O'beseda, označena besedila z lemami
Še | v najboljših časih je redko delovalo, | |
malo znižal, vendar so bile besede | še | vedno razumljive. |
drobna, krhka postava, katere mršavost je | še | poudarjal modri kombinezon, ki je bil |
Svet zunaj je bil videti mrzel | še | skozi zaprto okno. |
Za Winstonovim hrbtom je telekran | še | vedno čenčal o surovem železu in o |
Winston, je telekran tudi sprejemal; | še | več, dokler se je mudil na vidnem polju, |
kraja, kjer je stal Winston, se je ravno | še | dalo prebrati tri partijske parole, |
Po Londonu so bila posejana samo | še | tri poslopja podobne oblike in velikosti. |
Winston ni bil | še | nikoli v Ministrstvu ljubezni, pa tudi |
prišel samo po uradnih opravkih, pa | še | takrat je bilo treba prodreti skozi |
Stvar je bila podobna solitrni kislini, | še | več, ko si jo pogoltnil, si imel občutek, |
Vendar je lahko domneval, da je zvezek | še | veliko starejši. |
Tisti čas se | še | ni zavedal, da si ga želi za neki poseben |
prišlo na misel, da bo za to potreboval | še | kaj drugega kot pogum. |
Še | več, krčni tvor ga je začel neznosno | |
To dekle pa mu je | še | posebej zbujalo vtis, da je nevarnejše |
je bil gib, ki je morda - če je kdo | še | mislil v takih izrazih - spominjal |
Nekje je | še | vedno živel in koval svoje zarote; |
Sovraštvo | še | ni trajalo trideset sekund, ko so polovici |
Vedno so se | še | našli novi bedaki, ki so čakali, da |
Še | več, zdaj je bolje kot prej vedel, | |
Še | isti hip pa se je, in to je vsakomur | |
je bilo, kot da obraz Velikega brata | še | nekaj sekund vztraja na ekranu, kakor |
modrosti in veličini Velikega brata, toda | še | bolj je bilo to dejanje samohipnoze, |
da bi zaprl zvezek, dokler je črnilo | še | mokro. |
vojaške koračnice, ki jo je telekran | še | vedno oddajal. |
kamorkoli je šel, in ostajal za njim | še | potem, ko je odšel. |
obešanje!« je skandirala deklica in | še | vedno poskakovala naokrog. |
A ni | še | naredil šest korakov po hodniku, ko |
mimo telekrana in sedel za mizo ter si | še | vedno drgnil vrat. |
Še | leto, dve, pa bosta dan in noč iskala | |
pero, vprašujoč se, ali lahko najde | še | kaj, kar bi zapisal v dnevnik. |
preblisku iz O'Brienovih oči je bilo | še | vedno nemogoče biti prepričan - ali |
Dan je bil | še | vedno mrzel in jasen. |
Spodaj na ulici je strgani plakat | še | vedno plapolal sem ter tja v vetru |
se je, čeprav že globoko pod njim, | še | vedno pogrezal. |
V salonu je bil | še | zrak in še sta ga lahko videli in on |
V salonu je bil še zrak in | še | sta ga lahko videli in on njiju, a |
misli, ki se ti zde nove in vredne | še | potem, ko si že buden. |
starim časom, k časom, ko so ljudje | še | uživali zasebnost, ljubezen in prijateljstvo, |
prijateljstvo, in ko so člani družine | še | stali drug ob drugem, ne da bi bili |
stotine sežnjev globoko, medtem ko | še | vedno toneta. |
je bila Oceanija zaveznica Evrazije | še | pred komaj štirimi leti. |
kapitalisti v svojih čudnih cilindrih | še | vozili po londonskih cestah v velikih, |
Še | bolj verjetno pa nihče ni vedel, koliko | |
In potem so bili nekje | še | popolnoma anonimni vodilni možgani, |
preproste zadeve in rešil se jih je, | še | preden ga je zmotilo Dvominutno sovraštvo. |
sosednem predelku se je tovariš Tillotson | še | vedno skrivnostno sklanjal nad narekovalnik. |
kjer so s svojim pričevanjem zapletli | še | na stotine drugih ljudi, preden so |
Še | enkrat je poblisnil po svojem tekmecu | |
Tovariš Ogilvy, ki je bil pred eno uro | še | nepredstavljiv, je bil zdaj dejstvo. |
Pravzaprav je imel dve | še | nerabljeni, ki pa ju je shranil. |
»Tamle pod telekranom je | še | miza,« je rekel Syme. |
»Vzemiva si spotoma | še | gin.« |
»Nedober« čisto zadostuje - | še | bolj, kajti ta je čisto nasprotje, |
pomen, ali pa »dvoplusdober,« če želiš | še | kaj močnejšega. |
»Celo kadar ga pišeš, | še | vedno misliš v Staroreku.« |
Syme je odgriznil | še | en košček črnega kruha, ga skrbno zgrizel |
»Razvoj pa se bo nadaljeval | še | dolgo potem, ko bova ti in jaz že mrtva.« |
»Do leta 2050 - | še | prej verjetno - bo znanje Staroreka |
Milton, Byron - bodo eksistirali samo | še | v novoreških verzijah, ne samo spremenjeni |
je tisti moški s predirljivim glasom | še | vedno neusmiljeno govoril. |
trenutek, niti medtem ne, ko je dekle | še | govorilo. |
rekel, da mu bom fračo vzel, če bo to | še | kdaj storil.« |
smešne čevlje - rekla je, da ni prej | še | nikdar videla, da bi kdo nosil take |
dobil šele jutri in ostale so mu le | še | štiri cigarete. |
In | še | včeraj, je pomislil, so javili, da |
Torej samo njega | še | ni zapustil spomin? |
Pravljična statistika se je | še | zmeraj zlivala s telekrana. |
In čeprav se je seveda vse | še | slabšalo, ko se je človek staral, še |
še slabšalo, ko se je človek staral, | še | ni bil znak naravnega reda stvari, |
pravi, da je bil nekoč poročen, verjetno | še | vedno, kajti kolikor je vedel, njegova |
kajti kolikor je vedel, njegova žena | še | ni umrla. |
prisilno delo: ne več, če nisi zagrešil | še | kakšnega drugega prekrška. |
dajal nekaterim prednost in da ima | še | nekaj ponev nekje v zalogi. |
premogovnikih (dejstvo pa je bilo, da so ženske | še | zdaj delale v premogovnikih), otroke |
Omenjeni so bili | še | škofje v svojih batistnih rokavih, |
skoraj poslednji veliki liki, ki so | še | ostali iz herojskih zgodnjih dni Partije. |
Še | vedno se jih je rahlo držala slava | |
znova priznali vse stare zločine in | še | celo vrsto novih. |
Še | isti hip, ko ga je zravnal, je dojel | |
vsa zgodba je morala biti zabeležena | še | na nešteto drugih mestih. |
dogodek, ki ga je ponazarjala, samo | še | spomin. |
Še | preden se jim je Winston dovolj približal, | |
Še | vedno so se prepirali z živahnimi, | |
drugih, njemu podobnih, so bili zadnje | še | obstoječe vezi z izginulim svetom kapitalizma. |
Če je bil živ | še | kdo, ki bi lahko dal pravo poročilo |
kaj o svojem življenju, ko ste bili | še | deček.« |
ste bili vi mladi, smo bili mi vsi | še | na drevesih,« je rekel gostilničar |
»Morali ste biti odrasli, | še | preden sem se jaz rodil.« |
» | Še | pol premalo jim je povedal.« |
zgodovine so bile v nekem smislu lahko | še | vedno resnične, lahko so bile celo |
Še | zadnjič je poskusil. | |
»Pa niti hotel nisem, kar je | še | več.« |
Ravnokar je hotel kupiti | še | nekaj piva, ko je starec nenadoma vstal |
Winston je obsedel | še | minuto ali dve, strmeč v svoj prazni |
Hkrati je opazil, da je trgovina | še | vedno odprta, čeprav je bila ura že |
bili skoraj beli, obrvi pa košate in | še | vedno črne. |
»Videti pa je, da | še | prej.« |
- »Ampak ni jih mnogo, ki bi danes | še | rekli kaj takega.« |
koga danes brigajo pristne starine - | še | teh nekaj, kar jih je še ostalo?« |
starine - še teh nekaj, kar jih je | še | ostalo?« |
Predmet pa je bil | še | enkrat privlačnejši zaradi svoje očitne |
» | Še | ena soba je zgoraj, ki bi jo morda |
Winston je opazil, da je pohištvo | še | vedno razporejeno tako, kot bi bilo, |
skoraj četrtino sobe in na njej je bila | še | vedno žimnica. |
Starec, ki je | še | vedno držal svetilko, je stal pred |
pesmica, ki smo jo peli, ko sem bil | še | deček.« |
»Pa jih je pravzaprav | še | veliko ostalo,« je rekel starec, »čeprav |
»Ta | še | vedno stoji.« |
Imeti to sliko bi bilo | še | veliko bolj neprimerno kot pa imeti |
A postal je | še | nekaj minut in se pogovarjal s starcem, |
izgubljenega Londona, ki pa so tu ali drugje | še | vedno obstajali, prikriti in pozabljeni. |
Kupil si bo | še | druge drobce te lepe ropotije. |
minutami in da bi jo s tekom morda | še | lahko ujel. |
Najbolje bi se bilo ubiti, | še | preden pridejo pote. |
govoril o tem, a vedel je vsakdo ) je bil | še | postopek priznavanja, ki si ga moral |
Bila pa je | še | druga, bolj pustolovska možnost, ki |
sporočilo verjetno pomeni smrt - tega | še | vedno ni verjel, nerazumno upanje je |
Pogoltnil je v kantini | še | en kos mesa brez okusa, odhitel v Center, |
Še | pred petimi nočmi je sanjal o tem, | |
Končno se je odločil, da je | še | najbolj varen kraj kantina. |
Bilo je zgodaj in prostor | še | ni bil poln. |
Toda dekle je bilo | še | vedno samo, ko si je Winston priskrbel |
Potreboval bi le | še | dve sekundi. |
važno je bilo, da spregovori takoj, | še | preden kdo pride, toda znova se ga |
Ostala mu je morda le | še | minuta za dejanje. |
katerem je premagal evrazijska letala ( | še | pred nekaj leti so bila ta letala eastazijska) |
Pet minut čez določeno uro se dekle | še | ni pojavilo. |
Sv. Martina, katerega zvonovi, ko je | še | imel zvonove, so peli, »Dolžan si mi |
vse dotlej, dokler se ne bi zbralo | še | kaj ljudi. |
Kamioni so | še | vedno vozili mimo in ljudje so še vedno |
so še vedno vozili mimo in ljudje so | še | vedno nenasitno zijali. |
Toda v zadnjem hipu, ko ju je množica | še | vedno stiskala, je njena roka poiskala |
Ni | še | moglo preteči deset sekund, pa se jima |
Ure ni imel, ampak ni | še | moglo biti petnajst. |
To je bilo | še | najbolje. |
Odtrgal je eno in | še | eno. |
Winston ji je sledil in | še | vedno držal svoj šopek cvetja. |
Še | zdaj se mu je zdelo popolnoma verjetno, | |
je v misel, da ga doslej verjetno | še | ni videla na prostem, pri polni dnevni |
Še | vedno ni imel dovolj poguma, da bi | |
vidiš, kakšen sem v resnici, lahko | še | vedno preneseš pogled name?« |
» | Še | videti te nisem mogel,« je rekel. |
Še | preden ga je vzel, je po vonju vedel, | |
Toda tisti spomin se je | še | vedno gibal na robu njegove zavesti, |
»Zelo si | še | mlada,« je dejal. |
neštevilne liste, je bila na njunih obrazih | še | vedno vroča. |
Nehal je premišljevati in je le | še | čutil. |
je in opazoval pegasti obraz, ki je | še | vedno mirno spal, naslonjen na dlan |
Prišlo mu je na misel, da | še | vedno ne ve za njen priimek, niti kje |
III »Sem lahko prideva | še | enkrat,« je rekla Julija. |
Še | zdaj ni vedel za njeno ime ali naslov. | |
V maju sta imela le | še | enkrat priložnost, da sta se lahko |
šestdeset ur na teden, Julijin pa je bil | še | daljši in njuni prosti dnevi so se |
Celo Winstona je vzpodbudila, da je | še | enega svojih večerov zastavil tako, |
» | Še | poročenih žensk ne marajo,« je pristavila. |
Od takrat so bili | še | razni drugi. |
Brezupno je bilo | še | sanjariti o tem. |
dotaknil, pa način, ko se je zdelo, da ga | še | vedno odriva od sebe z vso močjo, celo |
prenehala biti boleč spomin in je bila le | še | nekaj neljubega v njegovem pomnjenju. |
»Vse bi | še | lahko prenesel, ko bi ne bilo ene stvari,« |
Nikoli | še | ni videl ničesar podobnega in zaklical |
Zelo je mlada, je mislil, | še | pričakuje nekaj od življenja, ne razume, |
Partiji, najbolje, da misliš nase le | še | kot na mrliča. |
»Nisva | še | mrtva,« je Julija prozaično dodala. |
si mlada, zato se je verjetno bojiš | še | bolj kot jaz.« |
Junijsko sonce je bilo | še | visoko na nebu in spodaj na sončnem |
Bil je | še | več kot mesec dni daleč, a neznanske |
jih je naprtil, so vsakomur naložile | še | izredno delo. |
prevzela globoka nežnost, kakršno do nje | še | ni občutil. |
precej hitro izvila, deloma zato, ker je | še | vedno držala torbo. |
dvorišču je ženska z rdečimi rokami | še | vedno hodila sem in tja med škafom |
Vzela je | še | dve ščipalki iz ust in globoko občuteno |
celi, pravijo, da vse lahko pozabiš, a | še | čez leta solze in nasmehi mi mučijo |
Prevzela ga je čudna misel, da ni | še | nikdar slišal, da bi član Partije pel |
Še | nikdar prej ni videl ali si predstavljal | |
lasje in fantovski kombinezon so to | še | poudarjali. |
Julija pa, kolikor se je spomnila, | še | ni bila v njej. |
na blazino, a lahen madež rdečila je | še | vedno poudarjal lepoto njenih ličnic. |
prenehala peti, toda slabotni vzkliki so | še | plavali s ceste. |
» | Še | eno uro imava.« |
Še | boljša od okusa kave pa je bila svilnatost, | |
Ampak | še | en verz mora biti za zvonovi Old Baileya. |
»Potem bom | še | tebi očistila rdečilo z obraza.« |
Winston | še | nekaj minut ni vstal. |
na polnočnih cestah je tekmovala s | še | vedno popularno Bila je le brezupna |
Vedeti, da je | še | tam, nedotaknjena, je bilo skoraj toliko |
kot duh med malo, temno trgovino in | še | manjšo kuhinjo zadaj, kjer si je pripravljal |
kotov svojega spomina je privlekel | še | nekaj odlomkov pozabljenih pesmi. |
čutnostjo, kakor prekleta duša, ki se oklene | še | poslednjega koščka užitka le pet minut |
pljuča vedno znova vdihnejo, dokler je | še | na voljo zrak. |
pravljična Bratovščina resničnost, je | še | vedno ostajala težava, kako najti pot |
Še | več, zdelo se ji je samo po sebi umevno, | |
naj usmrtijo ljudi, katerih imen ni | še | nikdar slišala in v katerih domnevne |
hodila v šolo, je bilo to že letalo; | še | eno generacijo, pa bodo to trdili |
je povedal, da so letala obstajala, | še | preden se je on rodil, in že dolgo |
se ne spominja, da je bila Oceanija | še | pred štirimi leti v vojni z Eastazijo |
