Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

//Bruno (1592)

katerih stene so podprte z lesenimi    bruni   , okna zadelana z lepenko in strehe
gledaš iver v očesu svojega brata,    bruna    v svojem pa ne opaziš?
iver iz tvojega očesa,’ če imaš pa sam    bruno    v očesu?
Hinavec, odstrani najprej    bruno    iz svojega očesa; šele potem boš razločno
gledaš ivér v očesu svojega brata,    bruna    v svojem pa ne opaziš?
je v tvojem očesu,’ če sam ne vidiš    bruna    v lastnem očesu?
Odstrani najprej    bruno    iz svojega očesa in potem boš dobro
   Bruno    Korelič, predsednik uprave Luke pravi,
Valdo, Francovich Ernest, Andreicich    Bruno   , Chriznich Rudi so že majhne osebnosti.
hiš, starih lesenih hiš iz tesanih    brun   .
obračal zemljo in se primerjal s svetim    Brunom   .
Hipacijo, Hieronima Praškega, Jana Husa,    Bruna   , Vaninija, Anna Dubourga!«
Tam v Benoi mora biti    Bruno    in njegova barka in tam čez je Avstralija.
   Bruno    je naših gora list in fest fant ...
kosmato roko in enostavno rekel captain    Bruno   .
Za    Bruna    mi je že v Ljubljani povedala Breda,
Zvečer mi je    Bruno    predstavil še ostalo posadko.
Sam    Bruno    je rekel, da se je tako pač odločil
   Bruno    je prišel po ladjo nekaj dni kasneje.
Zagledal sem se,    Bruno    in Martin sta se tudi, potem sem rekel
   BRUNO   , modroslovec na vasi
Kdo v vasi ne pozna mojstra    Bruna   !
   Bruno    je resnično učen mož, spozna se na
Mojster    Bruno    stoji pri vhodu, pod kamnitim obokom.
   Bruno   .
Mojster    Bruno   !
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Prosim, mojster    Bruno   ... in hvala, da ste me povabili, zelo
   Bruno   .
Predstavljal sem si, da mojster    Bruno    živi v precej večji hiši, v nekakšni
   Bruno    se vrne s čajem.
   Bruno    dvigne obrvi.
   Bruno   .
   Bruno    z rahlim nasmeškom.
   Bruno    nalije čaja v skodelici.
   Bruno   , očetovsko.
je, ne bi smel... oprostite mi, mojster    Bruno   !
   Bruno    odloži skodelico.
   Bruno   , v mislih.
   Bruno    si prižiga pipo in puha oblačke dima.
   Bruno    se muza.
   Bruno    premišljuje, s svojimi temnimi očmi
   Bruno   .
Hvala, mojster    Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Oprostite, mojster    Bruno    - ali bo torej moje duševno zdravljenje,
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se muza.
Oprostite, mojster    Bruno   , ampak iz vaših besed sklepam, da Wertherja,
   Bruno    viha čelo.
   Bruno   .
   Bruno    prazni pipo v pepelnik in trka z njo
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    seže med knjige in položi dve na mizo:
   Bruno   .
In zdaj pričakujem od mojstra    Bruna   , da me bo tolažil!
   Bruno    se vrne s poleni.
   Bruno   .
   Bruno   .
To vem, mojster    Bruno   , in mislim, da je celo že Descartes
   Bruno   .
   Bruno    se razveseli.
   Bruno   .
   Bruno   .
Dovolite, mojster    Bruno   , da vas za hip prekinem: tudi če je
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Da, mojster    Bruno   , in hvala za dragocen nasvet.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Veste, mojster    Bruno   , noseča je.
   Bruno   .
   Bruno   , čez čas.
Ogenj prasketa v kaminu,    Bruno    povleče pipo iz žepa in jo položi na
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zasmeje.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    gre k telefonu in pritisne na spominsko
   Bruno    telefonira.
Koliko knjig imate, mojster    Bruno   !
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   . ...in si je res raztreščil možgane,
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    sedi ob ognju, zatopljen v misli.
   Bruno    še vedno molči.
Mojster    Bruno   , kako pa Kartezij definira ljubezen?
   Bruno   , kakor iz sna. ...
   Bruno   .
   Bruno    strogo pogleda fanta.
   Bruno   .
   Bruno    vstane, stopi do knjižne omare in vzame
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Pomislite, mojster    Bruno   , kaj sem zadnjič sanjal: sanjal sem
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se reži.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   . ...odhaja na pot tvoja Saloma.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
njej v pletenih naslonjačih sedijo    Bruno   , Marija in Janez.
   Bruno    kot domačin naliva temnordeče vino
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se smehlja.
Ti je všeč pri    Brunu   ?
srečanja, sem ugotovil, da mi je mojster    Bruno    veliko povedal o Karteziju, morda več,
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Toda za kaj potem tu gre, mojster    Bruno   ?
   Bruno   .
Obenem z    Brunom    vstane tudi Marija, strese muca iz
Medtem se    Bruno    že vrača s knjigo Ali‐ali.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    s počasnimi koraki premeri vrt, ozira
Vam je povedal    Bruno   ?
že kdaj nesrečno zaljubljeni: tudi    Bruno    in jaz, zdaj je morda nesrečno zaljubljena
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zasmeje.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , presenečen nad Janezovo odločnostjo.
   Bruno    se smeje.
Saj bomo jedli tu pri tebi,    Bruno   ?
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , medtem ko naliva.
   Bruno   .
   Bruno   .
Hvala, mojster    Bruno   .
   Bruno   .
