O'beseda, označena besedila z lemami
v sosedovem klobuku zagledal napis | Bouvard | , drugi pa je v čepici botra v dolgem |
Resni Pécuchetov obraz je osupil | Bouvarda | . |
Bouvard | pa je menil, da je predmestje zoprno | |
temu je bil že utrujen od prestolnice, | Bouvard | pa tudi. |
Bouvard | mu je rekel, naj sleče suknjič, in | |
Bila sta enakega mnenja, le da je bil | Bouvard | morebiti nekoliko bolj liberalen. |
Pogled na svate je | Bouvarda | in Pécucheta pripeljal do tega, da |
»Jaz pa sem vdovec,« je rekel | Bouvard | . |
Ko je bila bolj daleč, si je | Bouvard | dovolil opolzko pripombo. |
pločnikih obdajali kržljavi bresti, in ko | Bouvard | ni več videl trirogeljnika, je dejal, |
posloviti, in ko sta si stiskala roke, je | Bouvard | planil: |
Bouvard | je naročil jedi. | |
ugotovila, da sta oba po poklicu pisarja, | Bouvard | v trgovski hiši, Pécuchet na ministrstvu |
Bouvard | ga je nesel na drugih področjih. | |
Bouvard | se je smejal nepretrgoma, zvočno, pri | |
Bouvard | je bil bolj prizanesljiv z njimi. | |
Bouvard | je - gotovo zaradi vonjav - vprašal, | |
Bouvard | je rekel: | |
»Spremite me,« je nadaljeval | Bouvard | , »na zraku se boste osvežili.« |
»To je moj stric,« je rekel | Bouvard | in z lučjo posvetil v gospoda. |
je moj boter,« je malomarno pojasnil | Bouvard | , potem pa dodal, da so njegova krstna |
lahkih žensk!« je po stopnicah zavpil | Bouvard | . |
» | Bouvard | ! |
Gospod | Bouvard | !« |
Bouvard | je vtaknil glavo skozi okence in prepoznal | |
hudih posledic, in to je prišel povedat | Bouvardu | . |
Bouvard | je delal dolge korake, Pécuchet pa | |
Bouvard | je vlekel pipo, rad jedel sir in redno | |
Bouvard | je hotel biti ljubezniv in seznanil | |
Pécuchetu se je zdel zoprn in odpeljal je | Bouvarda | k Dumouchelu. |
Bouvardu | se je zdel dolgočasen. | |
je nalezel Bouvardove odrezavosti, | Bouvard | se je navzel Pécuchetove čemernosti. |
(bilo je 20. januarja 1839) je bil | Bouvard | v službi, ko mu je poštar prinesel |
Bouvard | je pokazal pismo: | |
očeta g. Françoisa Denysa Bartholoméja | Bouvarda | , bivšega trgovca iz mesta Nantesa, |
da gre za potegavščino?« je izdavil | Bouvard | in hropel je, kot da umira. |
Bouvard | je bil rdeč kot kuhan rak. | |
Bouvard | je v tem smislu pisal notarju. | |
zapuščam Françoisu Denysu Bartholoméeju | Bouvardu | , svojemu priznanemu nezakonskemu sinu, |
Pri štiridesetih letih se je gospod | Bouvard | starejši oženil, potem je ovdovel. |
Bouvard | se je pogreznil v nekakšno otopelost. | |
Bouvard | je dobil žolčni napad. | |
Alexandre čez šest mesecev umiril in | Bouvard | je dobil dediščino. |
Bouvard | je odločno opravil s tem. | |
Bouvard | bi odpeljal s seboj pohištvo, Pécuchet | |
Bouvard | , ki je pisal tako, da se je z navzven | |
Bouvard | je bil pripravljen odšteti samo sto | |
Bouvard | ni bil več pisar. | |
Barberou je bil bolj čustven, ko je | Bouvard | prišel po slovo. |
Ko se je | Bouvard | vrnil domov, je na balkonu krepko zajel |
poslali v Caen, tam bi jih pričakal | Bouvard | in odposlal v Chavignolles. |
Bouvard | je odpotoval iz Pariza šele čez dva | |
V njem je sedel | Bouvard | . |
Bouvard | ni imel nič proti. | |
Bouvard | in Pécuchet sta bila presenečena. | |
Bouvard | na hrbtu, z odprtimi usti in razoglav, | |
Bouvard | je pokadil pipo, Pécuchet je vzel ščepec | |
zaničljivo obravnavanje njegove zemlje je | Bouvardu | vzelo precej veselja, ki ga je imel |
Bouvard | je pri gabrovem drevoredu pod vejami | |
Bouvard | se je varoval pred soncem z robcem, | |
Bouvard | je na sredino trate posadil potoniko, | |
odgovarjal, potem pa ji pokazal hrbet, kar je | Bouvard | okrcal kot neolikanost. |
Bouvard | je pohvalil njegovo lucerno. | |
Bouvard | in Pécuchet sta ponovila v en glas: | |
Upravnik je pomagal | Bouvardu | in Pécuchetu čez plot in stopili so |
Vajeti je prevzel | Bouvard | . |
Naposled je | Bouvard | napovedal, da ne bo obnovil najemne |
Bouvard | je mislil, da bo za začetek zadoščalo | |
Bouvard | je priganjal konja, Pécuchet pa je | |
Včasih je | Bouvard | stopal zadaj, se ustavil na sredi vzpetine |
Bouvard | naj bi imel na skrbi kmetijo. | |
Pri prvi se je | Bouvard | spačil. |
Tudi | Bouvard | je naletaval na ovire. |
Bouvard | je menil, da je praha srednjeveški | |
Bouvard | je po temeljitem tuhtanju priznal, | |
Bouvard | se je smehljal sredi te kužne nesnage. | |