Toda rezultat se ji je | še | vedno zdel nepomemben. |
z nikakršno gotovostjo ne vem, ali | še | s kom drugim delim svoje spomine.« |
Če je | še | naprej govoril o takih zadevah, je |
Oddelku za dokumentacijo uporabljamo | še | vedno deveto.« |
»Deseta izdaja se ne bo pojavila | še | nekaj mesecev, se mi zdi.« |
Legel je vznak z zaprtimi očmi, | še | vedno potopljen v atmosfero sanj. |
dobiti največji obrok; a naj mu je | še | toliko dajala, vedno je zahteval še |
še toliko dajala, vedno je zahteval | še | več. |
tri unče (v tistih časih so govorili | še | o unčah) je bila za vse tri. |
Vzeli nista nobene obleke, | še | materinega plašča ne. |
Sanje so bile v njegovi zavesti | še | vedno zelo žive, posebej še objemajoča, |
zavesti še vedno zelo žive, posebej | še | objemajoča, zaščitniška kretnja roke, |
tonila globlje z vsako minuto, pa se | še | vedno ozirala navzgor k njemu skozi |
nisi imel dati ničesar več, si mu | še | vedno dajal ljubezen. |
jaz, boš morda ostala pri življenju | še | petdeset let.« |
»Skupaj bova živela mogoče | še | pol leta ali leto; to je nemogoče vedeti.« |
toda če obdržiš pamet v rokah, jih | še | vedno lahko prelisičiš. |
Winston že čutil, je nenadoma prestrelila | še | običajna zadrega. |
Še | umakniti se ni več mogel, pod pretvezo, | |
oba, izraz na njegovem obrazu je bil | še | vedno nedoumljiv. |
»Če želite, da se obtoživa | še | kako drugače, sva pripravljena.« |
se je čisto mirno usedel, pa vendar | še | vedno z izrazom služabnika, z izrazom |
» | Še | ju boš videl.« |
Naj je | še | tako resno mislil, na njem ni bilo |
Še | Julija je bila videti prevzeta. | |
»Buteljka je | še | na pol polna.« |
je rekel | še | vedno z istim rahlim nadihom ironije. |
Naredil je | še | korak ali dva gor in dol ter se malo |
»Treba je urediti | še | nadrobnosti,« je rekel. |
je | še | vprašal. |
» | Še | nekaj minut je ostalo do takrat, ko |
»Srečala se bova spet - če se bova | še | srečala -« |
vprašanj, ki bi jih hotel postaviti; | še | manj je čutil potrebo po tem, da bi |
zdaj imel v lasti že šest dni in je | še | ni niti odprl, niti pogledal. |
Govornik je | še | vedno stiskal vrat mikrofona in z |
Še | minuto in neukročeno, besno tuljenje | |
Delo je vse do skrajnosti zaposlilo, | še | bolj zaradi tega, ker postopkov, ki |
pol ure ni prišlo iz cevi nič; potem | še | en zvitek, potem nič. |
Winston, | še | vedno noseč aktovko s knjigo , ki |
Julija bo prišla takoj, medtem pa ima | še | knjigo. |
Še | več, delo izkoriščanih ljudi okoli | |
kakršen je bil pred letom 1914, in | še | hujši v primerjavi z umišljeno prihodnostjo, |
nevarnosti, ki jih prinašajo s seboj stroji, | še | vedno tu. |
zavladala po skoraj vsem svetu, in | še | več, vsaka dežela, ki je ostala industrijsko |
resnično uničeno, je proizvodnja orožja | še | vedno primeren način za zapravljanje |
vsak presežek, ki je morda na voljo | še | potem, ko je zadoščeno osnovnim potrebam |
policijsko špijonažo - empirični pristop | še | vzpodbujajo ali ga vsaj prenašajo. |
Kolikor se znanstveno raziskovanje | še | nadaljuje, je to njegova poglavitna |
oklepno jeklo; drugi iščejo nove in | še | bolj smrtne pline, ali pa topljive |
plavajoča ladja; drugi raziskujejo | še | bolj nemogoče možnosti, na priliko, |
skupine vseh dežel prepričale, da bi le | še | nekaj več atomskih bomb pomenilo konec |
Vse tri sile so samo | še | zmerom izdelovale atomske bombe ter |
celo puška ter ročna granata pa so | še | vedno v rabi. |
Še | več, nikdar ne pride do bojev, razen | |
naj Perzija, Egipt, Java ali Cejlon | še | tolikokrat menjajo lastnika, poglavitnih |
ki jih lahko imenujemo znanstvena, | še | vedno za vojne namene, a so v bistvu |
Stvarnost pritiska na ljudi samo | še | s potrebami vsakdanjega življenja - |
med fizičnim ugodjem in bolečino je | še | vedno razloček, to pa je tudi vse. |
Kajti v tem primeru bi bila vsaka | še | vedno vase zaprti svet, za vedno rešen |
vseh ljudi začeli napadati ljudje, ki | še | niso bili na vodilnih položajih, ampak |
suženjskih uporov v antiki, je bil | še | globoko pod vplivom utopizma preteklih |
Znani zamah nihala se je imel izvršiti | še | enkrat in se potem ustaviti. |
Še | je bilo res, da ljudje niso bili enaki | |
Celo če je bilo | še | treba, da ljudje opravljajo različne |
Otrok staršev Ožje partije | še | ne sodi v Ožjo partijo. |
roda v rod, iz stoletja v stoletje | še | naprej delali, se razmnoževali in umirali, |
Še | kadar je sam, ne more biti prepričan, | |
marveč vsaka ekscentričnost, naj je | še | tako majhna, vsaka sprememba navad, |
zmožnost verjeti, da je črno belo, | še | več, vedeti, da je črno belo, in pozabiti, |
dvomišljenje, čeprav zajema dvomišljenje tudi | še | veliko več. |
po tem, kar vemo, mogla tako ravnati | še | na tisoče let - ustaviti tok zgodovine. |
Še | vedno, je pomislil, ni izvedel končne | |
manjšini, da si en sam proti vsem, | še | ne pomeni, da si blazen. |
Ležal je in | še | malo podremal: potem je priplavalo |
Še | vedno jo je bilo povsod slišati. | |
»Narediva | še | kaj kave.« |
celi,pravijo, da vse lahko pozabiš,a | še | čez leta solze in nasmehi mi mučijo |
Nikdar mu | še | ni prišlo na misel, da bi bila petdesetletna |
Po vsem tem je | še | vedno pela. |
to ne zgodi, čeprav bo do tega morda | še | tisoč let, bodo ostali živi vsem nasprotnim |
porodov, garaje od rojstva do smrti, in | še | vedno pela. |
Madež rdečila, ki ga je | še | vedno imela na licih, je ostro izstopal, |
bolečina, ki je ves čas tam, a se ji | še | ne moreš prepustiti, kajti najprej |
rumen in spačen, z zaprtimi očmi in | še | vedno z madeži rdečila na licih; in |
Nihče ga | še | ni udaril. |
Charrington je | še | vedno nosil svoj stari žametni suknjič, |
Še | ga je bilo mogoče prepoznati, vendar | |
Še | vedno ni vedel, morda ne bo vedel nikoli, | |
se zelo zanimal za svojo okolico, a | še | je opažal osupljivo razliko med obnašanjem |
»Spravi gor, ko je | še | sveže v želodcu.« |
A bila je | še | britev, poslali bodo britev, če bodo |
Ni | še | opazil Winstona. |
Površno sta se pogovarjala | še | nekaj minut, nato pa jima je klic s |
Še | enkrat je bilo od zunaj slišati topot | |
sem, da so me dobili, preden sem šel | še | dalje.« |
Napravil je | še | nekaj krčevitih gibov gor in dol ter |
da je izplak pokvarjen in celica je | še | ure potem ogabno smrdela. |
Več jetnikov je | še | prišlo in skrivnostno odšlo. |
Njegove sive oči so | še | vedno begale od obraza k obrazu, z |
»Kaj bi | še | radi vedeli?« |
»Je | še | kdo, ki želite, da ga izdam?« |
»Največji od njih | še | ni star šest let.« |
Kos kruha je | še | ležal tam, kamor ga je spustil mož |
Toda to vprašanje je bilo | še | nerešljivo. |
Odkar so ga zaprli, | še | ni videl teme ali dnevne svetlobe. |
nepozabno ni zdelo to, da ga stražniki | še | kar naprej pretepajo, temveč to, da |
da je začel kričati za usmiljenje, | še | preden se je pretepanje začelo, ko |
je govoril: »Priznal bom, ampak ne | še | .« |
» | Še | tri brce, dve brci in potem jim bom |
Včasih so ga tepli, da je komaj | še | stal, ga nato vrgli kot vrečo krompirja |
zaskrbljeno spraševali, ali v njem | še | zdaj ni dovolj zvestobe do Partije, |
je bilo prav, ni bilo več bolečine, | še | zadnjo nadrobnost njegovega življenja |
običajno inteligenčno stopnjo, boš | še | tisti hip kričal od bolečine.« |
» | Še | zmerom je!« |
trdnih predmetov, kjer se preteklost | še | dogaja?« |
O'Brien ga je opazoval, | še | vedno z iztegnjenimi štirimi prsti. |
» | Še | vedno misliš, da so štirje.« |
Vedel je, da so prsti | še | tam, in še vedno štirje. |
Vedel je, da so prsti še tam, in | še | vedno štirje. |
Ko je odprl oči, je ugotovil, da | še | vedno vidi isto stvar. |
Nešteto prstov je | še | vedno, kot premikajoča se drevesa, |
odkrito in jih pobijala, dokler so bili | še | nespokorjeni; pravzaprav jih je pobijala |
» | Še | enkrat, zakaj tako?« |
svetu obstajala zmotna misel, pa naj bo | še | tako tajna in nemočna.« |
starih časih je krivoverec šel na grmado | še | vedno krivoveren, razlagajoč svoje |
ko smo z njimi opravili, so bili le | še | lupine ljudi.« |
mogli umreti, dokler so njihovi možgani | še | čisti.« |
Na njegovem obrazu sta bili | še | vedno zanesenost in navdušenje blazneža. |
Winston, da se boš rešil, pa če se nam | še | tako popolnoma vdaš.« |
tvojo naravno življenjsko dobo, nam | še | vedno ne boš ušel.« |
Ta trenutek je zbledel, | še | preden je O'Brien spustil roko, toda |
obdobju življenja, ko je bil v bistvu | še | drugačen človek. |
Še | enkrat ga je prevzel občutek nebogljenosti. | |
osvobodimo, potem ko bomo opravili s tabo, | še | vedno ne boš nikoli izvedel, pa če |
Še | vedno ni postavil vprašanja, ki mu | |
Še | so ga priklepale na posteljo, a lahko | |
»Ti je povedala kaj, česar | še | nisi vedel?« |
Kljub temu Winston | še | za trenutek ali dva ni odgovoril. |
»Saj | še | podnebja in zakona gravitacije ne obvladujete.« |
»In potem so | še | bolezen, bolečina, smrt -« |
» | Še | gospodarji tega planeta niste!« |
»Niste ju | še | osvojili.« |
Winston pa se je spet poskušal | še | bolj prilepiti k postelji. |
rokah - vse to se bo nadaljevalo in | še | huje.« |
Še | bolj pa ga je bilo groza, da bi O'Brien, | |
»Devet, deset, enajst zob ti je | še | ostalo.« |
Zdelo se je, da | še | zdaj ni opazil, kako je suh in šibak. |
je nehal jokati, čeprav so mu iz oči | še | tekle solze. |
začel manj časa prebijati v spanju, a | še | vedno ni čutil nagiba, da bi vstal |
A že čez nekaj kratkih dni - | še | nekaj več obrokov - je opravil tudi |
proti toku, ki te meče nazaj, če se | še | tako trdo boriš, pa se nato odločiš, |
Komaj je | še | vedel, zakaj se je kdaj upiral. |
jo je ljubil kdaj prej, ko sta bila | še | skupaj in svobodna. |
Vedel je tudi, da nekje | še | vedno živi in da potrebuje njegovo |
Pokoraval se je Partiji, a sovražil jo je | še | vedno. |
primeri, ko je to čisto nepomembna stvar, | še | usodna ne.« |
»Podgana,« je rekel O'Brien, | še | vedno obrnjen k nevidnemu poslušalstvu, |
Misliti, misliti, tudi če je ostala le | še | kratka sekunda - misliti, to je bilo |
Še | je bil z jermeni privezan na stol, | |
svetlobna leta daleč, a O'Brien mu je | še | vedno stal ob strani. |
Še | vedno je čutil mrzli dotik žice ob | |
Opoldanska poročila | še | niso navajala, kje točno so boji, bilo |
se ni odzvala objemu njegove roke; | še | izviti se ni skušala. |
»Morava se | še | kdaj srečati,« je rekel. |
»Da,« je rekla, »morava se | še | kdaj srečati.« |
kavarno Pod kostanjem, ki se mu ni | še | nikdar zdela tako privlačna kot tisti |
V komiteju so bili | še | štirje drugi, njemu podobni ljudje. |
Popil je | še | en požirek gina, dvignil belega tekača |
mešanim blagom, ki je bila poredkoma | še | odprta, in se vrnila s kartonsko škatlo, |
Še | vedno se je spominjal vonja po mokri | |
telekrana zakrakal razburjen glas, a ni | še | dobro začel, ko ga je preplavilo rjoveče |
Pomislil je, kako je | še | pred desetimi minutami - da, pred komaj |
Glas s telekrana je | še | vedno stresal zgodbe o ujetnikih, plenu |
Leta 1984 ni bilo | še | nikogar, ki bi Novorek rabil kot edino |
zgolj provizorična, saj je vsebovala | še | mnogo nepotrebnih besed in arhaičnih |
Besedo svoboden so v Novoreku | še | imeli, toda uporabljati jo je bilo |
okrepiti z dodajanjem plus - ali, za | še | večji poudarek, z dvoplus. |
Edine besedne vrste, kjer so bile | še | dovoljene nepravilnosti, so bile zaimki, |
skladna z duhom Angsoca, je k procesu | še | pripomogla. |
Leta 1984, ko je bil Starorek | še | vedno običajno sredstvo sporazumevanja, |
odlomki, tudi ko bi se po naključju | še | ohranili, nerazumljivi in neprevedljivi. |
Še | najbliže temu bi bilo, da bi človek | |
Potem je bila tu | še | velika množina uporabne literature |
brat Adeimant, Nikijev sin Nikerat in | še | nekateri drugi, očitno s slavnosti. |
»Preostaja | še | ena možnost: da vas prepričava, da |
»In povrhu mislijo prirediti | še | nočno slavje, ki se ga bo splačalo |
vendar bi moral: Ko bi bil namreč jaz | še | dovolj pri močeh, da bi lahko brez |
bili nekoč imenitno živeli, zdaj pa le | še | životarili. |
Ali | še | lahko občuješ z žensko?‘ - ’ |
bil njegovih besed; ker pa sem hotel | še | več slišati, sem dejal, da bi ga spodbudil: |
5. »Zdaj mi pa | še | tole povej: kaj imaš za največjo dobrino, |
K temu pripominjam | še | tole: posest denarja je dragocena, |
Le‐to prinaša | še | mnogotere druge koristi; in - če dobro |
Vsekakor pa | še | zmeraj vztrajam pri tem: pravičnost |
dobrote, sovražnikom pa prizadevati zlo - | še | to : pravično je prijatelju, če je |
vprašanje, kaj je pravičnost, pridal | še | svojega, ki je boljši? |
prav razumeti; zdaj mi tvoje besede | še | niso jasne. |
Vendar si k temu | še | dodal: kar koristi močnejšemu.« |
»Njegov pomen | še | ni jasen. |
pravično nekaj koristnega, ti pa k temu | še | dodajaš, ’za močnejšega‘, pristavek, |
dodajaš, ’za močnejšega‘, pristavek, ki ga | še | ne razumem, moram le‐tega raziskati.« |