Mojster    Bruno   , se morda spominjate, ali je Kierkegaard
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    gre v hišo in se kmalu vrne s prižgano
Toda potem, ko    Bruno    položi petrolejko na mizo, spije požirek
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Mojster    Bruno   , kakšno pa je vaše osebno stališče
   Bruno   .
   Bruno    se muza.
   Bruno    viha čelo.
   Bruno   .
   Bruno   , z blagim smehljajem sredi ostrih potez.
Od zadnjega Janezovega obiska pri    Brunu    je minilo štirinajst dni, vključno
   Bruno    je ogrnjen v domačo haljo iz temnordečega
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zasmeje.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    dvigne obrvi.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zasmeje.
   Bruno   .
   Bruno   .
Kako je s tem, mojster    Bruno   ?
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zasmeje.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    vstane iz naslonjača, s počasnimi koraki
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Janez se usede zraven    Bruna   .
   Bruno   .
   Bruno   . ...in poučno: glej, kaj je Husserl
   Bruno   .
   Bruno    vstane in gre zapret polknici.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Ko sem tu pri vas, mojster    Bruno   , ko se pogovarjava, se mi zdi, kakor
Veste, mojster    Bruno    - vi ste res mojster suspenza!
   Bruno   , začudeno.
   Bruno   .
Čigav jaz - moj ali vaš, mojster    Bruno   ?
   Bruno   .
   Bruno   .
Mojster    Bruno   , vas lahko vprašam:
Mojster    Bruno    bo predaval o demonih v Faustu...“
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , povsem resno.
   Bruno    si z roko češe košate lase.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
ste vi opustili profesuro, mojster    Bruno   ?
   Bruno   .
   Bruno   .
Marija,    Bruno    in Janez v nedeljo dopoldne sedijo
   Bruno   .
   Bruno    zamišljeno zre v daljavo, Marija pa
   Bruno   .
Torej vi, mojster    Bruno   , ne verujete v Kristusa?
   Bruno   .
vdihne, stegne roke predse, objame    Bruna    in ga bežno poljubi.
   Bruno   .
se usede na suknjič, se nasloni na    Bruna    in gleda oblake.
   Bruno    srkne požirek brinovca, poda stekleničko
   Bruno   .
   Bruno   , prešerno.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   . ...torej v Kristusovih letih.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    molči in se smehlja kot Buda.
Boste povedali vi, mojster    Bruno   ?
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , zakaj je treba takšna brezčasna spoznanja
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , poslušam in skušam razumeti tvojo
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    sloní na komolcu in z očmi spremlja
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
*Odlomke iz del Dereka Parfita, ki jih je    Bruno    navajal Janezu po spominu, je Janez
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se nasmehne.
   Bruno   .
   Bruno   , v mislih.
   Bruno   , še v mislih.
   Bruno   , zdaj spet na glas.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Mojster    Bruno   , se vam ne zdi, da tudi Parfit preveč
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zdrzne, pogleda v tisto smer, iz
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Mojster    Bruno   , ampak neka poslednja resnica o jazu
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    opazi prišleka, vendar molči.
Angel in Marija sta zdaj že tu, pri    Brunu    in Janezu.
   Bruno   , očitno nejevoljen, pripomni.
   Bruno   , stoično.
Mojster    Bruno    in učenec Janez stopata vštric po kolovozu
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se smehlja.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
kolovoza, po katerem se sprehajata Janez in    Bruno   , na travišču med kolesnicama, skoraj
   Bruno    se ustavi, s palico drezne najdbo,
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se ustavi in s palico zakroži po obzorju.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se nasmehne.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    pokaže znak s palico).
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    vzdihne.
   Bruno   .
Veste, mojster    Bruno   , zadnjič, ko smo z gospo Marijo sedeli
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Vi, mojster    Bruno   , torej mislite, da je najina zgodba
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se nasmehne.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zasmeje.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se ustavi in gleda Janeza.
   Bruno   . ...ali pa se svojega zdaja šele v
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    deklamira Aristotela:
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Toda zveza je slaba, zato    Bruno    stopi s telefončkom do okna.
   Bruno    se smehlja.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Janez, Marija in    Bruno    sedijo ob okrogli mizici na beneškem
   Bruno   .
   Bruno    se muza.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Marija hvaležno pogleda    Bruna    in vstane.
   Bruno   .
Ko izgine za vogalom,    Bruno    potegne pipo iz levega žepa svojega
   Bruno    je seveda opazil, kako je Janez s pogledom
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , veselo.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se smehlja.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    je medtem že pokadil pipo in se pravkar
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se melanholično nasmehne.
   Bruno   .
   Bruno    na glas premišljuje.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
izlet, menda res na Lido, kot si rekel,    Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    vstane.
Si zadel na loteriji,    Bruno   ?
   Bruno    se smehlja.
naslonjala - sedita Marija in Janez,    Bruno    pa se nasproti njiju namešča na nizkem,
   Bruno   , ko se končno namesti.
   Bruno   .
   Bruno   .
Mojster    Bruno    razumevajoče prikima, ker pa nič ne
Ma che bella...“, in tedaj se    Bruno    vendarle odloči, da mu pritrdi tudi
   Bruno   .
   Bruno   .
Iskanja izgubljenega časa, je mojster    Bruno    pozneje res poiskal, Janez pa ga je
   Bruno   . ...in čeprav še ni večer, so palače
   Bruno   .
Zdi se, da je    Bruno    povsem pozabil na svoj neudobni stolček,
   Bruno    se skrivnostno smehlja.
   Bruno   .
Če me boš kdaj zasnubil,    Bruno   ...
Marija, v mislih. ...saj res, zakaj me    Bruno    še ni zasnubil?
spoznala, je bila Cecilija še otrok... in    Bruno    se je bal odgovornosti, ni se hotel
   Bruno   , v mislih. ...danes sta si prisegla,
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   . ...ki pa je bila takrat obkrožena z
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    medtem plačuje voznino in ko je tudi
Kaj je,    Bruno   ?