Bouvard | je moral popustiti. | |
Bouvarda | je tako hudo ščipalo v trebuhu, da | |
neokopavanju in divjemu puljenju osata je | Bouvard | naslednje leto imel lep pridelek pšenice. |
Nato je | Bouvard | brezskrbno odšel domov. |
Tesnoba se je polotila | Bouvarda | in Pécucheta. |
Rekel je | Bouvardu | , ki je tekel vštric z njim: |
Bouvard | bi bil v zaletu skorajda prevrnil gospo | |
Bouvard | je izgubljal glavo. | |
»Tega ste krivi vi « je zavpil | Bouvard | . |
Bouvard | je strmel v ogenj in tiho jokal. | |
abbé Jeufroy sta pospremila gospoda | Bouvarda | in Pécucheta do doma. |
Pred šestimi meseci je | Bouvard | zavrnil njegove storitve in v krogu |
Bouvard | ni hotel verjeti in še ničkolikokrat | |
»Dobro,« je rekel | Bouvard | , »torej imamo dovolj časa.« |
Bouvard | je poskusil voditi rast marelic. | |
V mrzlih pomladnih jutrih je | Bouvard | pod haljo nosil pleten jopič, Pécuchet |
Bouvard | je kar naprej tičal na visoki lestvi | |
Toda komaj je Pécuchet na to opozoril | Bouvarda | , je zagrmelo in ulil se je dež, močan |
Bouvard | je bil v kuhinji. | |
Bouvard | se je s komolci naslanjal na mizo, | |
Bouvard | je žalostno pogledal okoli. | |
Bouvard | mu je odgovoril: | |
»In poljedelstvo tudi,« je pribil | Bouvard | . |
Bouvard | mu je dajal nasvete. | |
Vpričo tako čudovitih možnosti sta bila | Bouvard | in Pécuchet kar omotična. |
Ko je bilo težko delo opravljeno, je | Bouvard | stopil na vrh kamnitih stopnic in zakričal |
Bouvard | je zatulil tudi nekaj opolzkih. | |
Ko se je | Bouvard | naslednjega jutra zbudil, ga je čakalo |
To je nadvse pohvalno priznal tudi | Bouvard | . |
Bouvardu | je prišlo na misel, da bi priredil | |
podobna, gospa Bordinova je pogledala | Bouvarda | , potem pa dodala, da je moral biti |
Bouvard | je posadil dami poleg sebe, Pécuchet | |
Bouvardu | je bilo nerodno, na vse kriplje se | |
Bouvard | je to neprijetnost pripisal splakovanju | |
Bouvard | že ni vedel, o čem naj se pogovarja | |
»Jaz,« je rekel | Bouvard | , »sem si kdaj pa kdaj privoščil sedež |
Foureau je vprašal | Bouvarda | : |
»Gospod | Bouvard | bi gotovo preveč zahteval.« |
»Vseeno poskusimo,« je rekel | Bouvard | in jo poljubil na obe lici. |
Bouvarda | in Pécucheta je obšlo resnično veselje, | |
Bouvard | in Pécuchet sta ves dopoldan nosila | |
Bouvard | je moral povedati, da se požvižga na | |
Bouvard | je gledal gostom v obraz in nestrpno | |
so prišli iz gabrovega drevoreda, je | Bouvard | hotel vse presenetiti z odmevom in |
Bouvard | je hotel opraviti s tem in odšel je | |
Nato je bil gospod | Bouvard | deležen graje. |
Toda | Bouvard | je bil jezen, ker ni imel uspeha z |
Bouvard | ne bi šel tako daleč. | |
»Gospa Bordinova,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | , ki je bil vedno ves prepoten, je nosil | |
Ponudilo se je več najemnikov, a | Bouvardu | sploh ni bilo do tega. |
Medtem je Pécuchet naredil | Bouvardu | pridigo in pripravljena sta bila popustiti. |
Bouvard | je kar hiral od utrujenosti. | |
Bouvard | in Pécuchet sta imela važnejše delo. | |
Besno jih je odvrgel in poklical | Bouvarda | . |
Bouvard | je zaprl pipico na vijugasti cevi in | |
Pécuchet je bil takoj počepnil za kad, | Bouvard | pa se je kot sesedel na pručko. |
»Jaz tudi ne,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | je menil, da bi potrebovala instrumente, | |
očarljivo se mu je nekoč zdelo secirati, | Bouvard | pa je vprašal, kakšno je razmerje med |
Kosti dlani so | Bouvarda | razočarale. |
Bouvard | je bil proti. | |
naposled so vsi v vasi mislili, da | Bouvard | in Pécuchet skrivata doma pravega mrliča. |
»Žvečna mišica,« je odgovoril | Bouvard | . |
»Dobro,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | in Pécuchet sta bila očarana. | |
Bouvard | je pogreznil brado v vrat in potisnil | |
Bouvard | je hotel obdelati razmnoževanje. | |
Bouvard | najprej ni mogel verjeti, potem pa | |
Bouvard | mu je rekel: | |
Bouvard | je stopil po kad, in ko je bilo vse | |
Vendar je | Bouvarda | malo zeblo. |
Bouvard | je širil stegna, se zvijal v bokih, | |
»Ne delaš prav,« je rekel | Bouvard | , nato pa se je začel smehljati psu |
Bouvard | je komaj premagoval razburjenje, ko | |
Bouvard | je moral zelo pogosto nositi orodje | |
Bouvard | in Pécuchet sta jo kar posvojila. | |
le to je zahtevala, da jo bo mazal | Bouvard | . |
Bouvarda | je bolel želodec, Pécucheta pa je dajala | |
