In    Martin    je sesul Jeri na glavo vso pridigo
In kljub temu, da je    Martin    povedal par krepkih vaških primerov,
je rekel    Martin   , »zakaj pa ne maščuje.«
je skoraj s solzami v očeh rekel    Martin   .
besede, ki jih je spregovorila, so    Martina    udobrovoljile.
se je    Martin    kar navdušil. »
je veselo poskočil    Martin   . »
   Martin    je imel vsekakor prav, tudi kar se
je vprašal    Martin   .
je rekel    Martin    in zamahnil z roko.
je    Martin    preslišal Jerino zbadljivko. »
je    Martin    obupno zakrilil z rokami, »tega ti
je Jera mirno dejala, ker se je bil    Martin    tako razburil, »nikar se tako ne ženi.
je veselo zaključil    Martin   . »
In    Martin    je nadaljeval, da je treba vse staro
Ko se je    Martin    vračal, je bila že pozna noč.
iz noči prešerno zavriskal fant - in    Martinu    je bilo tako dobro pri duši, da bi
približala in pokosila staro sovraštvo, so v    Martinu    Jakončiču zapele nove strune.
To pismo je spravilo    Martina    iz tira.
Ko se je    Martin    vrnil, so kmetice večkrat nagajale
sklepom v srcu, da ne bo več govorila z    Martinom   .
V nedeljo je župnik poklical    Martina    v župnišče.
Tudi    Martin    Jakončič ni z lahkim srcem prestopil
Potem je dvignil glavo in izsul na    Martina    dolgo pridigo o veri in čednosti, o
vzgoji in o vsem tistem, s čimer se je    Martin    v svojem življenju tolikokrat pregrešil.
   Martin    je poslušal in ko je župnik končal,
bile župnikove besede usodne tudi za    Martina   .
je dvignil    Martin    prst, »pa smo spet skupaj.
Poletje se je razlezlo čez deželo, toda    Martin    ni imel nič od vse te toplote.
   Martin    pa je bil sam.
In    Martinu    se je razlezel smeh čez stare ustnice
In vračal se je tudi    Martin   , šel je po stezi ob zorečem žitu, v
pismonoši, ter ga vprašala, kje stanuje    Martin    Jakončič.
   Martin    je sedel pod tepko in pestoval otroka.
je rekla in stisnila    Martinu    roko.
   Martin    še zmerom ni prišel do besede.
je    Martin    mencal.
se je stresel    Martin   , »tam, tam je,«
je kazala otroku    Martina   .
Tudi otrok, ki ga je    Martin    držal v naročju, je začel vpiti na
In    Martin    ni vedel, koga bi tolažil.
se je obrnila k    Martinu   .
jih obrisala v predpasnik, pogledala    Martina    in Gildo ter pripomnila:
   Martin    je še prej izginil na skedenj in se
   Martin    je zahajal v pristanišče in tu pa tam
   Martin    ni ne videl ne slišal o njej: zadnjič
Gilda pa je medtem, ko je    Martin    premišljal, sesula Pologarju na glavo
   Martin    se je vrnil s skednja in obstal pred
se je zgrozil    Martin   .
je bil    Martin    užaljen.
In    Martin    bi najbrž kar dalje razlagal, če ne
Otrok je kmalu zaspal,    Martin    in Gilda pa sta se pogovarjala dolgo
v Trst, tam pa je zvedela, da se je    Martin    vrnil na vas, pa se je vrnila še ona.
je ponovil    Martin   .
Gilda ima še nekaj lir,    Martin    bo prejemal še nadalje tistih osemdeset
je rekel    Martin   .
Padli so Jožef Krivec, Ivan Kuštrin,    Martin    Lapanja, Franc Hvala, Andrej Klemenčič
‘L'été 1914’, ki ga je napisal Roger    Martin    du Gard.
To je povedal Lužnikov    Martin   , tisti potepuh, ki ga je kasneje na
   Martin    je bil namreč na svislih, kjer se je
odgnali, prizibal k hiši Zajezarjev    Martin    ter med dvema bzikoma svoje rjave sline
Res je, da    Martin    nima srca niti za pol človeka, res
   Martin    pa me je še enkrat sunil in še globlje.
   Martin    me je pogledal izpod čela, bziknil
me je v snu kar nenadoma presunilo: ‘   Martin    je grobar!
In kadar sem srečala    Martina   , sem se mu v mislih rogala in zanikavala
Pod zemljo jih spravlja Zajezarjev    Martin   , ki je grobar.
Grobar Zajezarjev    Martin    je trdo zakorakal k maminemu vzglavju,
pa ste zelo dober človek, Lužnikov    Martin    ima tudi hudo kri, kakor pravijo, pa
in vozlastega, tulastega Čargovega    Martina   , ki je kolovratil z rekvizicijo za
Ded je    Martina    brez besede pahnil na klop pred hišo,
je proti hiši in potegnila za sabo    Martina   , da se je spotaknil ob tnalo in se
Toda    Martin    je bil trmast in močan; Rože niti izpustil
stražmojster Dominik Testen, orožnik    Martin    Urbanja, Šmonov Izidor in tesar Podzemljič.
se je zdaj prvič oglasil    Martin    Urbanja.
je skoraj kriknil    Martin    Urbanja in spustil pest na mizo.