Ti dve trditvi je | še | dopolnil s privolitvijo v ugotovitev, |
»In | še | kako !« |
poleg njene kar največje izpopolnitve | še | nekaj drugega, kar ji koristi?« |
ali telo samo sebi zadostuje ali pa | še | nekaj potrebuje, bi odgovoril: ’Seveda |
nekaj potrebuje, bi odgovoril: ’Seveda | še | potrebuje nekaj. |
je zato za ta telesna dela potrebna | še | ena spretnost, ki raziskuje, kaj jima |
moje dozdajšnje besede, kaj naj potem | še | storim? |
Povej | še | to: posamična strokovna dejavnost se |
preudarno lotim tvoje trditve, zlasti | še | , dokler - kakor domnevam - izražaš |
»Toda poskusi mi | še | na to odgovoriti! |
Trazimaha prvič zardeti, nikoli prej | še | ne. |
Povej mi | še | to: če se nepravičnost kaže v tem, |
»Dobro, daj mi užiti | še | ostanek mojega kosila in odgovarjaj |
Toda v njih tiči | še | ostanek pravičnosti, ki jim preprečuje, |
Zdaj je | še | treba premisliti, kar sva si pustila |
Za to | še | ne sprašujem, gre le za to, ali vsaka |
»Premisli | še | to ! |
»Ali priznaš | še | tretjo vrsto (dobrega), h kateri sodijo |
nepravičnost brez sleherne zožitve in k temu | še | dodati, da pri tem slovi kljub najhujšim |
zločinec, prinaša poleg splošne koristi | še | posebne dobičke; v zasebnih in javnih |
Vsekakor poslušaj | še | to ! |
V zvezi s tem našteje | še | mnogo takih dobrin. |
njegov sin pa obljubljata pravičnim | še | imenitnejša darila bogov; vodita jih |
Spet drugi gredo s plačili bogov | še | bolj na široko kot ta, ko pravijo, |
pravičnim in zvestim možem ostanejo | še | njegovi vnuki in pravnuki pošteni. |
podzemlja, kjer morajo nositi v rešetu vodo; | še | za življenja jim napovedujejo najslabši |
7. Povrhu pa | še | preudari, dragi Sokrat, druge sodbe |
Da, | še | nje utegne omečiti všečna molitev, |
lahko - po vsem, kar je bilo povedano - | še | spoštuje pravičnost, če je telesno |
naj imamo zaradi njihovih posledic, | še | bolj pa zaradi njih samih, kakor so |
ali grajajo slavo in plačilo, bi to | še | nekako prenesel; pri tebi pa ne - če |
Ali naj | še | takoj pritegnemo čevljarja in druge, |
»In naša država | še | zmeraj ne bo prevelika, če vključimo |
»Tako je potrebno naši državi | še | več kmetov in drugih rokodelcev?« |
poteka po morju, potrebujemo povrhu | še | mnoge druge, ki se razumejo na morsko |
»Tu so, mislim, | še | drugi delovni ljudje, ki sicer nimajo |
druge dodatke; h gostiji seveda sodijo | še | : sol, olive, sir, čebula, kapus in |
Potrebna pa je | še | vrsta drugih delovnih moči, kakor so |
»Za zdaj | še | ne mislim zavzeti stališča, ali ima |
»Potemtakem je potrebna država, ki je | še | znatno večja, ki je večja za celo vojsko, |
»In | še | kako!« |
Ali | še | nisi opazil, kako neudržljiv in nepremagljiv |
čuvarja, poleg svojega pogumnega srca | še | filozofsko naravo?« |
Se nisi temu | še | nikoli čudil?« |
najostreje grajati na njih, zlasti | še | , če zgodba ni lepo izmišljena.« |
Še | prav posebej ne smemo mlademu človeku | |
nič nenavadnega, če komu prizadene | še | tako hudo krivico ali če celo najhuje |
»Povrhu | še | niti niso resnične. |
hkrati pa postajajo zategadelj otroci | še | bolj boječi.« |
»Tudi zdaj | še | ne razumem.« |
» | Še | zdaleč ne.« |
hočemo, da postanejo hrabri, potem jim | še | prav posebno ne smemo pripovedovati |
Še | manj je primerno, če boginja v pesnitvi | |
ne smeje, potem bo komaj kdo, zlasti | še | če je navaden človek, imel tako ravnanje |
pomembne može, kako jih prevzema smeh, | še | mnogo manj pa bogove.« |
laže vladarjem, je to zanj ista, da, | še | večja napaka, kakor če bolnik o svojem |
tiho, od straha pred višjimi... In | še | več podobnih.« |
kara srce si nevoljen: Zdrži | še | malo, srce! |
razumnega moža, in vnuk Zevsov, pri tem | še | učenec nadvse modrega Heirina, notranje |
»Katera oblika pripovedi nam | še | preostaja, ko že razpravljamo o njihovi |
»Tega, dragi prijatelj, pa za zdaj | še | ni mogoče določiti.« |
nadaljeval, ne kakor da bi bil Hrises, temveč | še | zmeraj kot Homer, potem to ne bi bilo |
»Ne vem | še | ; naša razprava nas nosi kakor sapa, |
»In | še | mnogo bolj je, po mojem mnenju, dragi |
»In | še | kako zelo!« |
dobrega -, temveč ga bo sram; zlasti | še | zato, ker mu manjka spretnosti za podajanje |
vseh drugih instrumentov ter povrhu | še | glasove psov, ovac in ptic; njegov |
Nato bi ga odpravili v drugo državo, | še | prej pa bi mu vlili na glavo mirtovega |
10. »Potemtakem je odprt samo | še | pretres petja in pesmi?« |
ženske, če hočejo veljati za vrle; | še | posebej za moške.« |
»Nikakor, potemtakem preostaneta | še | dorski in frigijski tonovski način.« |
11. »In zdaj | še | skušajmo očistiti ostanek,« |
obravnavi tonovskih načinov obstaja | še | vprašanje o ritmu: tu ne mislimo obravnavati |
Zdi se mi, da se | še | megleno spominjam, kako je govoril |
sovraži že od zgodnje mladosti dalje, | še | preden lahko razume vzrok za to. |
mora biti preprosta in razumna, zlasti | še | gimnastika za bojevnike.« |
»Ali se ti ne zdi | še | sramotnejše,« |
pomanjkanja vsakega čuta za lepoto | še | misli, da se lahko baha s tem, da je |
»To je vsekakor | še | sramotnejše.« |
najprej mučil s tem sebe, potem pa | še | mnoge druge.« |
uporabnega; če pa z vlivanjem ne neha, temveč | še | dalje omamlja pogumni del duše, potem |
»Kaj moramo zdaj | še | obravnavati? |
našem času se take stvari ne dogajajo, | še | več: ne vem niti, ali se je stvar sploh |
»Vendar poslušaj | še | konec zgodbe! |
Ali se lončar, če obogati, | še | meni za svojo obrt?« |
spet, kakor se zdi, odkrili za čuvarje | še | neko drugo nalogo: za vsako ceno morajo |
in upore, revščina pa poleg uporov | še | hlapčevstvo in slabe storitve.« |
»Toda pomisli | še | to, dragi Sokrat: kako naj se naša |
Ali tako ne premaga lahko | še | več nasprotnikov?« |
»In na rokoborbo se bogati nasploh | še | bolj razumejo in so izkušenejši v njej |
mnoge, ki se le zdijo tako močne ali | še | mnogo močnejše. |
»Tako nalagamo čuvarjem | še | eno dolžnost: vestno morajo skrbeti, |
» | Še | lažja pa je ta, ki smo jo omenili v |
»Oh, to je | še | mnogo lažje.« |
to z lahkoto razumeli in poleg tega | še | drugo, česar se za zdaj še ne dotikamo, |
poleg tega še drugo, česar se za zdaj | še | ne dotikamo, namreč možitev žena, zakon, |
takšne vzgoje, postanejo v vseh pogledih | še | boljši od prejšnjih, zlasti še glede |
pogledih še boljši od prejšnjih, zlasti | še | glede na razmnoževanje, kakor je to |
teh lastnosti, potem so tiste, ki jih | še | ima, lastnosti, ki jih je treba še |
še ima, lastnosti, ki jih je treba | še | odkriti?« |
Očitno je potem ta ista, ki jo predmet | še | ima poleg teh treh.« |
»Nisem te popolnoma razumel, povej | še | enkrat!« |
8. »Preostajata | še | dve lastnosti, ki ju moramo raziskati |
Kako pa je s četrto, ki | še | manjka, da bo število popolno? |
preudarnost, pogum in modrost, preostaja | še | ena, namreč tista, ki tem daje moč, |
ravno pravičnost tista lastnost, ki | še | preostaja, potem ko smo odkrili prve |
vladarji pri izrekanju sodb zasledujejo | še | kake druge cilje poleg teh, da se nihče |
»O tem se | še | ne bomo dokončno odločili,« |
se bomo znova vrnili k državi in jo | še | enkrat raziskali. |
»Sporazumimo se | še | natančneje o tem, da ne pride pozneje |
»In tudi če bi se kdo | še | dalje šalil in duhovičil: vrtavke hkrati |
duši poleg tega, kar je bilo rečeno, | še | kaj več? |
»Toda ali hočeš po vrhu | še | tole premisliti?« |
razpršimo tako, da navedemo o njej | še | nekaj navadnih, preprostih mnenj.« |
»Iščeš morda pravičnost | še | drugod kakor v tej sili, ki nam ustvarja |
Vse te dele in to, kar je morebiti | še | med njimi, povezuje drugo z drugim |
je treba potemtakem obrazložiti samo | še | nepravičnost.« |
19. »Tako je treba odgovoriti samo | še | na vprašanje, kaj je koristnejše: pošteno |
»Mnogokaj se zdi tu | še | bolj dvomljivo kakor nekatere že obravnavane |
iz celega obravnavali može, zlasti | še | , ker ti tako želiš.« |
ali ob novosti v muzičnem pouku in | še | posebej v nošnji orožja in jezdenju.« |
Naj se samo spomnijo, da | še | ni dolgo tega, kar je bil Grkom pogled |
moške zoprn in smešen, kakor je to | še | sedaj pri večini barbarov. |
oplaja, potem s tem po našem mnenju | še | dolgo ni dokazana različnost glede |
In tako lahko ostanemo | še | nadalje pri tem, da našim čuvarjem |
kar se je naučil, pa če vloži v to | še | toliko vaje in truda? |
»Zares, ta zahteva je videti | še | neverjetnejša, kar zadeva njeno izvedljivost |
Ob tem pa postane njihov duh | še | počasnejši. |
da bi bili potomci dobrih in vrednih | še | boljši in vrednejši, temveč se rodi |
»če se mož, | še | sposoben oploditve, spozabi z ženo |
»Toda odgovori mi | še | na tole : ali zadevajo svoje zakonske |
obravnavane določbe ne ustvarjajo iz njih | še | boljših čuvarjev in jim preprečujejo |
14. »Tako nam preostaja samo | še | , da pogledamo, ali je ta skupnost izvedljiva |
pa se odlikuje in uveljavi, tega naj | še | na bojišču dečki in mladeniči, ki spremljajo |
K tej zakonski določbi bi | še | dodal: dokler so na bojišču, ne sme |
čuti nagnjenje do fantov ali deklet - | še | z večjo vnemo trudil za prvo nagrado.« |
počastitev, ki mu poleg priznanja daje | še | moč.« |
nevredno svobodnega človeka in povrh | še | grabežljivo oropati mrliča in ni hkrati |
zaobljubnega daru nosili v svetišča, zlasti | še | ne, če je to grško orožje in če nam |
»Potemtakem je treba z zakonom predpisati | še | to : čuvarjem je prepovedano pustošiti |
obstajala, vse dobro, sem prepričan; k temu | še | dodajam, česar ti nisi rekel, namreč |
Toda ker priznavam vse te prednosti in | še | tisoč nadaljnjih, ki bi jih država |
odporom uči, zlasti v mladosti, ko | še | ne zna razločevati, kaj je vredno in |
Vendar mislim, da bi pred tem morali | še | tole pretresti.« |
22. »Zdaj nam | še | preostaja, da najdemo predmet, ki hkrati |
»Vendar bi bilo moč to razliko | še | natančneje pojasniti, ko bi razpravljali |
Toda obravnavati bomo morali | še | mnogo stvari, če bomo hoteli dognati |
narave drugih, potem je treba upoštevati | še | tole.« |
Toda poslušaj primero, ki ti naj | še | jasneje pokaže, kako previden sem z |
je bilo treba spet poseči nazaj in | še | enkrat pretresti naravo pravih filozofov.« |
V nadaljnjem moramo pretresti | še | druge ljudi, ki slepo posnemajo lastnosti |
»In vendar o najhujšem pritisku nismo | še | sploh spregovorili,« |
»Potem pa mi daj | še | prav v tem.« |
okoliščinah tak človek stori, posebno | še | v veliki državi in če je povrhu bogat |
Povrhu pa so | še | zelo redki, kakor smo rekli. |
Ali imaš morda | še | kaj pripomniti?« |
In tako tudi tega, kar je | še | preostalo, ni nikakor lahko kar na |
večina tvojih poslušalcev se ti bo | še | z večjo vnemo postavila po robu, ker |
vladal v prav tako popolni državi, niso | še | nikoli videli. |
resnične, ali se bo potem jezila nanje in | še | nadalje ne bo verovala našim trditvam, |
»Ali se bodo po vsem | še | dalje jezili na nas zaradi trditve: |
velikim trudom končali, nam preostane | še | vprašanje, česa naj se učijo in v čem |
»O tem | še | moramo razpravljati,« |
ostroumen in mladostno viharen ter ima | še | druge podobne lastnosti, ni pri volji, |
strahovih in nasladah; k temu dodajamo | še | to, kar smo prej izpustili: vaditi |
Povejte zdaj, ali ste | še | istega mnenja.« |
Je | še | kaj višjega od pravičnosti in drugih |
tako dobro; če pa brez nje vse drugo | še | tako dobro poznamo, nimamo od tega |
»Pazi, ali je potrebno | še | nekaj tretjega, da sluh lahko posluša |
ostanejo nevidne, če se vsemu ne pridruži | še | nekaj tretjega, ki je posebej za to |
zadeti, če priznaš idejo dobrega za | še | lepšo, kakor sta onidve. |
Oglejmo si | še | natančneje podobo dobrega!« |
soncem izpelji do konca, če imaš o tem | še | kaj povedati.« |
»Vsekakor | še | mnogo.« |
neenaka dela; razdeli potem tadva dela | še | enkrat v enakem razmerju. |
»Torej | še | enkrat! |
in se mu ne bi smilili tisti, ki so | še | ostali tam?« |
imelo priti - ali misliš, da ga bo | še | mikalo po tem svetu in bo zavidal tistim, |
»In potem | še | to premisli! |
»In | še | kako!« |
Še | na pol slep in nenavajen obdajajoče | |
nekega svetlejšega življenja in se | še | ni navadila teme, ali pa če morda ne |
izobrazbo in umetnosti, kaj nam potem | še | preostane?« |
»In | še | kako! |
Toda, Sokrat, ta znanost, kakor se zdi | še | ni odkrita.« |
Toda razloži mi | še | jasneje, kaj pravzaprav misliš. |
Toda morda lahko navedeš | še | kako znanost, ki se ti zdi primerna |
da bi hoteli čisto iz bližine ujeti | še | en ton. |
Nekateri trdijo, da med tonoma | še | nekaj slišijo, in to naj bi bil najmanjši |
opustili, dragi Glavkon, da ne zaidemo | še | globlje v razpravljanje, kakor smo |
15. »Tako ti preostaja samo | še | odločitev, koga mislimo vpeljati v |
»Ti se | še | spominjaš, koga smo pri naši prvi izbiri |
lahko zmogel poleg telesnih naporov | še | tolikšen študij in tolikšno duševno |
nasprotno in filozofijo izpostavili | še | večjemu zasmehu.« |