Bouvard | in Pécuchet sta prebirala zdravniške | |
V okolici se je pojavil tifus in | Bouvard | je izjavil, da se ne bo vmešaval. |
je Pécuchet prišel domov, je našel | Bouvarda | na moč vznemirjenega. |
Bouvard | mu je zaman dopovedoval, da ga varujejo | |
A | Bouvard | se je naveličal medicine. |
Ko se je | Bouvard | prehladil, si je domišljal, da si je |
to, da črna kava škodi živcem, se je | Bouvard | hotel odpovedati svoji skodelici. |
majice, branilke in zaščitnice zdravja, | Bouvardu | ljube in od Pécucheta neločljive varuhinje. |
Bouvard | je dal vedeti, da hoče tri skodelice | |
»Koliko je tega!« je vzkliknil | Bouvard | . |
»Človeku se lahko zmeša od tega,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | je z nazaj nagnjeno glavo mukoma sledil | |
»Lej,« je rekel | Bouvard | , »izginilo je nekaj svetov.« |
»To mora biti pri Buffonu,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | je planil za njo, skočil, da bi jo | |
Bouvard | je spregovoril o koprolitih, ki so | |
Bouvard | in Pécuchet sta se spogledala in obšlo | |
Bouvard | je ugovarjal, češ da si lahko prihranita | |
Bouvard | in Pécuchet sta se s poštno kočijo | |
Bouvard | se je usedel k vodi, strmel v valove, | |
Bouvard | bi jo izkopal od zgoraj, medtem ko | |
In mučila sta se naprej, | Bouvard | je stal na prstih in kopal z rovnico, |
Bouvard | je vzdihnil in rekel: | |
Bouvard | je bil rdeč kot kuhan rak, delal pa | |
letoviščarsko palico z dolgo železno konico, | Bouvardu | pa je bila bolj všeč palica dežnik |
Na gondoli sta se | Bouvard | in Pécuchet pogovarjala s tremi kmeti, |
Bouvard | se je nagibal k neptunizmu, medtem | |
»Tako daleč še nismo,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | se je spomnil, da je o teh podrobnostih | |
Bouvard | se je zagledal v morje in zazdelo se | |
Bouvard | si je predstavljal Evropo, ki se je | |
Bouvard | ni odgovoril, marveč je začel hoditi | |
Bouvard | je kot ponorel tekel naprej. | |
‘useku’, kar je gotovo storil tudi | Bouvard | . |
je prilezel do vrha in tam zagledal | Bouvarda | , ki je bil prišel gor nekaj dlje, po |
Bouvard | se je počutil, kakor da bi se znebil | |
In | Bouvard | je začel. |
»Priznajte,« je nadaljeval | Bouvard | , »da Mojzes vražje pretirava.« |
Bouvard | je hotel pojasniti z dviganjem gora | |
potop prevažal školjke,« je nadaljeval | Bouvard | , »bi jih našli - zdrobljene - na površju, |
Bouvard | je brž namignil, da imata kot geologa | |
Bouvard | se sploh ni zmenil za ta ugovor, temveč | |
Bouvard | se je razgrel in celo izjavil, da je | |
Bouvard | je nadaljeval: | |
Bouvard | je prežal nanj, in ko ga je tako prestregel, | |
Tako je | Bouvard | lepega dne vrgel nahrbtnik na tla in |
»Žejen sem,« je rekel | Bouvard | , ko se je prebudil. |
Prepoznala sta potepuha, kateremu je | Bouvard | nekoč dal kozarec vina. |
Tudi | Bouvard | je občudoval skrinjo. |
Bouvard | jo je spraševal o sorodnikih, domačem | |
medtem ko sta barantala naprej, je | Bouvard | potihem vprašal Gorjuja, ali bi dekle |
posvetovati s prijateljem,« je rekel | Bouvard | . |
Brž ko sta bila na dvorišču, je | Bouvard | povedal, kakšne načrte ima z Mélie. |
Bouvard | in Pécuchet sta hotela imeti še več | |
razumel kot satiro, medtem ko je bil | Bouvard | prepričan, da prekipevajoči opolzki |
bila v podzemske prostore, vendar je | Bouvarda | oviral trebuh, Pécucheta pa strah pred |
Bouvard | in Pécuchet sta računala na lepo zbirko. | |
Sprejel ju je | Bouvard | . |
Bouvard | je bil prepričan, da so nekoč nanjo | |
Bouvard | je vzel iz škatle več bakrenih novcev | |
Bouvard | je prikril nejevoljo. | |
»Kaj pa je narobe,« je rekel | Bouvard | , »če ima človek res kaj lepega?« |
nismo v norih letih, kajneda, gospod | Bouvard | ?« |
Bouvard | je odšel, in ko se je vrnil, je bil | |
Bouvard | ni vstal s klečalnika. | |
»Zdi se mi, da vse,« je odgovoril | Bouvard | . |
Bouvard | mu je čestital, sam pa je bil deležen | |
Bouvard | ni nikoli pozabil na nastop s helebardo. | |
poslovne zadeve, mu je povedal, da sta | Bouvard | in Pécuchet takrat, ko sta vsepovsod |
Bouvard | in Pécuchet sta bila mislila, da bi | |
Bouvard | je na tistem kraju podrezal s palico. | |
Pécuchet ga je narisal, | Bouvard | pa opisal. |
Tedaj sta se | Bouvard | in Pécuchet poglobila v keltsko arheologijo. |
Bouvard | in Pécuchet sta bila polna vneme, ko | |
