O'beseda, označena besedila z lemami
| si morda prebral odlomek o času iz | Aristotelove | Fizike, ki sem ti ga priporočil? |
| bom moral pač sam povedati kaj več o | Aristotelovi | filozofiji časa, ki je temeljna za |
| Seveda pa ne smeva pozabiti na | Aristotelovega | učitelja, božanskega Platona! |
| Z | Aristotelovimi | mislimi o času začenjam tudi svojo |
| ampak za zdaj, ko govoriva o | Aristotelovi | Fiziki, se rajši omejiva na naravo, |
| tiskarskih izdelkov, saj je na primer | Aristotelova | Metafizika po vsebini stara že več |
| Gibanje (kínesis) je osrednji pojem | Aristotelove | Fizike; v njej je pojmovano širše |
| pričakovali, prej v razpravi O duši; | Aristotelovo | pojmovanje časa je vsekakor precej |
| In za | Aristotelov | pojem časa je odločilno zunanje, |
| Torej je bistvo | Aristotelove | definicije časa v tem, da je čas mera |
| Da, slavna | Aristotelova | definicija časa, ki pravzaprav velja |
| Poleg tega je treba dodati | Aristotelovi | definiciji časa kot števila gibanja |
| bi bilo v skladu s celotno zasnovo | Aristotelove | (meta)fizike, v kateri ravno najvišje |
| Mojster, kaj pa v | Aristotelovi | definiciji časa kot števila gibanja |
| Aristotelova | pripomba se nanaša predvsem na platonike, | |
| teorije časa“ se sicer sklicujejo na | Aristotelovo | definicijo časa, v kateri nastopa odnos |
| Mojster, kako sta povezana Einsteinovo in | Aristotelovo | pojmovanje časa? |
| pojmovanje časa se v osnovi ujema z | Aristotelovo | definicijo, da je čas ”število gibanja“ |
| sodobnega pojmovanja fizikalnega časa pa je | Aristotelov | nauk, da je čas opredeljen z gibanjem |
| je umetnost stavbarstva navezoval na | Aristotelovo | Politiko, slavni arhitekt in polihistor |
| To nekoliko spominja na | Aristotelovega | ”negibnega gibalca“, kajne? |
| Morda, ampak le spominja, kajti | Aristotelov | negibni gibalec je en sam, njegovo |
| Domnevam, da je bila v | Aristotelovem | in Ptolemejevem geocentričnem kozmosu |
| za nebesne višave dokončno zavrnjena | Aristotelova | teorija ”naravnih mest“, po kateri |
| Ko se spominjam | Aristotelovega | , predvsem pa Newtonovega in Leibnizevega |
| prelomu vekov resno spoprijel s starim | Aristotelovim | vprašanjem o odnosu med časom in dušo. |
| Poleg četrte knjige | Aristotelove | Fizike velja enajsta knjiga Avguštinovih |
| Avguštin nasprotuje | Aristotelovemu | ”zunanjemu“ času kot ”številu gibanja“ |
| neprimerno resničnejša filozofija časa od | Aristotelovega | nauka o ”številu gibanja“ in Newtonovih |
| Avguštinove teorije v primerjavi z | Aristotelovo | tiči v vprašanju, kako naj ta notranji, |
| vladala (tako na nebu kot na zemlji) | Aristotelova | in Ptolemejeva predstava sklenjenega, |
| ”nebesnega oboka“; kajti če sprejmemo | Aristotelovo | teorijo o končnosti vesolja, onstran |
| - še posebej zato, ker je bil stari | Aristotelov | dokaz končnosti kozmosa na videz tako |
| Kako gre | Aristotelov | dokaz končnosti kozmosa? |
| v obdobju sholastike prevzelo mnoge | Aristotelove | ideje (nekatere si je tudi prikrojilo) |
| filozofije, in ne samo njegove, tudi | Aristotelove | , Leibnizeve, Kantove... |