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    stoji pred veliko sliko Križanja,
   Bruno   , v mislih. ...in ta ubogi človek na
   Bruno    začuti dotik Marijine roke.
   Bruno   , vidiš mostič, tam zgoraj na desni,
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    vzdihne.
zamišljen mož, ki spominja na... mojstra    Bruna   !
Janez opazi, da sta se mu približala    Bruno    in Marija, šele tedaj, ko stojita že
   Bruno    se smehlja.
   Bruno   . ...in ravno to je tisto, kar je pri
   Bruno   .
   Bruno   . ...predvsem pa pri bronasti kači ni
Mojster    Bruno   , ali mislite, da je treba sveto pismo
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    stopi za njim.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    presenečeno pogleda fanta.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
ogledovati strop pri Adamu in Evi,    Bruno    pa najprej drži zrcalo pod roko in
   Bruno   , zase.
   Bruno   , pretreseno. ”
   Bruno   , pridi bliže, nekaj ti pokažem...
   Bruno    odloži zrcalo in gre k njej.
   Bruno   , z grenkim nasmeškom.
   Bruno   , ljubeče.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Nočí se že, ko se    Bruno   , Marija in Janez vozijo po avtocesti
   Bruno    sedi za volanom, Marija brska po kasetah,
   Bruno   .
čeprav je minil že prvi majski teden, je    Bruno    zakuril, da bi bilo med večernim pogovorom
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se smehlja.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zasmeje.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    nekaj časa premišljuje, potem vstane
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se smeje.
   Bruno   , zamišljeno.
   Bruno   .
Zdaj pa je prišel čas, ko    Bruno    želi odpreti še eno knjigo, zato primakne
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , hudomušno.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zasmeje.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   . ...
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
levi; na levi se znajde le, če jaz,    Bruno    Vran, ki sem v primerjavi z dvodimenzionalno
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , v mislih.
Pozni gost pozvoni še enkrat,    Bruno    vstane in stopi pogledat do okna: v
silhueta bolj sključenega človeka, in ko    Bruno    odpre okno, se prišlec približa soju
   Bruno   .
Prav rad, mojster    Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , z nasmeškom.
   Bruno    mu pomigne, naj se usede h kaminu.
   Bruno   , dobrovoljno.
   Bruno   .
   Bruno    se muza.
Vi že veste, mojster    Bruno   .
   Bruno    vstane in med svojimi tisočerimi knjigami
   Bruno   .
Dovolite, mojster    Bruno   , da poiščem eno najbolj pretresljivih
Sicer pa, mojster    Bruno   , saj ste tudi vi nekoč zapisali, da
   Bruno   , zamišljeno in oklevajoče.
Glejte,    Bruno   , to je za vas!
   Bruno    vzame očala in tudi Janez se približa
   Bruno   , z občudovanjem.
Da, prav vam, mojster    Bruno   .
   Bruno    vzame podobico k sebi.
Ona bo čuvala vas, mojster    Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    stopi k oknu in mu pomaha v pozdrav.
   Bruno    okleva.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se nasmehne, Janez vzame knjigo in
   Bruno    pa, ki je v svoji knjižnici obsedel
Potem    Bruno    sname očala, si pomane oči in položi
   Bruno   , v mislih.
   Bruno    napne ušesa, vendar se napev kmalu
In ko    Bruno    utone v sen, slavček znova zapoje v
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , presenečeno.
   Bruno   .
   Bruno   .
Medtem ko gre Janez po torbo,    Bruno    iz turške džezve naliva preostalo kavo
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , čez čas, zamišljeno.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se muza.
   Bruno   .
   Bruno    si polni pipo.
   Bruno    vleče pipo in puha oblačke dima.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    med zgoščenkami poišče Umetnost fuge
   Bruno    z roko sledi ritmu.
   Bruno   .
   Bruno   .
Ko izzveni zadnji akord in    Bruno    izklopi gramofon, v prostoru še vedno
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zasmeje.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se smeje.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   . ...iz romana z naslovom V senci cvetočih deklet;
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Tedaj zazvoni telefon,    Bruno    vzame z mize prenosno slušalko in z
   Bruno    govori v slušalko.
   Bruno   .
   Bruno    se smehlja.
Mojster    Bruno    in vajenec Janez hodita po cesti skozi
   Bruno    ni pozabil vzeti svoje sprehajalne
   Bruno   , medtem ko pozdravlja mimoidočo ženico.
   Bruno    se muza.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zasmeje.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    pa niti ni posebno presenečen.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Vi ne, mojster    Bruno   , vi ne... toda vsi nimamo takšne aure
   Bruno    se čudi.
   Bruno    se zasmeje.
   Bruno    pogleda Janeza, ki molče stoji ob
   Bruno   .
kdaj obstane in komaj slišno sikne,    Bruno    in Janez mu sledita, hodita vštric
   Bruno   . ...ko govorimo o Einsteinovi relativizaciji
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   . ...to pa, za katerega končnega opazovalca
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    mu vendarle prisluhne.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   . ...no, torej Minkowskijeve diagrame
   Bruno   , začudeno.
   Bruno    se zakrohota.
V    Bruno    si med smehom briše oči.
kot se mi zdaj smejete vi, mojster    Bruno   .
   Bruno    se še vedno smeje.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
slišnim sikanjem še vedno preganja kače,    Bruno    in Janez hodita spet vštric, nekaj
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   . ...saj res ne more priti do tega, toda
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se muza.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zabava.
Potem vpraša    Bruna   :
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se nasmehne.