Solonovemu izreku, da se lahko v starosti | še | mnogo naučimo. |
Ne, manj, kakor ko | še | lahko dobro tečemo. |
»Saj se | še | spominjaš našega predpisa, da je treba |
ločiti od izbrancev in jih predlagati za | še | večje časti. |
bo potem po tvojem mnenju ta človek | še | nadalje gojil spoštovanje in pokorščino |
»In | še | kako se veselijo!« |
katerem uravnavajo v življenju, ki jim | še | preostaja, državo, njene občane in |
Kakor se zdi, bi lahko prikazal | še | boljšo državo in še boljše ljudi. |
lahko prikazal še boljšo državo in | še | boljše ljudi. |
Ali poznaš | še | več jasno izdelanih državnih oblik? |
»Preostane nam, da | še | razpravljamo o manj dobrih ljudeh. |
vladajoči oblastniki složni, čeprav jih je | še | tako malo, ne more priti do nobene |
rod, tega voditelji države, četudi so | še | tako modri, ne morejo nikoli zadeti, |
»Zategadelj se | še | bolj poganjajo za denarjem. |
so njene napake, le da je teh morda | še | več.« |
Zdaj | še | moramo pretresti njej ustrezajočega |
»Premisli | še | to ! |
nanje posojajo denar ter tako postajajo | še | močnejši in uglednejši.« |
»In | še | kako!« |
prav tako izženejo, potem ko jo prej | še | ozmerjajo. |
14. »Preostane nam, da opišemo samo | še | najlepšo državno obliko in najlepšega |
tega, kar imamo na jeziku, pa če je | še | tako nenavadno?« |
demokratiji, le da je zaradi neomejene svobode | še | hujša in močnejša. |
»V demokratiji stopajo celo | še | bolj v ospredje.« |
vidi kdo, ki je premožen in je povrhu | še | na glasu, da je sovražnik ljudstva, |
»In zato jih | še | nagrajujejo in jim izkazujejo časti, |
KNJIGA 1. »Preostaja nam, da | še | pretresemo tiranskega človeka,« |
»To nam | še | preostaja,« |
»Veš, kaj | še | pogrešam?« |
»Podoba je, da | še | nismo dovolj razpravljali o vrsti in |
samo v spanju kot sanje, takrat, ko je | še | sam živel kot notranje demokratičen |
redkokdaj samo v sanjah; ni ga strah | še | tako strašnega umora, nobene jedi in |
»Toda ti ljudje postanejo takšni | še | kot zasebniki, preden se povzpnejo |
že po naravi cel tiran in se potem | še | povzpne na oblast v državi, in čim |
»Ker si vse to in | še | več upošteval, si to državo razglasil |
» | Še | nesrečnejši se ti utegne zdeti tisti |
»Potem je to zanj | še | večja nesreča, ker z vseh strani prežijo |
Ali ne živi tiran | še | nesrečneje kakor tisti človek, ki si |
»Ali naj | še | dodam: ne glede na to, ali je ljudem |
»Dodaj | še | to !« |
Zdaj | še | razmisli o drugem, ali se ti bo zdel |
dopušča, kakor se mi zdi, zdravi razum | še | nadaljnji dokaz?« |
»Ne, | še | dolgo ne. |
seveda če resničnega gornjega cilja | še | ni videl. |
koliko manj veselja uživa, morda je | še | najlažje izraziti to takole.« |
nepravičnega že v nasladi tako zelo, potem ga | še | neskončno bolj presega v spodobnosti, |
to mnogoobrazno pošast ter po vrhu | še | leva in vse, kar sodi k njima, človek |
ne postane ravno neodkriti zločinec | še | slabši? |
vrat v našo državo, kakor se mi zdi, | še | jasneje, ko smo človeško dušo razčlenili |
Kmalu boš o njem govoril | še | z večjim spoštovanjem. |
bitij in celo samega sebe, povrhu pa | še | zemlje, neba in bogov ter vsega, kar |
Toda zdaj mi povej | še | to o slikarju: ali posnema resnično |
Na to mi | še | natančno odgovori!« |
častili Pitagoro in njegovi privrženci se | še | danes jasno razločujejo po svojem pitagorejskem |
prijatelj, kar zadeva njegovo izobrazbo, | še | večji zasmeh, kakor ga zasluži s svojim |
pripoveduje namreč, da je bil Homer | še | za njegovega življenja zelo brezobziren |
»Toda najhujšega očitka zoper pesništvo | še | nismo izrekli! |
brezsrčni in neizobraženi, jim hočemo | še | povedati, da med filozofijo in pesništvom |
9. »Kljub temu | še | sploh nismo govorili o plačilu za krepost |
» | Še | manj kot kratek!« |
ima Gigov prstan ali ne in ob prstanu | še | Hadovo čelado.« |
ničesar očitati, dragi Glavkon, če | še | povrhu pravičnosti in drugim krepostim |
bil je dobro ohranjen, trohnoba se | še | ni lotila njegovega telesa; spravijo |
ter za umor ljudi so kazni in nagrade | še | večje. - |
ter zakrivil, kakor so pripovedovali, | še | mnogo drugih zločinov. |
posebno velik ničvrednež ali kdo, ki se | še | ni bil dovolj spokoril. |
poti navzdol skozi trnje, ki jih je | še | bolj razmrcvarilo; mimoidočim so pojasnjevali, |
zemljo; bila je kakor raven steber, | še | najbolj podobna mavrici, le da je bila |
mavrici, le da je bila jasnejša in se je | še | bolj bleščala; po en dan trajajočem |
je v velikem in izvotljenem vretencu | še | drugo manjše vretence, ki se prilega |
številnih nepopravljivih zločinov in jih - | še | hujših - sam ne pretrpi, temveč si |
pojesti lastne otroke in da ga čakajo | še | druge grozovitosti. |
hotel postati človek, ker mu je bila | še | vedno v spominu sodba v sporu zaradi |
Vstal je, | še | ponoči vzel dete in njegovo mater in |
svojim nasprotnikom, dokler si z njim | še | na poti, da te nasprotnik ne izroči |
kdo udari po desnem licu, mu nastavi | še | levo. |
teboj in ti vzeti obleko, mu pusti | še | plašč. |
podobni, saj vaš Oče vé, česa potrebujete, | še | preden ga prosite. |
se in ne predejo, toda povem vam, | še | Sálomon v vsem svojem sijaju ni bil |
Našiv namreč obleko trga, da nastane | še | večja luknja. |
čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi | še | danes stala. |
Medtem ko je | še | govoril množicam, so stali zunaj njegova |
obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo | še | tisto, kar ima. |
Dodal jim je | še | drugo priliko: |
Še | drugo priliko jim je navedel: | |
»Kaj tudi vi | še | vedno ne umevate? |
seboj hrome, slepe, kruljave, neme in | še | veliko drugih. |
Ali | še | vedno ne razumete in se ne spominjate |
Ko je | še | govoril, jih je svetal oblak obdal |
Doklej bom | še | pri vas? |
Doklej vas bom | še | prenašal? |
Če te pa ne posluša, vzemi s seboj | še | enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi |
»Vse to spolnjujem, kaj mi | še | manjka?« |
posvarila, naj umolkneta, onadva pa sta | še | močneje zavpila: |
tudi se ga ni upal od tistega dne kdo | še | kaj vprašati. |
nalagajo ljudem na rame, sami pa jih | še | s prstom nočejo premakniti. |
to se namreč mora zgoditi, vendar to | še | ne bo dovršitev. |
Mojega gospoda | še | dolgo ne bo’ in začne pretepati sohlapce, |
Pozneje so prišle | še | druge družice in klicale: ‘ |
obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo | še | to, kar ima. |
Medtem ko je | še | govoril, je prišel Juda, eden izmed |
Kaj potrebujemo | še | prič? |
se, da je tisti zapeljivec, ko je bil | še | živ, rekel: ‘ |
Ko sta bili | še | na poti, so nekateri stražarji prispeli |
Navsezgodaj, ko je bilo | še | čisto temno, je vstal, se odpravil |
Veliko se jih je nabralo, tako da | še | v veži ni bilo več prostora, in jim |
»Kaj takega nismo | še | nikoli videli.« |
obleko, sicer nov našiv stari obleki | še | kaj odtrga in nastane še večja luknja. |
stari obleki še kaj odtrga in nastane | še | večja luknja. |
Spet se zbere množica, tako da | še | jesti niso utegnili. |
Dodal je | še | : |
katero merite, se vam bo odmerilo in | še | navrglo se vam bo. |
bo dalo in kdor nima, se mu bo vzelo | še | tisto, kar ima.« |
Rekel je | še | : |
Ali | še | nimate vere?« |
Ko je | še | govoril, so prišli od predstojnikove |
»Tvoja hči je umrla, kaj | še | nadleguješ učitelja!« |
je namreč prihajalo in odhajalo, da | še | jesti niso utegnili. |
Niso | še | doumeli dogodka s hlebi, kajti njihovo |
dogodka s hlebi, kajti njihovo srce | še | ni bilo dovzetno. |
Še | več drugih reči se držijo po izročilu: | |
In | še | jim je rekel: |
templju; s tem mu niti ne dovolite, da bi | še | kaj storil za očeta ali mater. |
In | še | veliko temu podobnega počenjate.« |
nikomur ne pripovedujejo; toda če jim je | še | tako naročal, so ga kar naprej razglašali |
Kaj | še | vedno ne razumete in ne uvidite? |
»Mar | še | ne uvidite?« |
Nato mu je | še | enkrat položil roke na oči in je spregledal. |
Ti so se pa | še | kar naprej čudili in govorili med seboj: |
so ga svarili, naj utihne, on je pa | še | bolj vpil: |
privezanega mladega osliča, na katerem | še | nihče ni jezdil. |
Še | enega je poslal in tega so ubili. | |
Takó se ja dogajalo | še | mnogim drugim: ene so pretepli, druge |
Imel je | še | enega, ljubljenega sina. |
In nihče si ga ni upal | še | kaj vprašati. |
To se mora zgoditi, vendar ne bo | še | konec. |
On pa je | še | kar naprej govoril: |
Še | tretjič pride in jim reče: | |
» | Še | vedno spite in počivate? |
In takoj, ko je | še | govoril, se je pojavil Juda, eden izmed |
»Kaj potrebujemo | še | prič? |
Ti pa so | še | glasneje zavpili: |
Spremljale so ga, ko je bil | še | v Galileji, in mu stregle. |
Bilo je | še | veliko drugih, ki so prišle z njim |
Še | z mnogimi drugimi opomini je oznanjal | |
Vsem krivicam pa je Heród dodal | še | to, da je Janeza vrgel v ječo. |
In povedal jim je | še | primero: |
Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi | še | drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, |
dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo | še | to, kar misli, da ima.« |
Medtem ko je | še | govoril, je prišel nekdo od predstojnikovih |
Potem je Gospod določil | še | drugih dvainsedemdeset in jih poslal |
» | Še | bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo |
začeli nanj močno pritiskati in skušali | še | marsikaj izvabiti iz njega, zraven |
odvisno od premoženja, pa naj ima kdo | še | tako veliko bogastvo.« |
Povedal jim je | še | priliko: |
delajo in ne predejo, toda povem vam, | še | Sálomon se v vsem svojem sijaju ni |
Moj gospodar | še | dolgo ne bo prišel,’ in začne pretepati |
Posekaj jo, čemú | še | izčrpava zemljo?’ |
Gospod, pústi jo | še | letos, da jo okopljem in pognojim. |
Izganjam hude duhove in zdravim | še | danes in jutri, a tretji dan bom izpolnil |
Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, in | še | je prostora.’ |
Če ne, pošlje, ko je oni | še | daleč, poslanstvo in se pogaja za mir. |
Pripovedoval pa je | še | : |
Ko je bil | še | daleč, ga je oče zagledal. |
prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi | še | nikoli dal kozliča, da bi se poveselil |
Povedal jim je | še | priliko, kako morajo vedno moliti in |
Cestninar pa je stal daleč proč in | še | oči ni upal povzdigniti proti nebu, |
» | Še | eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, |
so ga svarili, naj utihne; on pa je | še | glasneje vpil: |
Ko so ljudje to poslušali, je dodal | še | priliko, ker je bil blizu Jeruzalema |
Prišel je | še | drug in rekel: ‘ |
dalo, in tistemu, ki nima, se bo vzelo | še | to, kar ima. |
mladega osliča, na katerem ni sedèl | še | noben človek. |
Poslal je | še | tretjega, pa tudi tega so do krvi pretepli |
dobro si povedal,« in niso ga upali | še | kaj vprašati. |
se bo moralo poprej zgoditi, vendar | še | ne bo takoj konec.« |
sovražili zaradi mojega imena, toda | še | las vam ne bo padel z glave. |
Ko ga je obšel smrtni boj, je | še | bolj goreče molil. |
Medtem ko je | še | govoril, je prišla tolpa. |
Ni | še | minila ura, ko je spet nekdo drug zatrjeval: |
In tisti hip, ko je | še | govoril, je petelin zapel. |
In | še | veliko drugih kletvin so izrekli zoper |
»Kaj potrebujemo | še | pričevanja,« so dejali, »saj smo sami |
Oni pa so | še | bolj pritiskali in vpili: |
Še | tretjič jih je vprašal: | |
Oni pa so | še | vedno na ves glas kričali in zahtevali, |
Gnali pa so | še | dva druga, ki sta bila hudodelca, da |
»Resnično ti povem: | še | danes boš z menoj v raju.« |
grob, izdolben v skalo, kamor ni bil | še | nihče položen. |
se, kako vam je govoril, ko je bil | še | v Galileji: ‘ |
Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi | še | druge žene, ki so to pripovedovale |
Še | tisto uro sta vstala in se vrnila v | |
Ker pa od veselja | še | niso verjeli in so se čudili, jim je |
ki sem vam jih povedal, ko sem bil | še | pri vas |
Naslednji dan je bil Janez spet tam in | še | dva izmed njegovih učencev. |
Še | več kot to boš videl.« | |
Moja ura | še | ni prišla.« |
Janeza namreč | še | niso vrgli v ječo. |
Še | štiri mesece in žetev je tu.’? | |
Tedaj jih je zaradi njegove besede | še | veliko več začelo verovati. |
Zato so ga Judje | še | bolj zalezovali, da bi ga umorili, |
in mu pokaže vse, kar snuje sam in | še | večja dela od teh mu bo pokazal, tako |
Bila je že tema, vendar Jezus | še | ni prišel k njim. |
Iz Tibêrije so pripluli | še | drugi čolni v bližino kraja, kjer so |
»Moj čas | še | ni prišel. |
na ta praznik ne grem, ker moj čas | še | ni dopolnjen.« |
stegnil roke po njem, ker njegova ura | še | ni prišla. |
» | Še | malo časa sem med vami nato pojdem |
Duh namreč | še | ni prišel, ker Jezus še ni bil poveličan. |
Duh namreč še ni prišel, ker Jezus | še | ni bil poveličan. |
» | Še | nikoli noben človek ni tako govoril.« |
nihče ga ni prijel, ker njegova ura | še | ni prišla. |
Jezus jim je | še | rekel: |
» | Še | petdeset let nimaš in si videl Abrahama?« |