bo ostalo med nami, kajne?« je rekel | Bouvard | . |
celo drevesa imeli faličen pomen in za | Bouvarda | in Pécucheta je vse postalo falus. |
Bouvard | in Pécuchet sta milo prosila še za | |
Bouvard | in Pécuchet je nista imela več, vendar | |
Ko je zvedel, da sta | Bouvard | in Pécuchet prišla do jušnika, jima |
ne bi bila smela vrniti,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | je bil mirnejši, pobral je vse črepinje. | |
Bouvard | se je poglobil v zadevo in se potem | |
Bouvard | jih je pomiloval, kajti najprej je | |
kmalu po znanstveni strogosti prekašal | Bouvarda | . |
Bouvard | ga je poslušal s pipo v ustih, razkrečenimi | |
Bouvard | , ki je bil liberalnega duha in občutljivega | |
Bouvard | je bil bolj za čaščenje narave. | |
Tako | Bouvard | ni prav nič dvomil, da je Danton vzel |
kupu!« je že po prvem poglavju vzkliknil | Bouvard | . |
Teh je obilo v moderni zgodovini in | Bouvard | in Pécuchet sta se vrnila k Franciji |
Bouvard | ni mogel dokončati slavnega Bossuetovega | |
človek strinja s tem,« je ugovarjal | Bouvard | , »da so basni resničnejše od resnice |
»Ne poznam ga,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | se je usedel, Pécuchet je hodil gor | |
»Ko pa je bil bedak!« ga je zavrnil | Bouvard | . |
»Nekaj me grize,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | je mislil, da o človeku ne veste ničesar, | |
Bouvard | in Pécuchet sta jo oštela, ker je bila | |
tega prizora in novega razočaranja je | Bouvard | komaj zadrževal solze, Pécuchet pa |
Bouvard | se ni dal. | |
Bouvard | je izbuljil oči. | |
Bouvard | ni nasprotoval tej odločitvi in odšla | |
v najinem gospodinjstvu,« je rekel | Bouvard | , »hočeva pa odkriti, kakšne lase in |
Pred lučjo se je | Bouvard | zavaroval z modrimi očali, Pécuchet |
Kajti | Bouvard | in Pécuchet sta popustila iz brezbrižnosti, |
Bouvard | kljub temu ni nehal prebirati Walterja | |
Iz sovraštva do stare šare je | Bouvard | vzel v roke George Sand. |
Bouvard | je tako hvalil George Sand, da se je | |
Toda | Bouvard | je menil, da to škoduje domišljiji, |
»Kakšen opazovalec!« je vzklikal | Bouvard | . |
Bouvardu | pa se postopek ni zdel tako važen. | |
hlepel za idealnim, je neopazno potisnil | Bouvarda | v tragedijo. |
Nekega dne je | Bouvard | vzel v roke Atalijo in tako dobro prebral |
Bouvard | je bil poln izkušenj in svetoval mu | |
Bouvard | je tako kot v Théâtre‐Français med | |
Najprej se je je naveličal | Bouvard | in z veliko odkritostjo je dokazal, |
Nekega dne, ko je | Bouvard | skušal razložiti Pécuchetu igro Frédéricka |
»Moj bog,« je rekel | Bouvard | , »sicer pa res lahko...« |
morava se malo našemiti,« je rekel | Bouvard | in začel iskati. |
Bouvard | se je ogreval za Stolp Neslov, Pécuchet | |
Bouvard | je povedal vsebino. | |
Bouvard | je začel drugi samogovor. | |
Navsezadnje ji je | Bouvard | predlagal veliki prizor iz tretjega |
Bouvard | bi zaradi dela dialoga potreboval haljo. | |
Bouvard | je brž odgovoril z medenim glasom: | |
»Kajneda?« je ponosno rekel | Bouvard | . |
Bouvard | jo je pospremil na vrt, da bi ji odprl | |
Bouvard | je bil še razburjen od deklamacije, | |
»Ah, kako je to prijetno!« je rekel | Bouvard | in globoko zajel sapo. |
Bouvard | je začutil, kako mu razbija srce. | |
»Vaš sluga sem!« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | je bil jezen nase, ker je zamudil priložnost. | |
Pécuchet si je pustil brke, | Bouvard | pa zaradi okroglega obraza in pleše |
pa sta se dvakrat zaklenila, nato je | Bouvard | urejal mizo, polagal papir predse, |
takole gnijem na kmetih,« je govoril | Bouvard | . |
Bouvard | je to dilemo postavil pred Barberouja, | |
deželi tako poneumi človeka, staremu | Bouvardu | so se začeli kisati možgani, skratka, |
Ta trditev je zmedla | Bouvarda | in Pécucheta in lotila sta se slovnice. |
Bouvard | je bil spoznal v pivnici starega učitelja | |
Pécuchet je bil za čustvo in misel, | Bouvard | za podobo in barvitost in nista se |
»Toda,« je rekel | Bouvard | , »dve škilasti očesi sta bolj različni |
»Razumem,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | je čedalje manj verjel v estetiko. | |
kuharica gospe Bordinove, prišla vprašat | Bouvarda | , ali bi prišel na zmenek z njeno gospodarico. |
Bouvard | je imel vso noč domišljijske blodnje. | |
Bouvard | se je počutil, kot da bi ga kdo polil | |