   Bruno    prime fanta za roko.
   Bruno    strese fanta za ramo.
   Bruno    v strahu za fanta.
   Bruno   , vesel, da ni kaj hujšega.
   Bruno    drži fanta za roko in mu meri utrip.
   Bruno    ga prekine.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    ga znova prekine.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , medtem ko pripoveduje Janezu, pomisli.
vedno ni ne duha ne sluha, zato se    Bruno    in Janez začneta sama spuščati po grebenski
   Bruno    viha čelo.
   Bruno    se zasmeje.
   Bruno   , dobrodušno.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se ustavi in opazuje mladeniča.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    je zagledal ujedi, ki se spreletavata
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se nasmehne.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   . ...in še nekaj je treba dodati v zvezi
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se ustavi in premišljuje.
   Bruno    s pogledom ošvrkne fanta.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    pa niti ni posebno presenečen.
   Bruno    ga strmo pogleda.
   Bruno   , malce nejevoljno.
   Bruno    se vendarle nasmehne.
Večeri se že, ko se    Bruno    in Janez s popoldanskega sprehoda vrneta
   Bruno   .
   Bruno   , ko vidi, da je fant zbegan.
   Bruno    prikima in odrine svoj porton pod kamnitim
..................................................................... Mojster    Bruno    in vajenec Janez molče sedita ob kamniti
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    globoko vzdihne.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    zamahne z roko.
   Bruno    se muza.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se nasmehne.
Janez, Marija,    Bruno    in Angel sedijo v pletenih naslonjačih
   Bruno   .
   Bruno    se igra z očali.
   Bruno    prikima s svojim odmaknjenim nasmeškom.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , počakaj malo, saj vidiš, da Janeza
   Bruno    se zasmeje.
   Bruno    srkne temni teran.
   Bruno   , zadovoljno.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zasmeje.
Ne vem... morda ker ima mojster    Bruno    rad zemljo, ker živi na vasi...
   Bruno   .
   Bruno    se smeje.
Vse to velja zate, kajne,    Bruno   ?
   Bruno   , že malce nejevoljno.
   Bruno   .
   Bruno    skuša postreči z razlago.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    viha čelo.
   Bruno    se muza.
   Bruno    povzame besedo.
Prinesel sem zbornik o Giordanu    Brunu   , da bi danes razpravljali o njem.
Mojster bo razpravljal o    Brunu   , ergo - o sebi?
   Bruno    se rahlo prikloni Angelu.
   Bruno    je bil zelo navdahnjen mislec, po značaju
   Bruno   .
Neaplja, pod Vezuvom... in morda je bil tudi    Bruno    oven, rojen v ognjenem elementu.
   Bruno   .
So tudi    Bruna    obtožili čarovništva?
   Bruno   .
vendar je bila glavna točka obtožbe, da    Bruno    uči neskončnost univerzuma in mnoštvo
   Bruno    se muza, kot ponavadi ob Angelovih
lepo po vrsti, kaj je pravzaprav učil    Bruno   .
imeti filozofski disput o Giordanu    Brunu   , vaju ne bom motila... čeprav bi tudi
   Bruno   , Mariji in Angelu.
   Bruno   .
   Bruno   .
je menda jasno, da ga boš bral ti,    Bruno   , in mladeniča Elpina, ki ga bo verjetno
   Bruno   .
O neskončnem, vesolju in svetovih je Filotej (drugje Teofil)    Bruno    sam.
   Bruno    je med drugim preučeval njegovo knjigo
[aristotelskimi] predsodki.“ [gl. v:    Bruno   , 177]
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Filotej (   Bruno   ). ”
Filotej (   Bruno   ). ”
Filotej (   Bruno   ). ”
   Bruno   , 177].
   Bruno   .
Filotej (   Bruno   ). ”
Mojster    Bruno   , lahko nekaj predlagam?
   Bruno   .
   Bruno   .
Filotej (   Bruno   ). ”
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Malce počakaj,    Bruno   , vina je zmanjkalo... takoj pridem.
   Bruno   .
Marija se vrača z vinom,    Bruno    s knjigo.
   Bruno   , ko se usede.
Janez, v mislih, medtem ko    Bruno    naliva vino v kozarce.
   Bruno    s komolcem podreza Janeza, naj nadaljuje
Filotej (   Bruno   ). ”
Filotej (   Bruno   ). ”
Filotej (   Bruno   ). ”
   Bruno   .
ex nihilo, vendar Filotej oziroma    Bruno    v polemiki z Aristotelom ne govori
niti praznega prostora, potem - sklepa    Bruno    - tudi vesolja ne bi bilo ”nikjer“,
   Bruno    najprej dokazuje neskončnost vesolja
težko razumeti - Filotej, ki zastopa    Bruna   , najprej ugotovi, da čuti niso zanesljivi
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Seveda... toda poglejmo dalje, kaj pravi    Bruno   ...
   Bruno   .
Toda cincum pri    Brunu    ne pride v poštev:
   Bruno    sicer ne omenja možnosti, da bi bil
Filotej (   Bruno   ). ”...svet bil nekaj, česar ni najti
mesto nečesa, kar ima razsežnost...“ [   Bruno   , 179].
   Bruno   .
   Bruno    presliši pripombo.
je ta grafika, na začetku zbornika o    Brunu   :
Janez. ...in kaj je z roko pri    Brunu   ?
   Bruno   .
Takoj bomo videli... gre namreč za to, da    Bruno    v tej roki, ki seže skozi poslednjo
Filotej (   Bruno   ). ”
   Bruno   .
Filotej (   Bruno   ) nadaljuje. ”
   Bruno    pogleda na uro) ...skratka, če naj gremo
   Bruno   .