Zakaj hočete slišati | še | enkrat? |
Še | nikoli se ni slišalo, da bi kdo od | |
Imam | še | druge ovce, ki niso iz tega hleva. |
zvedel, da je Lazar bolan, je ostal | še | dva dni v kraju, kjer je bil. |
»Učitelj, ni | še | dolgo, kar so te hoteli Judje kamnati, |
»Pojdimo | še | mi, da umrjemo z njim!« |
Jezus | še | ni prišel v vas; še vedno je bil na |
Jezus še ni prišel v vas; | še | vedno je bil na kraju, kjer se je srečal |
»Le | še | malo časa je luč med vami |
»Tega, kar jaz delam, ti zdaj | še | ne razumeš, a spoznal boš pozneje.« |
Le malo časa bom | še | med vami |
jih opravljam, opravljal tudi sam in | še | večja kot ta bo opravljal, ker grem |
Še | malo in svet me ne bo več videl, vi | |
vsako, ki rodi sad, otrebi, da rodi | še | več sadu. |
Še | veliko bi vam rad povedal, a zdaj ne | |
» | Še | malo in me ne boste več videli, in |
Še | malo in me ne boste videli, in spet | |
Še | malo in me ne boste videli, in spet | |
Razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom | še | razodeval, da bo ljubezen, s katero |
Ko je Pilat slišal te besede, se je | še | bolj zbal. |
In | še | na drugem mestu pravi Sveto pismo: |
nov grob, v katerega ni bil pokopan | še | nihče. |
pride Marija Magdalena navsezgodaj, | še | v temi, h grobu in vidi, da je kamen |
Nista namreč | še | doumela Svetega pisma, da mora vstati |
Nisem | še | namreč šel k Očetu; stopi pa k mojim |
Jezus je vpričo svojih učencev storil | še | veliko drugih znamenj, ki niso zapisana |
Jezus pa je storil | še | veliko drugega. |
Še | prej je apostolom, ki si jih je bil | |
Prepričeval jih je | še | z mnogimi drugimi besedami in jih opominjal |
Da pa se ne bi glas o tem | še | bolj raznesel med ljudstvom, jima bomo |
Nato so jima | še | huje grozili. |
Abrahamu, ko je živel v Mezopotámiji, | še | preden se je naselil v Haránu, in |
Zakaj Duh | še | ni bil prišel na nobenega izmed njih, |
Medtem je Savel | še | naprej besnel in grozil s smrtjo Gospodovim |
Savel pa je postal | še | srčnejši in je povsem zmedel Jude, |
Še | nikoli nisem jedel nič omadeževanega | |
To se je ponovilo | še | tretjič in posoda se je v hipu dvignila |
Peter je | še | vedno premišljal o videnju, ko mu je |
Ko je Peter | še | govoril te besede, je prišel Sveti Duh |
Nato so ga prosili, naj ostane | še | nekaj dni med njimi. |
Še | nikdar ni v moja usta prišlo nič omadeževanega | |
To se je zgodilo | še | tretjič, nato pa se je vse dvignilo |
Peter je | še | kar naprej trkal. |
sklenili so, naj Pavel in Bárnaba in | še | nekateri drugi odpotujejo k apostolom |
»Obiščiva | še | enkrat vse kraje, kjer sva oznanjala |
Vsi smo | še | tukaj!« |
Vzel ju je s sabo | še | tisto nočno uro ter jima izpral rane; |
Areopagít, dalje žena po imenu Dámaris in | še | nekaj drugih. |
Pavel je | še | precéj časa ostal v Korintu. |
Prosili so ga, naj bi ostal | še | dlje, pa ni privolil. |
» | Še | se vrnem k vam, če Bog dá.« |
ga slišala, ga povabila k sebi in mu | še | podrobneje razložila božji nauk. |
»Saj | še | slišali nismo, da je Sveti Duh,« so |
Erásta, je poslal v Makedonijo, sam pa je | še | nekaj časa ostal v provinci Aziji. |
Še | je življenje v njem.« | |
povzpel nazaj, lomil kruh, ga zaužil ter | še | dolgo govoril, vse dokler se ni zdanilo. |
Še | posebej so bili potrti ob njegovi besedi, | |
slišali, da govori po hebrejsko, so | še | bolj utihnili. |
In kaj | še | čakaš zdaj? |
pa smo pripravljeni, da ga ubijemo, | še | preden bo tukaj.« |
pripravljeni, samo na tvojo odločitev | še | čakajo.« |
Zato ga je dal | še | večkrat poklicati in se z njim pogovarjal. |
pričo tega, kar si videl in kar ti bom | še | pokazal. |
» | Še | malo, pa me boš prepričal, da postanem |
» | Še | malo ali še veliko - daj Bog, da bi |
»Še malo ali | še | veliko - daj Bog, da bi ne samo ti, |
Dogovorili so se za dan, ko jih je | še | več prišlo k njemu v stanovanje. |
misli, ob tem pa jim je Pavel rekel samó | še | tole: |
duhovno milost, ki naj vas utrdi, | še | več, da bi se sam okrepil med vami, |
bomo rekli, če se ob naši krivičnosti | še | bolj pokaže božja pravičnost? |
svojo lažjo pomagal, da božja resnica | še | bolj žari v božjo slavo, le kako me |
vere, ki jo je bil prejel, ko je bil | še | neobrezan. |
omahoval, marveč se je v svoji veri | še | okrepil in izkazal čast Bogu, popolnoma |
Zakaj ko smo bili | še | slabotni, je Kristus v času, ki je |
umiral za pravičnega: morda bi si kdo | še | upal umreti za dobrotnika. |
je Kristus umrl za nas, ko smo bili | še | grešniki. |
Sina spravila z Bogom, ko smo bili | še | sovražniki, bomo veliko bolj rešeni |
Toda, kjer se je pomnožil greh, se je | še | veliko bolj pomnožila milost, da bi |
bomo mi, ki smo odmrli grehu, mogli | še | živeti v njem? |
so grešne strasti, ki jih je postava | še | prebujala, rovarile po naših udih, |
Kristus Jezus, ki je umrl, | še | več, je vstal od mrtvih in sedi na |
To pa | še | ni vse: ampak tudi Rebéka, ki je zanosila |
Njena otroka se | še | nista rodila in še nista naredila nič |
Njena otroka se še nista rodila in | še | nista naredila nič dobrega ali slabega, |
»Zakaj torej | še | graja, če se nihče ne more upirati |
tvoje oltarje, jaz sem edini ostal in | še | meni strežejo po življenju.« |
In | še | pravi Sveto pismo: |
In | še | : |
In Izaija | še | pravi: |
pridigam evangelij tam, kjer Kristus | še | ni bil znan, da ne bi zidal na tujem |
Sicer pa ne vem, da bi bil | še | koga drugega krstil. |
Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj jè | še | niste zmogli. |
Pa tudi zdaj jè | še | ne zmorete. |
Še | ste namreč zgolj čutni. | |
Mar niste | še | vedno zgolj čutni in živite po človeško, |
se sicer nobene krivde, vendar zato | še | nisem opravičen. |
Pa se pravda celo brat z bratom, in | še | pred neverniki! |
bi tudi mogel postati svoboden, raje | še | živi kot suženj. |
stori prav, kdor pa jè ne omoži, stori | še | bolje. |
Če kdo misli, da kaj vé, | še | ni spoznal, kakor bi bilo treba vedeti. |
se namreč ženska ne pokriva, naj se | še | ostriže! |
voditi k nemim malikom, ko ste bili | še | pogani. |
Še | več, telesni udje, ki se zdijo slabotnejši, | |
telesni udje, ki se zdijo slabotnejši, so | še | bolj potrebni, in tistim, ki se nam |
Pokazal vam bom namreč | še | odličnejšo pot. |
Hrepenite po duhovnih darovih, posebno | še | , da bi prerokovali. |
bi vi vsi govorili z darom jezikov, | še | bolj pa, da bi prerokovali. |
Od teh je | še | sedaj večina živih, nekateri pa so |
ni vstal, je prazna vaša vera in ste | še | v svojih grehih. |
sploh mrtvi ne vstajajo, čemú se dajejo | še | krstiti zanje? |
Pa | še | zvezda se od zvezde razlikuje po sijaju. |
In | še | nas bo reševal. |
Vanj zaupamo, da nas bo | še | rešil. |
govori naša vest, in sicer: v svetu in | še | posebno pri vas smo se vêdli preprosto |
čeprav je bil minljiv, kako ne bo | še | bolj obdana s sijajem služba Duha? |
Vse do današnjega dne namreč | še | leži isto zagrinjalo nad branjem Stare zaveze |
Ne vidimo poti, pa jo | še | najdemo. |
Čeprav | še | živimo, nas zaradi Jezusa vedno pošiljajo |
In tako sem bil | še | bolj vesel. |
gorečnost vam je obrodilo; poleg tega pa | še | opravičevanje, nejevoljo, strah, hrepenenje, |
Poleg te tolažbe pa nas je | še | bolj razveselilo to, da je bil vesel |
Njegovo srce vam je | še | posebej naklonjeno, ko se spominja |
le začeli, ampak tudi želeli, zdaj | še | uresničite. |
in spoznali za vnetega, zdaj pa je | še | bolj vnet zaradi velikega zaupanja, |
vsem vedno imeli vsega dovolj in bo | še | obilno ostalo za vsakršno dobro delo, |
Pa | še | molili bodo za vas in vas radi imeli |
prepričan, da je Kristusov, naj sam | še | enkrat premisli, da smo prav tako kakor |
Tudi če bi se | še | bolj ponašal s svojo oblastjo, ki jo |
Skratka, varoval sem se in se bom | še | varoval, da vam ne bi bil v breme. |
Kar zdaj delam, bom delal | še | naprej, da spodnesem oporo tistim, |
V čemer si kdo upa - | še | zmeraj govorim v blodnji - si upam |
V blodnji govorim: jaz | še | bolj! |
Poleg tega | še | vse, kar me dan na dan zaposluje, skrb |
sicer nič ne koristi, vendar povem | še | o videnjih in razodetjih Gospoda. |
Ko bi hotel ugajati | še | ljudem, ne bi bil Kristusov služabnik. |
evangelij, ki ga oznanjam med pogani, in | še | posebej najuglednejšim osebam, da bi |
Mislim namreč takole: dokler je dedič | še | nedoleten, se nič ne razlikuje od sužnja, |
pa ne samo, da Boga poznate, ampak | še | več, tudi Bog vas pozna. |
Če pa jaz, bratje, | še | oznanjam obrezo, zakaj me potem preganjajo? |
nevoščljivost, pijančevanje, žretje in kar je | še | takega. |
Dokler torej | še | utegnemo, delajmo dobro vsem, še posebej |
torej še utegnemo, delajmo dobro vsem, | še | posebej pa bratom v veri. |
Vendar se | še | sami obrezanci ne držijo postave, ampak |
vere opogumljena v Gospodu in si upa | še | bolj brez strahu oznanjati božjo besedo. |
Zagotovo vem, da bom ostal in bom | še | naprej v pomoč vam vsem, tako da boste |
veselili v svoji veri in da se boste | še | bolj ponašali v Kristusu Jezusu zaradi |
videli na meni in ki ga, kakor veste, | še | prenašam. |
takrat, kadar sem bil med vami, ampak | še | veliko bolj zdaj, ko sem odsoten, delajte |
mu je namreč tožilo po vas vseh, pa | še | v skrbeh je bil, ker ste bili slišali, |
misli, da lahko zaupa vase, smem jaz to | še | bolj: obrezan sem bil osmi dan, sem |
Še | več, za izgubo imam vse v primeri z | |
bi si dali prepovedovati, kakor da | še | živite posvetno: |
videti vaše obličje in dopolniti, kar | še | manjka vaši veri. |
in opominjamo v Gospodu Jezusu, da | še | bolj napredujete v tem, kar ste prejeli |
Pač pa vas spodbujamo, bratje, da | še | bolj napredujete. |
Mi, ki | še | živimo in bomo ostali do Gospodovega |
Potem pa bomo mi, ki | še | živimo in bomo ostali, skupaj z njim |
Kako bo skrbel za božjo Cerkev, če | še | svojega doma ne zna vladati! |
Še | več, tudi pri tistih, ki so zunaj, | |
teka za užitki, je že mrtva, čeprav | še | živi. |
natikaj torbe volu, kadar mane!« in | še | : |
Nasprotno, naj jim | še | bolj vneto služijo, ker so verni in |
Še | več, tak boleha za prepiri in praznim | |
sem te pustil zato, da urediš, kar je | še | treba, in da po mestih postaviš starešine, |
brata, nadvse dragega najprej meni, | še | koliko bolj pa tebi, bodisi kot človeka |
poslušnost, saj vem, da boš storil | še | več, kakor te prosim. |
moj sojetnik v Kristusu Jezusu, pa | še | Marko, Aristárh, Demá, Luka, moji sodelavci. |
In | še | : |
Vendar zdaj | še | ne vidimo, da mu je vse podvrženo. |
dan drug drugega spodbujajte, dokler | še | lahko rečemo »danes«, da ne bi koga |
vas mislil, da je zakasnil, medtem ko | še | traja obljuba glede vstopa v kraj njegovega |
zmožen razumeti, kaj je prav, saj je | še | otrok. |
njegovemu imenu, ko ste stregli in | še | strežete svetim. |
Ker je Bog hotel dedičem obljube | še | močneje pokazati, da je njegov sklep |
sklep neomajen, je kot priča nastopil | še | s prisego. |
Lévi, ki pobira desetino, saj je bil | še | v prednikovih ledjih, ko mu je šel |
njim dobilo postavo - čemú bi bilo | še | potrebno, da nastopi drug duhovnik, |
Vse postane | še | bolj jasno, če nastopi drug duhovnik, |
Sveti Duh razodeva, da pot v svetišče | še | ni odprta, dokler še stoji prvi šotor, |
pot v svetišče še ni odprta, dokler | še | stoji prvi šotor, kar je podoba za |
kri juncev in kozlov z vodo, zraven | še | škrlatno rdečo volno in hizóp, pokropil |
» | Še | malo, prav malo in prišel bo ta, ki |
Po njej | še | vedno govori, čeprav je umrl. |
veroval, je bil vpeljan v stvari, ki | še | niso bile vidne. |
Zato se je tudi rodilo od enega, in | še | ostarelega, toliko potomcev, kolikor |
Kaj naj | še | rečem? |
izkusili zasmehovanje in bičanje, pa | še | verige in ječo. |
Niste se | še | do krvi uprli v boju zoper greh. |
Še | več, naše telesne očete smo imeli za | |
» | Še | enkrat bom stresel,« pa ne le »zemljo«, |
» | Še | enkrat« pomeni, da bo spremenjeno to, |
Še | in še se ozirajte na konec njihovega | |
Še in | še | se ozirajte na konec njihovega življenja |
Še | bolj pa prosim: molíte, da bi vam bil | |
Vendar daje on | še | večjo milost, zato pravi: |
Verujete vanj, čeprav ga zdaj | še | ne vidite, radujete se v neizrekljivem |
Ne ravnajte se po prejšnjih željah | še | iz časa, ko ste živeli v nevednosti, |
»Vsi ljudje smo trava; | še | tako lepa cvetlica je le trava. |
Toda tudi ti bodo | še | dajali odgovor pred tistim, ki je že |
vas opominjam k čuječnosti, dokler | še | živim v tem šotoru, ker vem, da bo |
zato je beseda prerokov za nas postala | še | trdnejša. |
Bog | še | grešnim angelom ni prizanesel, temveč |
»Pes se vrne k lastnemu izbljuvku,« in | še | : |
so jih že povedali sveti preroki, pa | še | zapoved Gospoda in Odrešenika, ki so |
jih taki, ki niso poučeni, povrh pa | še | omahljivi, zlorabljajo. |
svetlobi, pa svojega brata sovraži, | še | zdaj živi v temi; kdor pa svojega |
Preljubi, zdaj smo božji otroci; ni pa | še | razodeto, kaj bomo. |