In | Bouvardu | je pomolil drugi del Hudičevih spominov. |
Knjigo je služkinji posodil | Bouvard | . |
»Treba je slikati,« je ugovarjal | Bouvard | . |
»No, kaj pa Molière?« je rekel | Bouvard | . |
»Kako?« je vzkliknil | Bouvard | . |
Brž ko sta bila sama z | Bouvardom | , je rekel: |
Bouvard | je ponudil drevesce, kajti zmaga ljudstva | |
Bouvardu | in Pécuchetu se je zdelo, da bi se | |
Heurtaux in | Bouvard | sta zahtevala, da se osvobodi. |
Bouvard | je v tistem trenutku nehal dihati, | |
veroizpoved in jo prebral gospodoma | Bouvardu | in Pécuchetu. |
»Morda res,« je odgovarjal | Bouvard | , »zato pa si ti predrznejši!« |
Bouvard | in Pécuchet sta dopovedovala Gorjuju, | |
Bouvard | in Pécuchet sta nastopila proti njemu, | |
tako očiščenem terenu bi lahko uspela | Bouvard | in Pécuchet, ne da bi kdo kaj slutil. |
Ko se je obrnil, se je zadel v | Bouvarda | , ki ga je Pécuchet privlekel vse do |
»Kje dobiti denar?« je rekel | Bouvard | . |
Ko sta se | Bouvard | in Pécuchet vrnila domov, so jima udarili |
»Z vami grem,« je rekel | Bouvard | . |
Odšel je šele potem, ko mu je | Bouvard | zagrozil s silo. |
Bouvard | je bil dovolj moder, da ni Pécucheta | |
Vmes je posegel | Bouvard | . |
»No,« je rekel | Bouvard | , »zaradi nekaj besed...« |
Pécuchetovo navdušenje nad ljudstvom in z | Bouvardom | sta začela proučevati splošno volilno |
»Sploh ne,« je dejal | Bouvard | . |
Bouvard | je debelo pogledal. | |
Bouvardu | in Pécuchetu se je majhno število upiralo | |
Calvu, Martensu, Vattelu, nato pa je | Bouvard | zaključil: |
In | Bouvard | se je zasanjal. |
Bouvard | je na lastne oči videl dele svojega | |
Bouvard | in Pécuchet sta mu zato čestitala nekega | |
»Še ena pravica!« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | in Pécuchet sta obzirno vstala. | |
»Oh, sveto zgodovino!« je ponovil | Bouvard | . |
Odrinil je | Bouvarda | . |
Bouvard | je bil presenečen nad nasprotjem med | |
Ko so odhajali, sta | Bouvard | in Pécuchet slišala, da je gospod de Faverges |
»To mi pa ustreza,« je rekel | Bouvard | in se izgubil v sanjah o skladnem svetu. |
»Ti tvoji socialisti,« je rekel | Bouvard | , »vedno zahtevajo tiranijo.« |
Bouvard | je označil več odlomkov, potem pa jih | |
»Misliš,« je vprašal | Bouvard | , »da se bo svet spremenil zaradi teorij |
V smehu, ki je popadel | Bouvarda | , so ramena in trebuh usklajeno poskakovali. |
Poklical je | Bouvarda | , ki je že trdno spal. |
Bouvard | ni dvomil o napredku na znanstvenem | |
Bouvard | je gledal v vdovo. | |
Bouvard | je potrkal po oknu in učitelj je odšel | |
Bouvard | je pomislil: | |
»Hvala lepa,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | je hotel narediti katalog njunega muzeja | |
tega, ker je polagal robec na prt, | Bouvard | ni nikdar odložil pipe, pri govorjenju |
Bouvard | bi se bil po ženini smrti prav lahko | |
Spraševal je | Bouvarda | , kako lahkoživci osvajajo ženske. |
Bouvard | se je spustil v opise, ki so kot opolzke | |
Kako nestrpno je čakal, da bo | Bouvard | odšel! |
Na primer takšni kot | Bouvard | ? |
Bouvard | je vztrajno dvoril gospe Bordinovi. | |
Bouvard | ni več vzdržal, pokleknil je na parket | |
Bouvard | je ugovarjal, češ da ne potrebujeta | |
Bouvard | je zaječal. | |
Če bi bil | Bouvard | proti, bi jo odpeljal kam drugam, morebiti |
Bouvard | je imel v načrtih, da bi muzej preuredil | |
»Kaj pa, če gospod | Bouvard | ...« |
Bouvard | je kmalu prišel na večerjo. | |
Pécuchet se je izmikal njenim pogledom, | Bouvard | pa si je ogledoval zidove in razmišljal |
»Si bolan?« je vprašal | Bouvard | . |
Bouvard | je osupnil. | |
Bouvardu | je prišlo na misel, da bi se obrnila | |
zadeve, kajti prepričan je bil, da gre za | Bouvarda | . |
In | Bouvard | se je spet pritoževal nad gospo Bordinovo. |
čemer je Pécuchet goltal zdravila, | Bouvard | pa vlekel pipo. |
in brž ko je Pécuchet ozdravel, je | Bouvard | menil, da bi jima hidroterapija lahko |
Bouvardu | je drselo, kar naprej je padal, naposled | |
ki naj se prepevajo med vajami, in | Bouvard | in Pécuchet sta med korakanjem lajnala |
Toda | Bouvard | je prehitro umaknil nogo iz luknje, |
Bouvard | je z okna videl, kako se je zamajal, | |
Bouvardu | je prišlo na misel, da bi šel v krčmo | |
Tako se je | Bouvard | seznanil z novo modo vrtečih se miz. |
Videl!«, je | Bouvard | zanikal dejstva, vendar pa je bil pripravljen |