Sovre, že poldrugo tisočletje pred    Brunom    učil, da je vesolje brezmejno.
   Bruno    je Lukrecijevo poemo seveda poznal
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se torej ”hipotetično“ sprašuje: če
   Bruno   .
   Bruno   . ...
   Bruno    zaobjame vse tri s pogledom.
   Bruno   .
preprosto zato, ker meje ni (enako kot    Bruno    pravi za evklidski prostor), kljub
pomislil tudi jaz, ko sem bral Giordana    Bruna   ...
   Bruno    dvigne obrvi, vendar se ne odzove na
   Bruno   .
O vzroku, počelu in enem, ki je tudi vključen v ta zbornik,    Bruno    oziroma njegov govorec Teofil pravi...
so enako neomejene in neskončne.“ [   Bruno   , 162]
Žal pa je    Bruno    pri uporabi te analogije med vesoljem
   Bruno    se hahlja.
   Bruno    je bil tako prepričan v neskončnost
”   Bruno    je uporabil izjemno pomembno primerjavo
   Bruno   . ...ta sodba se mi zdi sicer preostra,
se mi zdi sicer preostra, saj si je    Bruno    zelo prizadeval, da bi neskončnost
ugotovitev v tem pogledu, da je bila pri    Brunu    ”ljubezen do neskončnega“ izhodišče
   Bruno   .
   Bruno   .
Nadaljujmo tu, kjer    Bruno    dokazuje, da je vesoljni prostor -
neskončno število zvezd ali ”obel“, kot    Bruno    s skupnim imenom označuje nebesna telesa.
Filotej (   Bruno   ). ”...
Filotej (   Bruno   ). ”
Filotej (   Bruno   ). ”
si opazil, kam te bo pripeljalo.“ [   Bruno   , 183]
razumela, da Filotej v vlogi Giordana    Bruna    hoče reči, da je dobro, da je ves
   Bruno   .
   Bruno    torej v svojem dokazu polnosti neskončnega
   Bruno   .
Vidiš,    Bruno   , najin vrt je kar preveč ”evropski“,
   Bruno    se muza.
Filotej (   Bruno   ). ”
Filotej (   Bruno   ). ”
Janez pogleda    Bruna   .
   Bruno   .
Filotej (   Bruno   ). ”
   Bruno    odloži knjigo.
Vidite, Giordano    Bruno    tukaj iz prejšnjega ”negativnega“,
   Bruno   .
Pri    Brunu    pa niti Sonce ni več v središču, kajti
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    pogleda na uro.
Anželo, vi se gotovo spominjate Giordana    Bruna    iz vaših mladih let?
Ko sem jaz študiral, je bil    Bruno    še na indeksu.
Odkar poznam    Bruna   , pa sem prebrala že kar nekaj filozofskih
   Bruno   , medtem ko naliva šumečo vodo.
   Bruno    je radikalno domislil posledice Kopernikovega
razprl v neizmerno neskončnost, ki je    Bruna    navduševala, medtem ko je mnoge njegove
Poglejmo zdaj, kaj o tem pravi sam    Bruno    na začetku tretjega dialoga O neskončnem, vesolju in svetovih:
Filotej (   Bruno   ). ”
Filotej (   Bruno   ). ”
Filotej (   Bruno   ). ”
nasledila temna noč predrznih sofistov.“ [   Bruno   , 199-200]
Zakaj je bil    Bruno    tako nestrpen do tistih, ki so mislili
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    viha čelo.
hudič kot ljubi bog, je pripeljala    Bruna    na grmado:
   Bruno   .
Filotej (   Bruno   ). ”
Filotej (   Bruno   ). ”
   Bruno   .
nam še ti sam kaj povej o Giordanu    Brunu   .
   Bruno   .
Rad bi vas spomnil, da je    Bruno    napisal pogovore O neskončnem, vesolju in svetovih
   Bruno    se ni imel za preroka, skliceval se
S temi filozofskimi odkritji se je    Bruno    med vsemi svojimi znamenitimi sodobniki,
Einsteinovo relativnostno teorijo, čeprav sam    Bruno    ni bil ne matematik ne fizik.
takšno, kot ga je v svojem duhu videl    Bruno   , se sprašujem, ali obstaja ena sama
   Bruno   , z opazno grenkobo.
tudi v njegovem primeru je tako, toda    Bruno    je za svojo resnico umrl v ognju... ker
Zazvoni telefon,    Bruno    gre po slušalko, ki je položena na
   Bruno   .
   Bruno   , boš ti zalil vrt?
   Bruno   .
   Bruno   .
Ko mojster in učenec ostaneta sama,    Bruno    obsedi pri mizi, znova odpre zbornik,
   Bruno    in Janez sedita v vaški gostilni ”N'Placi“.
   Bruno   .
   Bruno   .
danes popoldne zavzeli za Giordana    Bruna   .
   Bruno    se smehlja.
Sicer pa je    Bruno    moje krstno ime, moj renesančni soimenjak
   Bruno   .
Da, lahko rečem, da mi je Giordano    Bruno    v marsičem zelo blizu... čeprav dvomim,
   Bruno   .
Kajti za    Bruna    je bila resnica najvišja vrednota,
   Bruno   .
   Bruno    počasi sreba kavo.
Toda    Bruno    je trdil veliko več od tega!
   Bruno   .
zvezdice... in v tem smislu je imel    Bruno    nedvomno prav, tudi če bi se kdaj izkazalo,
   Bruno    pa je menil ravno nasprotno: prepričan
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , čez čas.