Še | več, že zdaj je v svetu. | |
povezan s kaznijo, in človek, ki se boji, | še | nima popolne ljubezni. |
Še | veliko bi vam lahko napisal, pa tega | |
ravnaš, karkoli storiš za brate, pa | še | za tuje. |
Pa mu to | še | ni dovolj. |
Veliko bi ti lahko | še | napisal, pa ti nočem pisati s črnilom |
zveličanju, se mi je zdelo potrebno, da vas | še | prej opomnim in zapišem tole: bojujte |
Zbúdi se in okrêpi, kar je | še | ostalo in je na tem, da umre, saj nisem |
in rečeno jim je bilo, naj potrpijo | še | malo časa, dokler se ne dopolni število |
prebivalcem zemlje ob tem, v kar se bo | še | razdonela trobenta treh angelov, ki |
razdonela trobenta treh angelov, ki | še | morajo trobentati.« |
Glej, za tem prihaja | še | dvojno gorje. |
Za njim je prišel | še | drugi angel in rekel: |
Za njima je prišel | še | tretji angel in govoril z mogočnim |
Od oltarja pa je stopil | še | drug angel, ki je imel oblast nad ognjem. |
Pet jih je padlo, eden je | še | pri življenju in sedmi še ni prišel. |
padlo, eden je še pri življenju in sedmi | še | ni prišel. |
Ti | še | niso dobili kraljestva, pač pa bodo |
Rekel mi je | še | : |
Rekel mi je | še | : |
naslednjo, prav tako štiriurno, stavko | še | za prihodnji torek, seveda, če do takrat |
deležem država, večji lastniki pa so | še | odškodninski (5 odstotkov), pokojninski |
večja od povpraševanja, zato bodo cene | še | padale. |
Ponedeljkovo borzno trgovanje je zaznamovala | še | Kolinska, katere kotacijo so razširili |
ceste odločili zato, ker država doslej | še | ni naredila ničesar, da bi tovorni |
ministrom Jevgenijem Primakovom, dejal, da | še | pred koncem maja pričakuje zaključek |
Nata se je Zoran Thaler pogovarjal | še | s turškim državnim sekretarjem Onurjem |
je tista meja, do katere je država | še | pripravljena popuščati stavkajočim |
Dolgoročni cilj centralne banke je | še | naprej čim bolj stabilen tolar in gospodarstvo |
centralne banke pravi, da želijo »povedati | še | ob pravem času« (ko proračun še ni |
»povedati še ob pravem času« (ko proračun | še | ni sprejet), kaj bi pomenilo odstopanje |
In | še | primerjava; v Nemčiji, kjer imajo 1,5 |
dejal: »Zamenjava z današnjim dnem | še | ni formalno izvedena.« |
Brigadir Vraničar je | še | povedal, da bodo slovenski vojaki plačani |
Še | pred 14. majem, ko je napovedana izredna | |
znanega filmskega mesta na svetu, smo se | še | slabo uro cijazili do festivalske palače |
navezal stike s Hollywoodom, da mu ne bi | še | kdaj, kot v primeru Nikite, delali |
izplačilo marčne plače in do 16. maja | še | regres po splošni kolektivni pogodbi. |
Popoldne bodo v hribovitem svetu | še | kratkotrajne plohe. |
ratifikacije evropskega sporazuma, pa bi vlada | še | pospešila postopek spremembe ustave |
poudaril, da je ratifikacija sporazuma z EU | še | posebno pomembna, ker prav zdaj v Bruslju |
Korun je | še | povedal, da so v pogovoru s predsednikom |
zaprosil ustavno sodišče za mnenje | še | pred glasovanjem o ratifikaciji tega |
Josip Gostič je v saniteti deloval | še | v nekdanji Jugoslovanski armadi in |
In če dodajo | še | tisk, je odziv na ta dogodek izreden, |
distributerji naftnih derivatov in | še | kom ...). Medtem ko se mnogim zdi vse |
delu slovenskega morja, prireditelji | še | niso premislili. |
maja - Predsednik Zelenih Slovenije je | še | naprej Vane Gošnik, čeprav ni vnovič |
razrešiti, bo očitno vodil Zelene Slovenije | še | najmanj do naslednjega kongresa. |
mora po hitrem postopku obravnavati | še | sveženj gospodarskih zakonov. Poleg |
Poleg teh bodo poslanci obravnavali | še | nekaj zakonov, ki so v prvi ali drugi |
V petek bo | še | seja komisije za peticije. |
Naši častniki bodo sodelovali | še | v poveljstvu čete in mednarodnega bataljona, |
Kot | še | piše predsednik Kučan, zanj ni bilo |
» | Še | vedno ni jasno, ali bo predsednik državnega |
predsednikov strank danes ni bilo, zato | še | ne bi mogel dejati, da imamo zagotovljeno |
odločitve tudi v EU in Natu, naredili | še | kakšen korak v tej smeri ali pa bodo |
obdobja v odnosih med državama, in | še | posebej poudaril, da je bila Ukrajina |
pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo | še | vedno ni |
vlada, vendar do zaključka redakcije | še | ni končala seje; o tem so govorili |
referendumske pobude Gibanja 23. december | še | ni, pač pa so zaradi podpisa pod t. |
sprejem vlada že leta 1995, vendar | še | ni prišel na dnevni red . |
parlamentu, če bo opoziciji odvzet | še | zadnji nadzorni instrument, razmislili, |
instrument, razmislili, pri čem bodo | še | sodelovali. |
replike so se v takem slogu nadaljevale | še | precej časa, nato pa je DZ glasoval |
ker je vladajoča koalicija s pomočjo | še | nekaterih strank prizadejala »hud udarec |
morda ne bi bilo slabo, če bi o njih | še | enkrat spregovoril kviaz. |
Darinka Mravljak (SLS), v nadaljevanju pa | še | kopico kadrovskih sprememb v že oblikovanih |
storil zaradi razočaranja, ker Slovenija | še | ni članica Evropske unije. |
Švedska gostja se je strinjala, da je | še | veliko možnosti za povečanje gospodarskega |
razvpite homoerotične afere, ker ta | še | ni raziskana, pač pa je do nje prišlo |
prvih demokratičnih volitvah v takrat | še | tridomno skupščino leta 1990. |
Skupščina je sicer | še | delala po starem poslovniku, vendar |
vendar pa je bila obstrukcija dovoljena, | še | več, z obstrukcijo je bilo mogoče ustaviti |
Kabila je | še | napovedal, da bo v 72 urah oblikoval |
mednarodne obveznosti »do meje, ki bo | še | ustrezala interesom prebivalstva«. |
redno sejo, pri kateri jim je ostalo | še | obravnavanje in odločanje o šestih |
tako do konca četrte seje obravnaval | še | predlog zakona o davku na izplačane |
ratifikacije evropskega sporazuma in | še | nekaterih drugih mednarodnih sporazumov, |
drugih mednarodnih sporazumov, vsebuje | še | predlog zakona o spremembah in dopolnitvah |
prirejajo posebne igre na srečo, in | še | nekatere druge akte. |
pa vzklika množica ljudi, ki nemara | še | niso slišali, da se je narava suverenosti |
So pa | še | drugi razlogi, ki bi jih bilo treba |
Še | jasneje: naš položaj ne bo niti tako | |
Balkanu (vzemimo v Veliki Britaniji) | še | krožijo ideje, kako bi to skupnost |
pokojnin ne bo, ker marčni dvig plač | še | ni presegel negativne razlike, ki je |
ni presegel negativne razlike, ki je | še | vedno 2,0 odstotka. |
povečanje proračuna, ki bi lahko pomenilo | še | večjo katastrofo kot hitra rast plač |
ta je bil sprejet intervencijsko, a | še | zmeraj velja - dejansko razbremenjene |
industrijska proizvodnja kot kategorija BDP | še | naprej zmanjšuje, čeprav je v bistvu |
Stavkovni odbor je | še | sporočil, da bodo v dogovoru z upravo |
nadaljevanje sezone, v kateri ga čaka | še | vrsta tekmovanj na najvišji ravni z |
sledila Alenka Bikar, za njo pa bržkone | še | kakšen izmed obetavnih športnikov. |
zadnjem času vročih tem ustavno sodišče | še | ni odločilo oziroma sta obe ponovno |
Takoj po nesreči je obseg onesnaženosti | še | težko določiti, saj še ni jasno ali |
onesnaženosti še težko določiti, saj | še | ni jasno ali olje ogroža zajetje pitne |
prizorišče nesreče in poskušali preprečiti | še | večjo škodo, saj je bilo v cisterni |
Še | večje sprenevedanje pa bi bilo, če | |
podobne avtomobilske eksote, mimogrede pa | še | kakšnega marutija. |
hiši na ljubljanski Šubičevi sprejeli | še | kakšen podoben zakon, bo pravzaprav |
tarifne priloge h kolektivni pogodbi | še | vedno ne bo prišlo, bodo po besedah |
Predstavniki železniških sindikatov so danes | še | enkrat ponovili, da gre pri njihovih |
zakonodaje evropski in zaščitnih ukrepov, je | še | opozoril. |
vlada ni spremenila svojega stališča: | še | vedno trdi, da je evropski sporazum |
precej zaščiteni, nekaj predpisov se | še | pripravlja, pri nepremičninah pa je |
nepremičninah pa je treba zavarovati le | še | stavbna zemljišča. |
Zaplotnik, dva dni za njima po isti smeri | še | Belak z Božićem in šerpo Ang Phujem. |
bosta že jutri poskusila priti na vrh | še | Pavle Kozjek in Nemec Sepp Seiler, |
Sojenje osmerici revolverašev prekinjeno, | še | preden se je začelo |
Poslanci so zatem sprejeli | še | zakon o ratifikaciji konvencije o prepovedi |
orožja ter o njegovem uničenju, zatem pa | še | sklep o začetku postopka za ustanovitev |
stavkovni odbor ter proti njemu in | še | približno petnajstim stavkajočim uvedlo |
promet, danes ob štirih popoldne pa | še | potniški. |
čeprav po Rekarjevem mnenju razmere | še | niso takšne, da bi dovoljevale uvedbo |
zunanjepolitične strategije kaj večje, sicer | še | ni znano, kajti Američani se še vedno |
sicer še ni znano, kajti Američani se | še | vedno niso povsem odločili, kateri |
Slovenije, da dobi povabilo iz Madrida, | še | vedno polovične. |
je zdaj v lasti črnogorske vlade in | še | zmeraj naprodaj. |
Jacku Samardžiji, vendar ta doslej | še | ni plačal niti marke, češ da stavba |
porinil v svoj mercedes in jo povrh vsega | še | grdo žalil. |
danes dopoldne nepreklicno odstopil, | še | ni znano, prav tako pa Klaus še ni |
odstopil, še ni znano, prav tako pa Klaus | še | ni povedal, kateri minister bo moral |
LJUBLJANA, WASHINGTON, 25. maja - »Ni | še | znano, katere države bodo nove članice |
Na vprašanje, ali | še | vedno ocenjuje slovenske možnosti kot |
Kmetič, danes do pol sedmih zvečer | še | niso dobili. |
taistih požarov, kriminalisti pa so | še | ugotovili, da je domačin sčasoma postal |
Še | sreča, da so ga odkrili, saj je od | |
Odločitve o nogometnem prvaku | še | ni |
in nato zanetil požar, v katerem je | še | sam izgubil življenje, je še nepojasnjeno. |
katerem je še sam izgubil življenje, je | še | nepojasnjeno. |
pogorišču nedograjene počitniške hiše našli | še | do nespoznavnosti zoglenelo truplo |
kolaps vsega gospodarstva, pa je Grah | še | vprašal, pri komu bodo zaposleni tisti, |
ne bi pogajali, bi se stavka jutri | še | zaostrila, kar pomeni, da bi ob polnoči |
Zdravstveno stanje ponesrečenca je | še | vedno kritično, tako da kriminalisti |
kritično, tako da kriminalisti z njim | še | niso uspeli opraviti pogovora. |
Dekle je prisilil, da mu je | še | večkrat pozirala naga in jo zatem prisilil |
pozirala naga in jo zatem prisilil | še | k spolnim odnosom. |
odločil za obtožnico, vendar do sojenja | še | ni prišlo. |
policijskega helikopterja in cestnih blokad | še | niso prijeli, sta odnesla več milijonov |
policija, kljub takojšnjemu posredovanju, | še | ni prijela. |
Sprejeta naj bi bila | še | letos, kar je morda tudi prispevalo |
Vlaki | še | vedno stojijo |
pogajanja, za njihovo nadaljevanje pa | še | vedno zahtevajo odpravo suspenzov in |
trdijo, da so na prej omenjeni dan vozili | še | več, kakor predvideva vladni sklep. |
potniški vlaki, tovorni promet pa je | še | vedno močno ohromljen in tako rekoč |
zbora na prvi naslednji redni seji | še | enkrat odločati o zakonu. |
drugega kaznivega dejanja, priznal | še | umor. |
zapisali nemški varnostni organi, ni pa | še | znano, kje bo sodni proces potekal. |
sindikatov pa sta si, tako se zdi, | še | dlje, kot sta bili na začetku stavke. |
zdaj za nadaljevanje pogovorov, ki | še | niso pogajanja, nepreklicno zahtevajo |
severnih in vzhodnih krajih zjutraj | še | pretežno oblačno. |
železničarjev, da bo promet normalno stekel | še | preden bo škoda postala vir večjih |
Rekar je | še | povedal, da bo danes preklical suspenze, |
Rekar je | še | dejal, da je ravnal v skladu z zakonodajo |
individualne pogodbe, pa bodo na denar morali | še | počakati. |
Dodajmo | še | , da jutrišnje izplačilo pomeni le od |
lanski dolg delavci iz ostalih družb, | še | ni znano, zdi pa se, da ne tako kmalu, |
mariborskega Okrožnega sodišča o predlogu | še | ni odločal. |
Lojze Peterle se | še | vedno ni odločil, ali bo kandidiral |
SKD | še | naprej obsoja suspenz stavkovnega odbora, |
vrhu v Madridu povabljene v zvezo, | še | ni dokončno, vendar je za administracijo |
obstajajo možnosti, da bi se dogovorili | še | danes, je povedal Drnovšek. |
najavilo, 7,3 odst. pa se glede tega | še | ni odločilo. |
Še | največ vprašanih - 37,4 odst. - je | |
Še | posebno pozornost zbujajo visoke plače, | |
Pravilnik | še | določa, da je referendum veljaven, |
zato, ker v času zbiranja podpisov, | še | niso veljali zahtevani pogoji. |
prednost pred vsemi drugimi tokrat | še | povečal - v primerjavi z znova drugim |
predlogov) poleg Marjana Podobnika uvrstili | še | : Milan Kučan, Zoran Thaler, Janez Podobnik |
deset nominacij pa je bilo naslovljenih | še | na: Iva Hvalico, Dimitrija Rupla, Jelka |
naj bi nadomestili z novim besedilom) | še | seznam zakonov, ki jih SLS postavlja |
Tako ostane odprt le | še | tarifni del . |
se začeli pogajati tudi o zadnjem, | še | nedorečenem, to je tarifnem delu pogodbe. |
sestavljajo industrijo, so zaposlovale | še | 212.398 oseb, kar je za 0,2 odstotka |
pritožuje, da imajo številna podjetja | še | vedno težave pri posredovanju letošnjih |
teh ne bo izvedljiva, pa v stranki | še | vedno dopuščajo možnost, da bi oblikovali |