Magnetizerjev vodnik, ga pozorno prebral in seznanil | Bouvarda | s teorijo. |
»No, uspavaj me,« je rekel | Bouvard | . |
Premeril je | Bouvarda | in dodal: |
Na novo odkrita lastnost je | Bouvardu | zelo godila. |
ušesih, da je komaj še kaj slišala, in | Bouvard | je nekega večera rekel z malomarnim |
Vendar so raje imeli | Bouvarda | in glas o njem je prišel vse do Falaisa, |
Bouvard | jo je vprašal, ali jo boli, odgovorila | |
Bouvarda | to že ne bi ustavilo, toda zaradi čenč | |
»Potrpite malo,« je ponavljal | Bouvard | . |
Bouvard | in Pécuchet sta si zavihala rokave, | |
Medtem je | Bouvard | objemal drevo, kar naj bi povečalo |
je zavezal oči z dvojno samoveznico, | Bouvard | pa je pomolil predenj in ukazovalno |
Skratka, | Bouvard | in Pécuchet nista uspela. |
»Jaz verjamem v fluid,« je dejal | Bouvard | . |
Pogledali so | Bouvarda | in Pécucheta. |
Bouvard | in Pécuchet sta pod pergolo kramljala | |
željami, in kadar se je znočilo, ga je | Bouvard | marsikdaj zalotil na oknu, ko je opazoval |
Bouvard | jih je imel za bedakove blodnje. | |
Nato je ves srečen, da obvladuje | Bouvarda | , izgovoril s papeškim glasom: |
Bouvard | je pogledal ploščo. | |
druge malenkosti, niti lasu ne, je | Bouvard | izpolnjeval vse pogoje za to, da prikliče |
Bouvard | se je držal zadaj; Pécuchet mu je kazal | |
Bouvard | je pozdravil na desno in levo, potisnil | |
Bouvard | se je zgrudil v naslanjač in dobro | |
so se pojavile na Pécuchetovem čelu, | Bouvard | pa je začel šklepetati z zobmi in krč |
Proti | Bouvardu | in Pécuchetu je nastala tiha zarota, |
ponudil za služabnika pri gospodih | Bouvardu | in Pécuchetu. |
»Morala ga bova vrniti,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | ga je moral klicati vsakih pet minut. | |
Bouvard | ga je poklical, ga stresel za ramena; | |
Bouvard | in Marcel sta ga poklicala. | |
Bouvard | jih je naglo podajal Pécuchetu, ta | |
Bouvard | je odvezal vse purane. | |
Bouvard | je črpal dokaze iz La Mettrieja, Locka, | |
bila duša enostavna,« je ugovarjal | Bouvard | , »bi se novorojenček spominjal in si |
»Priznavaš težo«? je nadaljeval | Bouvard | . |
Bouvard | je dvomil o vzrokih. | |
Bouvardu | je prišlo na misel, da bi lahko dobil | |
Pécuchet je jemal ščepce njuhanca, | Bouvard | pa je bil zaripel od pozornosti. |
je druga metoda bolj znanstvena«, in | Bouvard | in Pécuchet sta se odločila zanjo. |
»Toda,« je ugovarjal | Bouvard | , »kadar mislim na neki gozd, neko osebo, |
In | Bouvard | ga je potrepljal po trebuhu. |
preostane samo še razodetje,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | se je kdaj pa kdaj nasmehnil, potem | |
Bouvard | se je lotil čiščenja gabrovega drevoreda, | |
Bouvard | je hodil v senci lip, brez telovnika, | |
Bouvard | je spoznaval pomanjkljivosti materializma, | |
Težko se je hodilo med predmeti in | Bouvard | , ki ni tako pazil, se je zadeval ob |
sta vneto razpravljala o monadi, je | Bouvard | s palcem na nogi zadel ob palec svetega |
skušal dvigniti za pete, medtem ko ga je | Bouvard | tiščal dol pri ramenih. |
Naposled je | Bouvard | dejal: |
Bouvard | je bil ponižan in je molčal. | |
so bili umazani in pri posladku je | Bouvardu | prekipelo. |
»Ko pa me moti!« je dejal | Bouvard | . |
»Prav,« je dejal | Bouvard | . |
Bouvarda | je zaskrbelo in poslal je po zdravnika. | |
filozofijo, potem pa je to hotel razložiti | Bouvardu | . |
Bouvard | se je delal, da razume. | |
Idealizem je | Bouvarda | navsezadnje spravil v obup. |
Bouvard | ni več verjel niti v materijo. | |
»Moj bog,« je rekel | Bouvard | , »premagali so ga nizki nagoni in nič |
In | Bouvard | je pozitivno zanikal svobodno voljo. |
Bouvard | se je obrnil nanj: | |
Bouvard | ni niti trenil. | |
»Tako je,« je rekel | Bouvard | . |
ta božja previdnost,« je nadaljeval | Bouvard | , kajti drug drugega sta spodbujala, |
Bouvard | in Pécuchet sta ob drugih priložnostih | |
Bouvard | in Pécuchet se zaradi tega nista vznemirila. | |
Njegov obup je žalostil | Bouvarda | . |
Bouvard | pa je gubal čelo in solze so mu privrele | |
Bouvard | si je od nekdaj želel konje, kočije, | |
»Kakor hočeš,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | je čez pleteni telovnik nosil haljo, | |
zori in se še ni prikazal nazaj) in | Bouvard | je menil, da bi bilo iz higienskih |
»Neroda!« je zavpil | Bouvard | . |
Bouvard | je prebledel. | |
Bouvard | tudi. | |