   Bruno    se nasmehne.
je prvi radikalno zastavil Giordano    Bruno   : tudi če bi se kdaj izkazalo, da gre
   Bruno    se še vedno muza.
saj... ravno to se je spraševal tudi    Bruno    in tako prišel do misli, da v vesolju
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    spije kavo do konca.
ne razumem tega, da se je Giordano    Bruno    dal sežgati, ker je bil prepričan v
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    okleva.
   Bruno    dvigne svoje košate obrvi.
   Bruno   , odločno, skoraj že jezno.
   Bruno    je to zmogel... pa Goethe...
Morda veš, da je Goethe zelo cenil    Bruna   ?
   Bruno    pomigne natakarju, da bi plačal.
videl, da mi še kaj poveste o Giordanu    Brunu   .
odgovoriti na glavno vprašanje - je    Bruno    verjel v Boga?
   Bruno    plačuje natakarju.
   Bruno   .
   Bruno   .
Vprašal si, ali je    Bruno    verjel v Boga.
Je bil    Bruno    panteist?
   Bruno   .
   Bruno   . ...mnenja o Brunovem panteizmu so deljena
Je bil    Bruno    panteist ali ne?
   Bruno    lista po knjigah.
Po eni strani bi radi    Bruna    branili pred krivičnimi obtožbami krivoverstva
Po mojem mnenju pa    Bruno    res ni bil kristjan, kar pa ne pomeni,
   Bruno   .
   Bruno   .
njim - in v tem širšem smislu je bil    Bruno    nedvomno panteist.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Toda poglejva rajši, kaj je sam    Bruno    zapisal o istosti in obenem različnosti
O neskončnem, vesolju in svetovih    Bruno    po eni strani pojmuje sámo neskončno
   Bruno   , 189]
   Bruno    tu povzema Nikolaja Kuzanskega, namreč
Podobno uči    Bruno    v drugem znamenitem pogovoru z naslovom
je torej eno, neskončno, negibno“ [   Bruno   , 161]. ...
   Bruno    v latinski metafizični pesnitvi De monade
Monadologiji - žal pa Leibniz niti ne omenja    Bruna   , takrat še vedno zavitega v ”črno legendo“.
svetovih pa ni vse ”dovršeno“, zato    Bruno    pravi, da je Bog ”popolnoma“ (totalmente)
   Bruno   , 164]
   Bruno   .
med obema vrstama neskončnosti pri    Brunu    in Kuzanskem - ta miselna pot vodi
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se zasmeje.
Zdaj sva tako še pri    Brunu   ...
   Bruno   .
Popoldne ste omenili, da je    Bruno    pri dokazovanju neskončnosti vesolja
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    v pogovoru O neskončnem, vesolju in svetovih
še bolj sijati, vnaprej okrnjena?...“ [   Bruno   , 188]
   Bruno    naliva čaj.
   Bruno   .
Kmalu za    Brunom    je namreč ”pravi“ panteist Spinoza
tudi na etični ravni - drugače kot    Bruno   , ki je v svojem kozmičnem panteizmu
vprašanja božje svobodne volje pa se je    Bruno    dobro zavedal klasičnega teološkega
pripada samo spremenljivim stvarem.“ [   Bruno   , 190]
Ko ne bi vedel, da je to zapisal    Bruno   , bi mislil, da ste mi prebrali odlomek
   Bruno   .
V nadaljevanju pa    Bruno    izrazi pomislek, da bi ga lahko ”neuki“
Tak sklep    Bruno    odločno zavrača in tokrat njegovemu
moreta soobstajati nujnost in svoboda.“ [   Bruno   , 192]
   Bruno    seže v žep svojega starinsko ukrojenega
   Bruno   . ...
Mendoza zelo ognjevito zagovarja    Bruna    in skuša z njega sneti zagrinjalo ”črne
Mendozovem mnenju) Frances Yates, ki naj bi    Bruna    prek hermetizma nehote spet povezovala
Toda čeprav ti pogledi    Bruna    nedvomno zelo približajo teološkemu
panteist.“ [Mendoza, 139 (gl. tudi v:    Bruno   , 48)]
Mendozo ne strinjate, saj pravite, da    Bruno    je panteist?
   Bruno   .
latinske pesnitve De immenso, ki jo je    Bruno    objavil v ”Frankfurtski trilogiji“
   Bruno   , 51]
Mendoza ugotavlja, da so pri    Brunu    ”Bog, vesoljni um in vesolje sámo prepleteno
   Bruno    se nasmehne.
   Bruno    bi rekel: ko gledamo vidni univerzum,
Še vedno ne vem, zakaj    Bruno    za Mendozo ni ”pravi“ panteist?
   Bruno   .
prepričanje o božanskosti Vsega, kajti    Bruno    je dejansko dojemal vesolje kot božansko
   Bruno   .
   Bruno    vleče pipo, premišljuje, potem vpraša.
   Bruno   .
gre nedvomno za krščanskega Boga, za    Bruna    pa pravite, da po svojem prepričanju
   Bruno   .
[prav tam, 145 (56)], in dalje, da je ”   Bruno    z oznanjanjem božje imanence v vesolju
   Bruno    vstane in se s pipo v roki sprehodi
   Bruno    se spet usede k mizi.
   Bruno   .
   Bruno   .
prek Plotina in Kuzanskega prišel do    Bruna   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , z očetovsko blagostjo.
   Bruno    povzame besedo, ko izzveni angelski
Zdaj sem se spomnil, da    Bruno    v drugem delu pogovora O vzroku, počelu in enem
   Bruno   .
Da, tam se    Bruno    neposredno navezuje na Plotina, še
   Bruno    povzema misel svojega davnega učitelja:
duhovno, kvečjemu je z njo zaobsežena.“ [   Bruno   , 152]
   Bruno   .