pretežno oblačno bo, dopoldne bodo občasno | še | krajevne padavine. |
Danes v parlamentu o razvojni družbi | še | niso rekli vsega |
zatrdil, da se ameriška administracija | še | ni dokončno odločila. |
Portugalskem, naprej poskuša prepričati | še | druge odločilne dejavnike, kajti potem, |
novimi članicami, se tudi v Washingtonu | še | usklajujejo in odločajo. |
ZRJ namreč | še | vedno zahteva, naj bi jo obravnavali |
delodajalci in vlada - naj bi se sporazumeli | še | o zadnjem vprašanju: minimalni plači |
Kako se je to lahko zgodilo, | še | ni pojasnjeno, kaže pa, da je vzrok |
Hrvaške (Zagreb), za zgorelo hondo pa | še | ne vedo, od kod je bila . |
predvideva že zdajšnji 68. člen ustave, | še | ni sprejet, in po ustavnem zakonu tujci |
Poslanci bodo odločali | še | o formalni sklenitvi postopka za razpis |
kolegiju je predsednik DZ predlagal | še | ustanovitev posebne komisije za spremembo |
jim je danes razložil, da v koaliciji | še | nimajo usklajene vse dokumentacije |
primanjkljaj, je Podobnik povedal, da | še | ni dogovora niti o prvem niti o drugem. |
je vlada danes poslala v parlament | še | čisto svež predlog za začetek postopka |
Naša boleča točka je namreč | še | naprej dejstvo, da skoraj ni mogoče |
uveljavitev odpoklica poslanca, tli pa jih | še | mnogo več -, saj bodo v danem političnem |
za gospodarstvo sta danes uskladili | še | zadnji del pogodbe - tarifno prilogo. |
pogodbe zagotovili, da se upošteva | še | dodatni prag inflacije v višini 8,8 |
Kakšne uspehe bo imelo lobiranje, je | še | uganka, čeprav oba, minister Turnšek |
Še | več, predvidoma sedem, dvostranskih | |
so jih govorice o zaprtju smučišča | še | posebno razburile, sprejeli protestno |
Še | danes milostljivi gospe utegnejo tamkaj | |
prav na ta naš prvi den Venerine poti; | še | nekaj mestijcev ino mestijank se je |
Pak | še | podaniki so se denes dobro imeli; kar |
Da bi le veselo ostalo, | še | na večer, ko bodejo na pobočju Malega gradu |
v Avstriji pred dvema letoma sedaj | še | bolj pod drobnogledom. |
Arhitekturnem muzeju Ljubljana (grad Fužine) odprli | še | razstavo Jože Plečnik; ljubljanski |
o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, | še | ni znano, kot kaže, pa se bo Watts |
memoranduma sir Watts priznava, da gotovo | še | ne izpolnjuje njihovih »najvišjih« |
najprej je rekla ne zbornica, zdaj | še | sindikati |
upravni odbor zbornice, so si premislili | še | sindikalisti. |
obiskovalci bolj zadovoljni z razmerami - to | še | posebej velja za ustreznejše temperature |
ob tem času ponavadi že kar polne, | še | vedno niso tako obiskane, kot bi se |
trije domači zbori, podelili pa so | še | krajevna priznanja. |
Več sto izgnancev od 1576 | še | živečih pa se je danes popoldne zbralo |
Podpisniki pogodbe so se | še | zavezali, da si bodo prizadevali, da |
da pride čimprej po podpisu pogodbe | še | do podpisa socialnega sporazuma. |
GZS Jožko Čuk je izjavil, da danes | še | ne pričakujejo obljubljenih uradnih |
prenehanju veljavnosti sporazuma, veljajo | še | naprej določbe o minimalni plači in |
omogočilo, da državni zbor na izredni seji | še | ta teden začne postopek za spremembo |
formalno traja že dve leti, sicer pa | še | dlje. |
Približno ob 11.15 je helikopter pripeljal | še | dva reševalca, ju spustil in pričel |
helikopter pričel dvigati, najverjetneje | še | pripet na varnostno žico, ki je bila |
predvideva, da bi ustavo spremenili | še | ta mesec. |
stavkovnega odbora Slavko Kmetič, počakati | še | nekaj dni oziroma do podpisa socialnega |
Ta | še | vedno ni podpisan, po zadnjih informacijah |
ciklu oziroma do srede prihodnjega leta | še | zagotavlja obratovanje JE s polno močjo, |
besedah predlog kompromisa izničuje | še | tisto, kar so dosegli na dosedanjih |
mednarodnih dokumentih, vendar Beograd očitno | še | ni pripravljen na resna pogajanja. |
Bill Clinton se je odločil: Slovenija | še | ne gre v Nato |
Nato razširi le s tremi državami,« je | še | izjavil Mike McCurry. |
Slovenska diplomacija si bo | še | naprej prizadevala za vključitev v |
Nata, ni želel dajati izjav, češ da | še | nima natančnih podatkov. |
mogoče dati tistim »zunaj«, in tu je | še | vedno mogoče zavzemanje za »odprto« |
Evropske države se | še | niso odločile; večinoma so si pridržale |
In kar je | še | nevarnejše: izbor Nata bo tudi zgled |
podatkov, kako je prišlo do hude nesreče, | še | ni . |
urada za informiranje Marta Kos je | še | povedala, da naj bi socialni sporazum |
se na upravnem odboru GZS, danes pa | še | na Združenju delodajalcev odločili, |
Pobudo za veto sta podprla | še | Sindikat igralniških delavcev Slovenije |
Kovačič je | še | dejal, da je slab zakon boljši, kot |
internacionale, drugačne, boljše in | še | močnejše povezave po krivici zapostavljenih |
zemljišče, na katerem je razen igrišča danes | še | šola in več drugih zgradb, je bilo |
do nadomestne parcele, na katero pa | še | čaka in čaka. |
Iz Pirana so naredili | še | en izvozni pas, ob njem pa postavili |
lisice v skladu s predpisi, saj se ni | še | nihče pritožil na ustavno sodišče, |
poleg izvrstnih vin in sadja ponujajo | še | veliko kulturnih dejavnosti. |
žena v KZ Goriška brda, kjer smo si | še | danes lahko ogledali in poskusili različne |
peciva spremljajo letošnji praznik | še | številne druge razstave. |
Bricem, da ostanejo pravi kmetje in ne | še | trgovci hkrati. |
šlo na oddih, 5,6 odstotka pa se jih | še | ni odločilo. |
Vlada | še | ni odobrila letošnjega programa gradnje |
Ker vlada | še | ni potrdila, državni zbor (DZ) pa dal |
načrtu dela Darsa za letošnje leto, | še | vedno lahko nadaljujejo z deli le na |
tem opozarjajo, da mora biti sprejet | še | pred počitnicami, ker je v njem tudi |
Blagovica-Šentjakob (20,2 kilometra) dela na trasi | še | niso oddana, izvršena pa so že pripravljalna |
nameravajo oktobra letos dograditi | še | manjkajoča dva kilometra severne obvozne |
kot samostojni svetovalec, na takrat | še | temeljnem sodišču v Ljubljani vložil |
Morda | še | najbolj nazorno je zadevo pojasnil |
tudi predstavniško in sodno oblast - | še | danes je v veljavi nekaj njegovih uredb |
funkcijo predsednika (bržkone) opravljal | še | naslednjih pet let, je bil danes najpomembnejši |
objavili šele po polnoči, ostaja le | še | odprto vprašanje, s kolikšnim odstotkom |
osnovne šole Vižmarje Brod Lili Petač je | še | vedno v kritičnem stanju. I. U. |
Optimisti smo, saj je odprtih samo | še | 20 odstotkov nerešenih vprašanj, ki |
tem pa je videti, da hrvaška stran | še | naprej taktizira z usklajevanjem zadev |
Poleg rednih je sodišče opravilo | še | veliko občasnih pregledov na ministrstvih. |
Izvedbeni predpisi se | še | naprej spreminjajo, tako da za nekatere |
partnerjev do sklenitve socialnega sporazuma | še | ni prišlo. |
plače, enkrat na leto pa se poveča | še | za rast bruto domačega proizvoda v |
V zakonu so predlagane | še | dodatne varovalke, če bi plače v predelovalnih |
Stražnik je | še | enkrat zavpil nad njim: |
Izbuljil je oči | še | bolj in gledal nepremično v črno vijugo. |
okove, ko se je vrnil iz zapora, a | še | ni pozabil nanj, ni pozabil na mrzlo |
Ah, in | še | je na Tolminskem vse polno mrzlih globeli, |
Še | je vse polno ledenih studencev, deročih | |
Rodila je mene in | še | šest otrok. |
In mati nam je pela, o, | še | vedno pela in še močneje. |
mati nam je pela, o, še vedno pela in | še | močneje. |
In | še | zaradi nečesa drugega ni prišla: mesečnino |
Peter, ali | še | kaj poješ? |
Še | mi je rekla: | |
Potem se je okrenil k Petru in dejal | še | enkrat: |
morje, ki se peni pred njim, in moli | še | za deklico svojo, petnajstletno Nedo, |
je njegova koža in nežna, in ni se | še | privadil kamenitih steza in strmih, |
Neda se | še | tesneje privija k njemu in prsi napete, |
Ljudje | še | zmerom delajo. |
Še | se bliskajo krampi v lazovih in plugi | |
bliskajo krampi v lazovih in plugi | še | režejo brazde po njivah. |
Tujcem se po zemlji hoče | še | besede zdravega in veselega rodu. |
razbili so besedo in zdaj se jim hoče | še | krvi, krvi rodù iz Dežele zlatega sonca |
In | še | ga vprašajo: |
Govori | še | o uporu in povej našim bratom, kako |
In dajo si | še | zadnji poljub. |
Tuje pleme je | še | vedno v Deželi zlatega sonca in rdečega |
In | še | so mi rekli, da si mu dala vse, kakor |
In veš Neda, | še | nocoj si mu dala vse, še nocoj, ko |
veš Neda, še nocoj si mu dala vse, | še | nocoj, ko je bil Najdù sam v svoji |
cestah in v njegovem srcu je upanje, | še | zmirom svetlo in mlado: |
Hočeš, da bi ugasnil | še | tisto malo ognja, kar ga je še ostalo |
ugasnil še tisto malo ognja, kar ga je | še | ostalo v njem. |
In | še | pripovedujem pticam pod nebom, drevju |
Njih kri se | še | ni posušila in zemlja, iz katere so |
zemlja, iz katere so izšli, te krvi | še | ni vsrknila vase. |
Njihove kosti | še | zdavnaj niso strohnele. |
samotne in zapuščene, ampak strohnele | še | niso; zakaj kri mučenikov se nikdar |
Še | majhni in nebogljeni smo bili, ko so | |
Še | se ni posušila kri zadnjih ubitih in | |
zadnjih ubitih in zadnjih mrtvih kosti | še | zdavnaj niso strohnele. |
Ali | še | nismo dovolj prečiščeni s trpljenjem |
Ali | še | nismo dovolj nizko vrženi, da lahko |
Ali se | še | nismo dovolj prežgali v gosti temi, |
In | še | nekaj je: cesta pelje vedno naprej. |
Kdo dandanes | še | ne verjame, da je nekje nov dan? |
Kaj za nas res | še | ni nikdar prišel, kaj res za nas še |
še ni nikdar prišel, kaj res za nas | še | nikdar ne misli priti, kaj ga bomo |
prizadejali težki jekleni okovi, se | še | niso zacelile. |
zaceljene, ampak plavordeče lise so | še | zmirom tam. |
S prsti tudi | še | ne morem gibati, ampak upam, da ne |
Zaenkrat | še | res ne morem pisati na papir. |
vse to moje od obupa zmedeno pisanje, | še | nikamor ne bo prišlo. |
Zaenkrat ni | še | nič. |
Pa kaj bi ti | še | pravil! |
Ali se | še | spomniš, prav takrat sem napisal, ko |
In danes je Roža Plamenka | še | vedno. |
pojo, ampak tako čudno, kakor danes, | še | niso peli nikdar. |
Pod imenom je | še | rdeče napisano: massima sorveglianza. |
ogoljufali, kaj za to, če bom ogoljufan | še | za en božič! |
božič velik praznik in da oni tega | še | ne vedo, da samo tisti vedo, ki ga |
kakor mrtvaške so, tako belih rok nisem | še | nikdar videl. |
- Figliolo, pravi, kaj se niste | še | nikdar spovedali? |
Toda odkar sem v ječi, se nisem | še | nikoli. |
Jaz verujem samo | še | v samega sebe, verujem samo še to, |
samo še v samega sebe, verujem samo | še | to, da je nekje moje ljudstvo, ki trpi, |
On, ki je | še | včeraj pisal: |
zakaj jutri bo sveti dan in jaz moram | še | veliko napisati in še veliko živeti. |
in jaz moram še veliko napisati in | še | veliko živeti. |
minulih dni, ravnotako pa moramo, in to | še | tembolj, spoznavati naše sodobne sinove, |
Poznati drugo pa je | še | lepše, in še več - dolžnost. |
Poznati drugo pa je še lepše, in | še | več - dolžnost. |
Umrla je in | še | vedno živi. |
Ni | še | plačano delo njenih rok, a Lina bo |
To dejstvo | še | bolj potrjuje, da je Magajna vse svoje |
Še | otrokom je bridko pri srcu, kadar na | |
Vladimir pa je | še | bedel. |
Da bi zanj lahko | še | kaj prišlo in nad tem je skoro obupal. |
Še | na dekleta se ni spomnil več, zelo | |
Šele tedaj je zapazil, da ni | še | dan, da gori v celici luč. |
ponavadi ne spuščajo jetnikov, saj | še | zore ni. |
Sam bogvekam bi se bil | še | zamislil, pa je že stopil na hodnik. |
Vrgli so mu jo | še | enkrat in on je potegnil. |
nel paradiso! - je dejal sodnik, in | še | dodal obrnjen proti Vladimirju: - |
Toglietevi tutto! Slekel je | še | srajco in stal pred njimi ves bel in |
Pogledali so mu | še | v lase, med noge in pod pazduho in |
Zasanjal je o vrbah, samo podzavestno je | še | čutil bolečine prejetih udarcev. |
Prisluhnil je | še | enkrat, bolj tenko in nič. |
bi mu napisal, kako je hudo in kako | še | upa. |
Saj na dnu srca | še | nekaj gori, ampak po vsem tem, kar |
In | še | bi pisal, naj sestra Dragica - ker |
On se sicer | še | ne bo vrnil za to Velikonoč, ker njegova |
Le rodijo | še | cvetko, a vendar se nam vidijo bolj |
- - - - - - - - - - Kam | še | gremo tam ob morju V Barbano |
Hodimo | še | ob obali do Gradeža, potem nazaj do |
hišic kraj Vipave... ko so | še | gole Trstelja dobrave, |
Odhajam kdovekam in | še | vedno mislim na Idrijo. |
ljubezni, ki se nikdar ne konča in | še | zaplešem junaško - divje drobljeno |
Koruzo ličkajo | še | in mošt še prešajo, a pojejo skoro |
Koruzo ličkajo še in mošt | še | prešajo, a pojejo skoro več nič. |
Samo tu pa tam se | še | oglasi kos prituhnjene pesmi. |
vnukom, s slovenskim vnukom, ki mu poje | še | slovenska stara mati. |
sem v bele valove in vem, da je Soča | še | pred nedavnim valila krvave zublje, |
našli: če so padli sredi boja, tudi boja | še | ni konca. |
Še | mislim. | |
V mislih sem se | še | vrnil domov ne kakor tujec, kakor sin |
časa zarjavel in osivel, a vseeno je | še | živa priča nekdanjih upornih dni. |