Bouvard | je v temi komaj odprl vrata, pohitel | |
Bouvard | ga je hotel posnemati. | |
Vera drugih ljudi je ganila | Bouvarda | kljub razumu in Pécucheta kljub trdemu |
Bouvard | in Pécuchet sta nehote pritegnila in | |
Bouvard | je bil raznežen, Pécuchet se je spomnil | |
Bouvard | je postal žalosten, ko je obračal te | |
upanjem, drugi zaradi izziva, kajti | Bouvard | je bil prepričan, da ne bo nikoli postal |
Tokrat si je | Bouvard | naročil biftek. |
Bouvard | je za trenutek obstal z vilicami v | |
Bouvard | se je strinjal s spovedjo prvih kristjanov, | |
Nekega dne je | Bouvard | med povezovanjem trte prislonil lestev |
Bouvard | je bil zmeden, kot da bi odkril prepovedano | |
Bouvardu | se je vse zdelo zelo grdo, toda Pécuchet | |
Bouvardu | je bilo neprijetno, ker je pokazal, | |
Bouvard | se je dal pregovoriti, da je hodil | |
»Trapast bom videti,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | , ki je že ležal, je nekaj zagodrnjal, | |
Spomenik v rokokojskem slogu ni bil | Bouvardu | prav nič všeč, še manj pa oltar iz |
Bouvard | , ki je sedel poleg njega, je vzel v | |
Bouvard | , ki je doma govoril, da so takšne reči | |
Bouvard | ni več zdržal. | |
Bouvard | ga je opazoval, čez četrt ure pa stopil | |
» | Bouvard | !« je zavpil moški s čepico. |
Bouvard | in Pécuchet sta mislila, da bo zadavil | |
»Pomirite se,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | ni odgovoril, temveč se je dvoumno | |
Bouvard | je bil tiho. | |
Gospa Bordinova predlaga gospodu | Bouvardu | , da za sedem tisoč petsto frankov rente |
Bouvarda | se je zaradi tega polotila otožnost. | |
V takšnem okolju se je | Bouvard | razvedril. |
Kaj pa tvegam? se je vprašal | Bouvard | in kmalu privolil, da stopi k obhajilni |
zgodilo, je nerazložljivo, je razmišljal | Bouvard | , toda pamet ne zadošča za razumevanje |
Nasprotno pa je | Bouvard | tako zelo razklenil čeljust, da mu |
je čakala na kočijo, se je obrnila k | Bouvardu | in mu predstavila bodočega zeta: |
Pécuchet jo je odrinil, | Bouvarda | ni prav nič zanimala. |
Gaumov Katekizem stanovitnosti se je | Bouvardu | tako priskutil, da je vzel v roke knjigo |
Bouvard | ga je kupil kot republikanec. | |
Bouvard | je prikimal. | |
»Razložite mi Trojico,« je rekel | Bouvard | . |
»Naj bo,« je rekel | Bouvard | . |
tako razpravljal o očakih; in ko se je | Bouvard | z njim in Pécuchetom vračal domov, |
je res spisal Pentatevh?« je vprašal | Bouvard | . |
duhovniško samozavestnostjo je dražil | Bouvarda | . |
Pécuchet je potem za ta prepir povedal | Bouvardu | . |
Bouvard | pa je občudoval Cerkev zaradi njene | |
Čeprav se je kazal bolj vernega kot | Bouvard | , ga je posvetila svetemu Jožefu, kajti |
Bouvard | je namreč spodbijal čudež v Pezilli: | |
Bouvard | ni več zdržal. | |
Potem je | Bouvard | razložil, kaj ju je prineslo. |
pa veste, da jih obrača?« je rekel | Bouvard | . |
»Skratka,« je dejal | Bouvard | in srkal liker, »nekdanji čudeži niso |
Bouvard | mu je dal v branje tale odlomek iz | |
Bouvard | in Pécuchet sta le boječe ugovarjala. | |
Bouvard | in Pécuchet sta gledala v strop; gospa | |
Doma se je | Bouvard | utrjeval z La Mettriejem, Holbachom |
Bouvard | se je uprl, češ da se več doseže zlepa. | |
jima pridružili še gospod Jeufroy, | Bouvard | in Pécuchet. |
Pogled na kri se je | Bouvardu | upiral. |
Cerkveni mož je hodil med Pécuchetom in | Bouvardom | . |
Bouvard | mu je zagotovil, da je ponižen pred | |
reči, da je Bog govoril?« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | in Pécuchet sta si z znamenji dopovedala, | |
Bil je | Bouvard | , napol skrit za zaveso. |
»Tako kot drugi,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | je navedel nasprotne dokaze. | |
Bouvard | in Pécuchet pa sta odšla brez pozdrava. | |
»Zadnjikrat!« je ostro rekel | Bouvard | . |
Bouvard | in Pécuchet sta ju opazovala, ko sta | |
Foureau ga je poklical nazaj in | Bouvard | ga je prijel za roko. |
V | Bouvardu | se je iz usmiljenja vse uprlo, bil |
Bouvard | pa je hotel vedeti, koliko bi utegnilo | |
Bouvard | je zamrmral: | |
Bouvard | in Pécuchet sta odpeljala otroka s | |
»Kakšen teleban!« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | se je temu uprl. | |
Bouvard | je prevzel deklico, Pécuchet pa fanta. | |
»Nehajmo,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | ni mogel narediti obroča, Pécuchet | |