   Bruno   .
Torej, če prav razumem,    Bruno    vendarle meni, da je duh transcendenten
   Bruno   , po premisleku. ...
pomeni, da je nad naravo, kajti pri    Brunu    narava pomeni celotno vesolje, ne
materijo, naravo in vesoljem, tudi pri    Brunu    se ti pojmi pogosto prekrivajo, podobno
zapisal, kot sva prej prebrala, da pri    Brunu    ”med vesoljno dušo in božansko Enostjo
kar pa ne drži povsem, kajti tudi pri    Brunu    najdemo Plotinovo ”drugo hipostazo“,
Enim in Dušo - res pa je, da je pri    Brunu    težje razbrati odnos med vesoljno dušo
po bivanju (tolma), medtem ko pri    Brunu    vlogi uma in duše nista jasno razmejeni.
   Bruno   .
Da, na    Bruna    so vplivali tudi stoiki, ki so bili
Tako kot pri stoikih je tudi pri    Brunu    poudarek predvsem na imanenci stvariteljskega
marveč nenehoma dela vse v vsem.“ [   Bruno   , 144]
Torej    Bruno    uči, da je um ali duh v vsem, v vseh
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    je že v svojem zgodnjem, nedokončanem
prepoznati bleska vesoljne forme.“ [   Bruno   , v: Michel, 116]
Kot vidiš,    Bruno    v tej prispodobi primerja vesoljno
Kolikor ste mi doslej povedali o    Brunu   , se mi zdi, da nikjer izrecno ne govori
   Bruno   .
in tudi v tem molku o ”najvišjem“ je    Bruno    soroden Plotinu in drugim mistikom.
   Bruno    se na mnogih mestih v svojih spisih,
podobnost brez proporcionalne primerjave.“ [   Bruno   , 140-1]
   Bruno   .
S tem pa se    Bruno    ne bi povsem strinjal, saj njegov Teofil
Iz tega je razvidno, da    Bruno    ni popolnoma izenačil vesoljne duše
ga prižge narava in razsvetli Bog.“ [   Bruno   , cit. po:
   Bruno    prikima.
Mojster    Bruno   , ste vi panteist?
   Bruno    dvigne obrvi.
   Bruno    vzdihne.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se nasmehne.
   Bruno   .
verjetno ne bi strinjal... in morda tudi    Bruno    ne.
   Bruno   .
   Bruno   .
tisti strašni plameni, v katerih je    Bruno    našel svoja tisočera sonca!
   Bruno   .
Mojster    Bruno   , ogrnjen v domačo haljo, sedi ob pisalni
podobice - leži nekaj knjig, ki jih je    Bruno    pravkar vzel iz svoje knjižnice: predvsem
Umetnost fuge v orgelski izvedbi, ki jo je    Bruno    našel v ”Muzikalijah“ nasproti Križank,
   Bruno   , v svojih mislih.
   Bruno    vstane od pisalne mize in zapre okno,
Ko    Bruno    pritisne na eno izmed tipk, se Spinozove
   Bruno   , v mislih.
   Bruno    seže h knjigi Karla Jaspersa Filozofska vera
   Bruno    se po tem obisku Jaspersa vrne z očmi
   Bruno   , še vedno sam pri sebi. ...verjetno
kakršno sta se zavzemala tudi Giordano    Bruno    in Albert Einstein.
   Bruno    mu odgovarja, v svojih mislih.
   Bruno    odgovarja Janezu, v svojih mislih.
   Bruno   , še vedno v svojih mislih.
   Bruno   , njegov prvi jaz.
Ampak, mojster    Bruno   !
   Bruno   , nejevoljno.
   Bruno    polglasno bere Spinozov odgovor:
   Bruno   , še vedno v sebi.
   Bruno   .
   Bruno   , v istih mislih.
   Bruno    ”lista“ po dolgi datoteki in ko najde
   Bruno    premišljuje, medtem ko si zapisuje.
   Bruno    vstane in se napoti dol po škripajočih
odvrtela Bachova orgelska Umetnost fuge,    Bruno    še opazil ni kdaj, tako je danes zatopljen
   Bruno    piše.
   Bruno    se namuzne in piše dalje.
Janez - zanj se vpraša    Bruno   .
   Bruno    piše odgovor za Janeza.
   Bruno    vzame z mize še eno knjigo in jo odpre
   Bruno    išče naslednji odlomek.
   Bruno   , njegov prvi jaz.
Janez -    Bruno    se spet vpraša zanj.
   Bruno    išče po besedilu.
   Bruno    vstane in odpre okno - in glej: na
   Bruno   .
   Bruno    seže v žep po pipo, a je ostala zgoraj
   Bruno   , še vedno zase.
že zadnjič, ko sem Janezu govoril o    Brunu   , šel malce predaleč...
   Bruno    spet sedi za svojo pisalno mizo, zdaj
   Bruno    piše.
   Bruno    se nasmehne in piše dalje.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Ko mojster    Bruno    zapiše v beležnico zgornje besede,
   Bruno    zamrmra.
   Bruno    se smehlja, ko gre fantu odpret.
   Bruno   , Janez in Marija so se na sobotnem
   Bruno    pa si kakor skavt ogleduje okolico;
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    vleče pipo.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , v mislih.
   Bruno   , si še tu, z nama?
   Bruno   , odsotno.
   Bruno   , zase.
Kaj ti je,    Bruno   ?
Iz bistrice znova vstali    Bruno    si odstre mokre lase s čela, nakar
   Bruno    se usede na skalo, na sončno liso,
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Toda    Bruno    še vedno gleda tulipan na sliki; z
   Bruno   .
   Bruno   .
Marija objame    Bruna    čez ramo.
