Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

//Avguštin (31)


katoliški, vendar se sklicuje na svetega    Avguština    in svetega Ludovika.
»Takšno je mnenje svetega    Avguština   ,« je dodal župnik, »sveti Fulgencij
kakor se je že davno izrazil Avrelij    Avguštin   .
davno, pred več ko tisoč leti, Avrelij    Avguštin    iskal Boga.
razumeli kristjani, predvsem sveti    Avguštin   , utemeljitelj krščanskega platonizma
   Avguštin    nasprotuje Aristotelovemu ”zunanjemu“
Podobno kot Plotin tudi    Avguštin    najprej govori o večnosti - ki mu kot
časa, če ne bi bilo nič pričujoče.“ [   Avguštin   , XI/14 (slov. prev. str. 253-4)]
Glede na to, da si    Avguštin    vendar upa nekaj ”trditi z gotovostjo“
Res je, tudi    Avguštin    navsezadnje opredeli pojem časa.
vsebina pa je bistveno različna: pri    Avguštinu    namreč sedanjost ne prehaja zgolj v
   Avguštin    najde rešitev uganke časa v duši, iskri
glede prihodnosti je pričakovanje.“ [   Avguštin   , prav tam, XI/20 (259)]
V tem znanem odlomku    Avguštin    pravi, da vsi trije časi - preteklost,
”prostranih dvoranah spomina“, kot pravi    Avguštin   , ostajajoča v ”notranjosti, v neizmerno
   Avguštin    nam, tako kot Platon, svetuje, naj
uganko, strmeča osuplost me prevzema...“ [   Avguštin   , X/8 (204)]
ožarjeni z nadzemsko lepoto... in ko se    Avguštin    sprašuje: ”
   Avguštin    se namreč strinja z Aristotelom, da
   Avguštin    pravi: ”
In četudi    Avguštin    ugotavlja, da ”potemtakem gibanje teles
torej tisto, kar merimo? se sprašuje    Avguštin    in odgovarja, da človek v duši ne meri
torej, moj duh, merim svoje čase.“ [   Avguštin   , XI/27 (266)]
”znotraj“, v duši ali duhu, saj je čas za    Avguština    ”intenzija“ oziroma notranja razsežnost
kot za Plotina je čas torej tudi za    Avguština    notranja razsežnost duše?
krogom“ poganstva, kakor se izrazi    Avguštin   ; krščanska ”ravna pot“ je enkratna
Pri    Avguštinu    gre za čas kot trojno razsežnost
sledeč starim modrecem, Aristotelu,    Avguštinu    in drugim: ”
(Zeitbewußtsein) ”še danes lahko z    Avguštinom    rečemo: si nemo a me quaerat, scio,
bi bilo treba tuhtati, kaj je mislil    Avguštin   , ko je zapisal, da je bil čas ustvarjen
   Avguštin   , Avrelij: Izpovedi, prev.