Pécuchet jima je pokazal svoj mikroskop, | Bouvard | pa je pri prižgani sveči delal s prsti |
Na ta način sta | Bouvard | in Pécuchet pravzaprav izrabljala hibe |
Izkazalo se je, da je | Bouvard | nagnjen k dobrohotnosti, domišljiji, |
Bouvard | in Pécuchet ne bi zmogla tolikšnih | |
Nekega dopoldneva, ko sta se | Bouvard | in Pécuchet ravno dobro lotila svojih |
Bouvard | je ugovarjal, češ da je organ lahko | |
Bouvard | in Pécuchet potem nista več dvomila | |
Bouvard | in Pécuchet sta bila zaradi tega teden | |
vrgel ven vse radovedneže in dejal | Bouvardu | in Pécuchetu, naj se pobereta za njimi, |
Bouvard | je šel z roko skozi lase v barvi slame, | |
»Pri moji veri,« je rekel | Bouvard | , »res ni nič posebnega.« |
Bouvard | in Pécuchet sta šla proti domu, ko | |
Bouvard | je skušal Victorino naučiti računstva. | |
Bouvard | je mislil, da je bolj logično začeti | |
mnemotehnika nezadostna zanj in za | Bouvarda | , kakšna bi bila šele za Victorja! |
perilo, je tako ljubko dvigala prste, da | Bouvardu | potem srce ni dalo, da bi jo trpinčil |
Nekoč drugič je | Bouvard | od juhe do sira govoril o hranilnih |
Bouvard | , ki se ni zanesel na njegovo znanje, | |
Bouvard | se je usedel na tla, poleg gospe Bordinove. | |
prijetnim vonjem njenega zdravega telesa in | Bouvarda | je prešinilo poželenje; tega se je |
»Kajne, da je ljubka?« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | je to občutil v dlani gospe Bordinove. | |
Bouvard | je bil ogorčen zaradi pretepanja živali. | |
»Mislil sem, da ste močnejši,« je rekel | Bouvard | . |
In zvečer je Pécuchet z | Bouvardom | na svoji desni, nekaj zapiski pod roko |
Bouvard | je menil, da v vsej zadevi sploh ni | |
Bouvard | in Pécuchet sta učencema zaman ponavljala | |
Bouvard | in Pécuchet sta ju skušala pridobiti | |
pri seštevanju sploh ni zmotil, mu je | Bouvard | prišil na suknjič trak, ki naj bi pomenil |
Bouvard | in Pécuchet sta jima odštela nekaj | |
Na željo vzgojiteljev sta | Bouvardu | govorila ‘stric’, Pécuchetu pa ‘striček’, |
Bouvard | in Pécuchet sta odhitela dol v kuhinjo. | |
Potem sta se | Bouvard | in Pécuchet dolgo pogovarjala o Victorju. |
»Sestra ni nič boljša,« je rekel | Bouvard | . |
In z | Bouvardom | sta proučila načine, kako bi ju poboljšala. |
prišel k mizi z umazanimi rokami, se je | Bouvard | začel norčevati iz njega, mu rekel |
tresoč od razburjenja šel pritožit k | Bouvardu | . |
Bouvard | se je pogajal z njim na drugi strani | |
poskusiva samo še z vero,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | in Pécuchet sta se pozanimala, ali | |
Nekoč drugič je | Bouvardu | vzela dvajset soldov in jih med večernicami |
Bouvard | in Pécuchet sta bila sicer ogorčena | |
Bouvard | in Pécuchet sta župnika razglasila | |
to sploh ne bi bilo slabo,« je rekel | Bouvard | . |
Bouvard | je menil, da je ta mojstrovina bolj | |
Bouvard | je sodil, da je tak strah bedast, potem | |
Kadar sta | Bouvard | in Pécuchet zagledala na hišna vrata |
Bouvard | je dodal: | |
»Kakšna trma!« je zagodrnjal | Bouvard | . |
Bouvard | se je spozabil, ga ozmerjal s telebanom | |
Na določeni dan sta | Bouvard | in Pécuchet uro prezgodaj prišla na |
Ta prizor je zelo potrl | Bouvarda | in Pécucheta. |
takoj se je začelo z zadevo Sorel proti | Bouvardu | in Pécuchetu. |
Bouvard | je trdil, da ni ozmerjal Sorela, marveč | |
»Krasno!« je zamrmral | Bouvard | . |
Bouvard | je prišel nazaj sam, v veselje nekaj | |
Brezmejna je bila jeza | Bouvarda | in Pécucheta, ko sta z registrature |
Bouvard | je napadel registraturo, češ da je | |
Bouvard | pa je bil krčmarju všeč; privabljal | |
Tedaj sta se | Bouvard | in Pécuchet hotela izkazati z nečim, |
Neke noči je to | Bouvarda | zbudilo. |
Bouvard | in Pécuchet sta mirno razlagala, kaj | |
prepevala, zanimala se je za gospodinjstvo, | Bouvardu | je sešila čepec in za prešivne vbode |
In nekega jutra navsezgodaj je | Bouvard | , ki ga je zeblo, prišel tja po ostružke. |
Bouvardu | se je sprva zazdelo, kot da ga je nekaj | |
Bouvard | brez suknjiča in s prekrižanimi rokami, | |
nazaj, bi bilo videti, kot da sta še | Bouvard | in Pécuchet imela prste vmes. |
tako zmedel, da je pozabil na pismo za | Bouvarda | , ki ga je imel v žepu že od jutra. |
»Jaz sem bil za mater!« je ugovarjal | Bouvard | . |
Bouvarda | je veselje tako prevzelo, da jo je | |
Bouvard | si je nadel modri suknjič, telovnik |