   Bruno    si zapenja telovnik.
me, kaj si razbral iz prve, tiste z    Brunom    v naslovu, ki je v podnaslovu opredeljena
tetralog, ki ga vodi filozofski učitelj    Bruno    in v katerem nastopajo še tri osebe,
Povejte mi, mojster, kdo je pravzaprav ta    Bruno   ?
imel Schelling v mislih ravno Giordana    Bruna   .
   Bruno   .
Dejstvo pa je, da je ugled renesančnega    Bruna    v obdobju romantike močno zrastel,
   Bruno   .
odlomek iščeš: tisti, kjer Schellingov    Bruno    govori o ”sveti enosti“ Boga in narave?
   Bruno   .
   Bruno   .
Ampak odlomek iz Schellingovega    Bruna   , ki si ga pravkar prebral, ti je bil
   Bruno   . ”
   Bruno   , sem tudi jaz panteistka?
   Bruno    se nasmehne.
   Bruno   .
Torej vas, mojster    Bruno   , vaš poklic odvrača od narave?
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    si obleče vetrovko.
   Bruno   .
   Bruno   , malce nejevoljno.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
jopico, jo pogrne po mahovju zraven    Bruna    in Janeza, se usede nanjo ter si popravi
   Bruno    se muza.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se smehlja.
   Bruno   .
   Bruno    guba čelo.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , čez čas.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    vzdihne.
   Bruno    viha čelo.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Medtem ko Janez bere in    Bruno    premišljuje, kako bi mu utrl pot skozi
   Bruno    nadaljuje, tišje.
   Bruno    se nasmehne.
   Bruno   .
   Bruno   .
Pa se vam ne zdi, mojster    Bruno   , da je tudi sama Schellingova ”volja,
   Bruno   .
   Bruno    se nasmehne.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    si prižiga pipo.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se nasmehne.
   Bruno   .
   Bruno   .
tisti znani odlomek iz Schellingovega    Bruna   , ki je, kot si rekel, navdušil tudi
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
spi v navidez ravnodušnem sobivanju z    Brunom    in Janezom, v prividu neločenosti,
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   , zamišljeno.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se skloni nad spečo Marijo in jo pokrije
   Bruno   . ...podobno, kot je uničen sen, če
   Bruno   .
   Bruno    vzdihne.
   Bruno   , skoraj zase.
   Bruno    izpod obrvi pogleda fanta.
   Bruno   , zatopljen v svoje misli.
   Bruno   , že skoraj zase.
   Bruno    vstane in seže po palici.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Profesor filozofije dr.    Bruno    Vran ima nocoj predavanje na Filozofski fakulteti
Marija, ki je prišla skupaj z    Brunom   , se je usedla v zadnjo vrsto, kakor
Mojster    Bruno    ugasne grafoskop in pospravlja svoje
   Bruno   .
krščanstva je zagovarjal tudi Giordano    Bruno    in zaradi svojih heretičnih naukov
   Bruno   , kar se mene tiče, bi se rajši vrnil
Ali ti,    Bruno   , misliš, da ni tako?
   Bruno   , zamišljeno.
Mojster    Bruno   , eden izmed glavnih poudarkov vašega
- toda, ali ni bil v času Giordana    Bruna    njegov nauk o mnoštvu svetov ravno
   Bruno    se nasmehne, nekaj trenutkov premišljuje
Bistvena razlika med    Brunom    in sodobnimi zagovorniki mnogih vesolij
h katedru, da bi pozdravili mojstra    Bruna    in se z njim še kaj pogovorili.
   Bruno    v sončnem dopoldnevu čaka na Janeza
   Bruno   , v mislih.
   Bruno    plete dalje svoje misli.
Mahoma se pojavi Janez, kakor da bi pred    Brunom    zrasel iz tal.
   Bruno    puhne dim, postavi aktovko na tla k
   Bruno    se muza.
   Bruno   .
   Bruno   , očetovsko.
   Bruno    odpre kuverto in prebere pisemce, napisano
Torej, kaj mislite, mojster    Bruno    - naj grem ali ne?
   Bruno    si znova polni pipo.
   Bruno   , blago.
Vi me razumete, mojster    Bruno   !
   Bruno    dvigne obrvi.
   Bruno    prikimava.
   Bruno   .
   Bruno   , čez čas.
   Bruno    viha čelo.
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
Sicer pa, mojster    Bruno   ... zadnjič, ko smo bili pri tistem jezercu,
   Bruno   .
   Bruno   .
Zbogom, mojster    Bruno   .
   Bruno    mu stisne roko.
Medtem ko se oddaljuje, ga    Bruno    spremlja z očmi, in ko fant izgine
   Bruno    odpre mapo z zapiski in jih začne pregledovati;
   Bruno    zase, v mislih.
   Bruno    sicer opazi ta pozornost vzbujajoči
   Bruno   , še vedno zatopljen v svoje misli.
Profesor filozofije    Bruno    Vran, znan kot mojster Bruno, si pomane
filozofije Bruno Vran, znan kot mojster    Bruno   , si pomane oči in se ozre po Rimski cesti,
   Bruno    se usede zraven nje in molče odloži
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno   .
   Bruno    se nasmehne.
   Bruno   , kaj ko bi tudi midva zdaj, poleti,
   Bruno    dvigne svoje košate obrvi.
   Bruno   .
   Bruno   .
In tako Marija in    Bruno    sredi svojega življenja pota hodita
   Bruno    prikima.
   Bruno   , Giordano: O neskončnem, vesolju in svetovih
Clément    Bruno    je mojster tartufarstva.
torej, če je čistokrvni Provansalec    Bruno    postal največji kupec perigordske gomoljike