Testen se je držal mrko in užaljeno,    Martin    Urbanja pa je bil bled kot stena; po
pred njo je krevsal krivonogi grobar    Martin    in opletal z zakajeno lučjo, za njo
Grobar    Martin   , ki je bil brez svoje luči, ker je
velikan Podzemljič in grobi grobar    Martin   .
še kaj ostalo, - je surovo zahripal    Martin    in potegnil konjsko odejo z zapravljivčka.
- Mmmja... - se je prvi oglasil    Martin   .
je zarobantil grobar    Martin   .
   Martin    je pobral svojevrstno pločevinasto
Podzemljič in    Martin    sta sedla na krsto, Cene je pognal,
in navpično odrezan, so Podzemljič,    Martin    in Žef poskakali z voza.
je mrzlo zaropotal grobar    Martin   .
Jasno sem videl grobega grobarja    Martina   , kako jezno stresa škatlo z Andrejčevim
»   Martin   !
   Martin   !« je zacepetal Modrijan in ga pahnil
na travnik, sta Ravničar in grobar    Martin    Kapun klečala pri drugem topolu in
»   Martin   , dajva!«
   Martin   , kar dajva?
spet slišal strupeni glas Lužnikovega    Martina   :
Če sem še Lužnikov    Martin   , bodo še pred mrakom tam, he‐he!...
ko je s praga gledal za Lužnikovim    Martinom    in njegovimi hudičevimi krotami, ki
Ker se Lužnikov    Martin    in njegovi vojščaki niso vrnili s svojega
zbobnal vso sodrgo, da so šli iskat    Martina    in njegove štiri vojščake.«
Mislil je samo na to, da bi ga    Martin    in njegovi pajdaši ne prehiteli.
S te strani bo    Martin    pripeljal svoje krote, in če bodo videli
No, zdaj pokadimo še eno, - je rekel    Martin   .
-    Martin   , lahko bi tudi nam privoščil požirek,
Moja pravi, da nismo, hehe! - je rekel    Martin   .
In če bi jo bil vzel, bi bil    Martin    lahko moj sin.
A vendar, kaj bi storil, če bi bil    Martin    res moj sin in bi zdaj stal na drugi
- Miha, zdaj pa naprej! - je ukazal    Martin   .
potem stokaš? - je posmehljivo vprašal    Martin   .
- Seveda so oboroženi! - je prhnil    Martin   . -
- Seveda bomo videli. - je pribil    Martin   . -
- Tako! - je odrezal    Martin   .
- Tišina! - je rezko zasikal    Martin   .
Komaj deset korakov pred njim je stal    Martin    in strmel vanj kakor v prikazen.
Ali ste znoreli? - je zakričal    Martin   .
- Stojte! - je spet kriknil    Martin    in spet sprožil.
Zdaj je    Martin    v grozi izbuljil oči, kakor bi se mu
   Martin    je divje jeknil.
Pustite me!... - je zavreščal    Martin    ter začel divje opletati z nogami in
Temnikar! - je v smrtni grozi kriknil    Martin    in se ga krčevito oklenil.
ponovil davne besede mrkega grobarja    Martina   .
V letu 1715, poroča dom    Martin   , je gospod Héribel izkopal v okolici
Aimé    Martin    poroča, da je neka mati v podobnem
Krščanski    Martin    me je najprej pogostil s kokosom, potem
Nič hudega sluteči pošteni državljan    Martin    me je naložil na sposojeni moped in
   Martina   , morskega volka iz Darwina, dva Italijana,
Zagledal sem se, Bruno in    Martin    sta se tudi, potem sem rekel - poglej
Marcel, Karl Jaspers in drugi - tudi    Martin    Heidegger je poslal svoj referat -,
uredil tedaj še mladi Husserlov učenec    Martin    Heidegger.
Znani angleški astronom in kozmolog    Martin    Rees v svoji knjigi Pred začetkom
tudi že omenjeni angleški kozmolog    Martin    Rees:
Rees,    Martin   : Before the Beginning.
kar je nemškega verskega reformatorja    Martina    Luthra dokončno pripravilo k objavi
favorita, zmagovalca maratona v New Yorku,    Martina    Lela in šampiona bostonskega maratona
napad 29-letnega avstrijskega veterana    Martina    Höllwartha.
zvezdnikov Svena Hannawalda in še bolj    Martina    Schmitta nemško strokovno vodstvo ni
New Jersey : Golden State 88:70 (Kidd 23,    Martin    17; Richardson 16, Pietrus 0), LA Clippers
konkurenci je zmago slavil domačin    Martin    Steinbauer (15:47).
26    Martin    Luther: Konec monopola nad tolmačenjem
Francaixa, Beria, Bernsteina, Borna,    Martina   , Pendereckega, Corigliana, Gubaiduline
   Martin    Luther: Konec monopola nad tolmačenjem
   Martin    Luther je prevod končal.
   Martin    Luther, tudi na koncu filma s komaj