vabi, vabi in težko čaka novega in | še | silnejšega (kakor je trpljenje silnejše) |
Še | enkrat se ozrem po razvalinah gradu | |
Ozrem se | še | enkrat po Sv. Gori in nehote pomislim |
trde tepke, a jaz jo imam vseeno rad, | še | rajši, saj to je vendar - to je moja |
- Morda bo | še | tekla krvava. |
Sv. Luciji pripodita vanjo svoje valove | še | Idrijca in Bača. |
Višje so senožeti in gmajne in | še | višje so planine. |
In ta vrisk se | še | odmeva v globelih in grapah, se lomi |
Še | en vrisk in čeča ve, da je bil njen | |
Kdo pa | še | zna tako vriskati kakor on. |
Zato pa je | še | veseljša od fanta. |
se otava kosi in žanje ajdo, polomi | še | sirk in potem obere sadje in spreša |
Kaj pa je | še | sedaj? |
No, | še | malo listja za steljo. |
kateri je odteklo jezero in po kateri | še | dandanašnji teče Soča. |
Sami med sabo se | še | dobro razumejo. |
Upor je | še | danes živ v Tolmincih. |
največja narodna epopeja in pričakujejo | še | večje epopeje. |
Truden sem že in vendar grem lahko | še | naprej ob Soči do Kobarida. |
tvoj križ, kjer so | še | tisočere korenine! |
mašiš, ko ril bo zdaj | še | globlje globočine, |
globočine, da z večjo silo | še | drugod priteče. |
Še | bo sonce. | |
In nemi peli bodo | še | grobovi in duh rojen |
leti so prihajale na ta božji svet | še | tako dobre zime, da sem bil otrok. |
Veter pihal, siva Lakota pa je bila | še | v povojih in zaradi tega ni mogla hoditi |
Takrat sem bil jaz | še | majhen. |
Matere nimam več, | še | predno sem otrok‐izgubljenec postal |
danes, ko eno teh smrti zapišem, me je | še | zmerom strah. |
Ves ogenj, kar ga je | še | bilo v starkinih očeh, je zagorel in |
Še | najdelj časa sta ji ostala sinova Albin | |
dni je bila pisala Albinu in Albin ji | še | ni odgovoril. |
Še | Lovrički je dala pismo prebrati in | |
Pisal ji je njen drugi sin, da se mu | še | dobro godi, da hodi po otoku, lovi |
Da mu je | še | dobro, piše. |
Nič takega, prav nič takega, | še | da je lačna, mu ni omenila. |
Še | danes se spominja Tristana in Izolde. | |
To je bilo | še | v prvih letih vojske. |
Saj je bilo potem | še | slabše, kakor poprej. |
v Trstu tudi le tuja zastava in ta | še | tisočkrat okrutnejša od prejšnje. |
ti ne veš, kaj si mi dala in kaj mi | še | zmerom daješ. |
in se je ozrla krog sebe, kaj naj bi | še | vzela, jo je s stene pogledala Vladimirjeva |
Tebi | še | violine niso pustili vzeti s seboj, |
zanič, da pušča, da je na vetru in | še | vse polno drugih slabosti so ji očitali, |
pomlad, da se bodo povrnili lahko, vsi, | še | Tilka, na Kras, bodo nekaj dni med |
naložila na njo omaro, stare cape in | še | vse drugo, kar se da prodati v starini. |
Še | enkrat je šla v bajto in se posebej | |
Z raskavo dlanjo je | še | poslednjič pobožala zid, plesnjiv zid, |
Ravno prav bom | še | prišla. |
Še | Tilka je poslala za božič pozdrav. | |
Ko so se v dalji oglasili | še | drugi zvonovi, se je okrenil in dvignil |
se je kraški cerkovnik Martin zbudil | še | pred zoro. |
Prav za prav | še | ni čas. |
Ni | še | zora. |
Vse je gnalo | še | iz kosti, ki so trohnele na dnu pod |
Še | ko mu je šrapnel razmesaril rebra in | |
Še | zmerom umiramo, a izumrli ne bomo. | |
Sladek vonj ni | še | nikoli šel čez te gmajne. |
Milijon Kraševcev je že umrlo na Krasu in | še | milijone jih bo umrlo. |
Rodilo se jih bo tudi | še | milijon. |
razširim Vrtačno, da zasadim ob robu | še | nekaj terana. |
Še | živeli ne bi brez tega. | |
Danes pa | še | posebno rad zvonim, da vabim k vstajenju. |
Še | tisto noč so Martina peljali k sodniku. | |
se je vlak premaknil, je k Martinu | še | enkrat stopil orožniški častnik, ga |
Stisniti, | še | stisniti!" |
Še | zmenili se niso. | |
Sedaj jih je bilo samo | še | pet. |
Zdaj jih je | še | pet. |
Saj je | še | močan. |
Še | nekaj, Martin. | |
Zadnji, ki ga | še | videl nisi, je Martin, kakor si ti, |
Najmlajši, ki ga | še | videl nisi, je Martin, Martin kakor |
* | Še | dolgo v noč je Martin vpil. |
In - od sten je odjeknil samo | še | poslednji krik. |
za las podoben vsem drugim večerom, | še | nesrečnejši bo in težji, napolnjen |
mlado dekle, komaj šestnajstletno; | še | dobro razvila se ni, pa jo je Ludvik |
suhih makaronov bi prodal vso vas, | še | lastno mater bi zatajil. |
»To ti povem, pob, da se boš | še | pokesal, pa bo že prepozno. |
Bil sem v Trstu, pa to ni | še | nič. |
Rečem ti, da ti bo | še | žal.« |
oči, na Reko pa me cesta ni zanesla | še | nikoli. |
Še | zmerom je bila to zaokrožena obala, | |
Resnično žive slike tega kraja pa si | še | danes ne morem jasno zarisati pred |
- Oh, je dejal, čudno, da se me | še | spominjaš, saj je že osem let, kar |
Kaj | še | . |
Da, | še | največ uspeha je pokazala »žitna bitka« |
Oče je | še | ostal. |
Tu pa tam | še | pribije kak podplat, da se preživi |
Če bi vedel, kako mi je, bi | še | on poslal kako liro. |
Pomisli, na stare dni, pa | še | kaj takega. |
toda pod pepelom te njihove ponižnosti | še | zmerom tli strupena žerjavica ogorčenosti |
postane lahko nevaren zločinec, posebno | še | , če pomislimo, da nima velike izobrazbe. |
Kdo pa | še | ne ve, da oni, mestni očetje, ne smejo |
Naposled je pravzaprav čudno, kje | še | črpajo to svojo moč do |
odpotuje - težko je dati stotak, toda | še | težje je biti brez Lole. |
nadaljni se je vlekel dva meseca in | še | čez, šele potem je dozorelo v njem, |
moža, se oblekla v črno, se tupatam | še | kaj malega poslužila skrivnih hodnikov |
Pravijo, da človek na zadnjo uro | še | enkrat doživi vse svoje življenje; |
Kar je bilo med njimi | še | trdnih in pametnih deklet so se kmalu |
trinajst so že vse razrušili, edino ta | še | stoji. |
zaprla se je vase in se potuhnila; | še | strah pred smrtjo je ni več vznemirjal. |
prav kakor ta začudila, da si jo lahko | še | kdo poželi. |
Še | eno črhni!" | |
kar na hodnik - da je bila zmešnjava | še | večja - in stopil k drugi sobi po cela; |
in zarjavelo cev, kar mu vse lahko | še | prav pride, si vse lepo uredil in se |
Kmalu vstane, gre po sobi in tupatam | še | kaj pospravi, naravna podobe na steni, |
Drugi pa | še | zmerom vpijejo, se kotalijo po hodnikih |
v široke dlani in jim je ob tej uri | še | nekam dobro pri srcu. |
večerji pomečejo otroke spat in uredijo | še | kako malenkost. |
Še | sledovi za njima so sila zabrisani, | |
začenjajo z njega dni " ali pa ko sem bil | še | mlad, zdrav in močan", ko smo bili |
Francovichka na primer se za nebesa | še | zmeni ne". |
konec, mi je dal spovednik pokoro, in | še | kakšno. |
To je tako: če te okradejo, te lahko | še | zaprejo in kadar si zaprt, te lahko |
zaprejo in kadar si zaprt, te lahko | še | obsodijo; kakšna pravičnost je to? |
Še | pokore nisem zmolila. | |
Domov sem šla in se gospodarja | še | zdaleč nisem več branila, pa tudi drugih |
raznimi citati iz katekizma, ki so ji | še | ostali v spominu iz mladosti; h koncu |
vplivalo na vse stanovalce, posebno | še | na otroke, ki so ob takih prilikah |
Moj Bog, | še | zakuriti nimam s čim!" |
Res, da tupatam ponoči kdo | še | pomoči posteljo, in tudi sveča jim |
posteljo, in tudi sveča jim včasih | še | zabinglja pod nosom - toda to se jim |
greh in tudi verodostojen dokaz to | še | ni, da so otroci. |
Meni | še | !" |
kozarec, potem dva in tri, si naročil | še | cigaret - pijača se brez kajenja upira |
je | še | dodal in jo cmokaje poljubil. |
Še | to naj bi nam prepovedali, kaj pa nam | |
nam prepovedali, kaj pa nam potlej | še | ostane?" |
je bilo pri Angeli kaj malo govora, | še | podaritev telesa je bilo samo motno |
Vzela sta se, | še | preden je minilo leto po oni noči na |
ji bilo zagotovljeno, da bo pri njem | še | enkrat začutila vso silo in slast tistega, |
Zdaj je | še | čas, da grem," si je rekla in mislila |
zastokala; in morda je vprav to moža | še | bolj razkačilo in povzročilo v njem |
Kasneje se je Angela po sili razmer | še | nekajkrat udala - in sicer za denar. |
denar, in žganje, ki ga je zaužil, | še | posebno razburjala in pritiskala k |
Linika se | še | nekajkrat prevrže na svojem ležišču, |
je bilo petnajst let - bila je sicer | še | drobna, toda njeno telo je že dobivalo |
Potem je šla | še | večkrat na ulico; sto lir pa ni nikdar |
jih je navalilo nanj in kar jih je | še | ostalo krog njega." |
Le v meglenih podobah je | še | videl večer na vasi: v sivem |
Jaconcic se | še | danes spominja tiste Pojavnikove Roze |
spominja tiste Pojavnikove Roze in | še | celo zdaj na stara leta mlaskne z jezikom |
Ni mu bilo | še | dvajset let, ko se je odpravil z doma |
Ta svoj posel opravlja Ernest | še | dokaj srečno: v petih letih si ni prislužil |
Sina Bernarda pa je | še | posebno zamrzil takrat, ko je izšlo |
Jaconcig magistrata od znotraj ni poznal, | še | od zunaj dokaj slabo. |
Še | malo, kanalje, potem bomo gospodarili | |
Na jesen | še | ne bo mogoče, ker nima denarja, na |
Sicer bi bil Chriznich lahko ostal | še | nadalje v delavnici kot obratovodja, |
Bil je | še | pred časom upokojen in tako je njegova |
Sicer je bil Chriznich prepričan, da | še | vedno živi vsa družina samo ob njegovi |
Pogreznil se je vase in obmolknil; | še | za otroke se ni več zmenil. |
mizi dobra pečenka, sadje, po vrhu pa | še | dve ali tri steklenice chiantija. |
Kaj takega mu | še | zdaleč ni padlo na um. |
Če bi bil | še | mlad, ne bi rekel, tako pa, zdaj na |
svojim življenjem pa Andreicich vendarle | še | ni. |
sama ga je požrla, zdaj pa bi rada | še | naše." |
Glej jo no, v teh časih, ko | še | za slan krompir nimamo, ti žre meso. |
Seveda je | še | prej zagrozil: |
angeli so jih prejle tudi nesli; pa | še | kako nedolžno so se držale pri tem," |
Francovich se za te stvari | še | zmeni ne. |
V hiši | še | zmerom tu pa tam kaj zrogovilijo. |
Med avtomobili se nocoj | še | prav posebno odlikuje nov Stayer - |
za njo, samo vprašanje je, če jo bo | še | dotekel. |
je tista cesta na nekaterih krajih | še | precej strma in z bodečim kamenjem |
grenkega srečam na njej in ponekod so | še | jasno vidni sledovi mojih karambolov |
ogorek je priznano ničeva in povrhu | še | nečedna malenkost, pri kateri se res |
Vse to in | še | sto drugih stvari človek razmisli ob |
Še | ozre se ne za njim in nič mu ni mar, | |
pisarnah, v čakalnicah, na vlaku in kdo ve | še | kje. |
celico, sem ogorek razsul, mu dodal | še | malo zdrobljene in umazane morske trave |
pozni večerni uri pa sem imel samo | še | eno cigareto. |
»Samo | še | eno imam«, sem rekel. |
Potegnil sem | še | enkrat, potem pa je nekaj težkega padlo |
ogorek, ki je bil težji od verige, | še | precej časa v rokah in nisem vedel, |
Nekaj pač moram ukreniti dokler je | še | čas; toda kaj? sem se spraševal. |
dolg, dobro ohranjen in na njem so se | še | poznale zadnje tri črke napisa »Sport«. |
»Kaj mi mogoče preskrbite | še | kaj?« sem poprosil takoj na to. |
* | Še | kakih deset dni sem presedel v Trstu. |
ste popolnoma zbiti od vsega tega; | še | pomislil nisem na to. |
Še | nad teden dni sem bil v Gorici na razpoloženje | |
bajonetami in čeladami velik strah in | še | večje spoštovanje. |
je potreba zmerom stražiti, posebno | še | , če človek nima soseda bogve kako na |
zakaj oblast se, odkar obstoji, ni | še | nikdar varala v svojih mnenjih. |
Ludvikom in Bernardom ni bil nikak obisk, | še | srečanje komaj. |
Pa | še | pošteno sta se zadela: četvero nog |
In ti ... | še | zmeraj?« |
» | Še | zmeraj«. |
študent, ni kmet, ni delavec, ni uradnik, | še | potepuh ni, ker ima v sebi ponosa in |
kolikor se le more ogiblje nevarnosti, on | še | vedno lazi čez mejo. |
»In tako | še | vedno laziš? |
Česa, to | še | sam ne vem. |
Iščem nevarnosti, pa se | še | na rob mosta ne upam. |
verjamejo več tako slepo v Boga, posebno | še | odkar smo dobili novega župnika, ki |
počasi se je polastil vsega posestva pa | še | vdove Ane povrhu. |
Še | tisto noč je planil s peči, kjer je | |
Obsojeni | še | niso in tudi tako kmalu najbrže še |
še niso in tudi tako kmalu najbrže | še | ne bodo. |
je Bernard odhajal je dejal, da bo | še | prišel. |
le pride, je odvrnila, da se bosta | še | kaj pomenila. |
Še | dolgo sta tako sedela in molčala, potem | |
nemščini zmerjala - Bernard Tul se je | še | prav dobro spominjal, kako se je moral |
Bernard Tul se je | še | dobro spominjal, kako ga je stric Tone |
to življenje ni imelo do tiste ure | še | prav nič nasilnega in upornega na sebi. |
Bilo mu je dvajset let in | še | je legal s kokošmi spat. |
z njimi pognali šolo v zrak - na to | še | pomislil ni - pač pa, da bi lažje in |
države, požigal šole, da bi ljudstvo | še | naprej tavalo v barbarski temi. |
ga, naj se vrne med svoje skale, naj | še | naprej grebe zemljo in živi - star |
Toda | še | preden je zjutraj posijalo jesensko |
posijalo jesensko sonce, pravzaprav | še | preden se je dodobra zdanilo, se je |
Vrnil se je nekaj korakov, toda | še | preden je stopil na jez, je zaslišal, |
Bila je | še | otrok, kakor pred dobrimi dvajsetimi |
» | Še | smeti ni, da bi jih človek kadil in |
In če bi ga nihče ne videl, bi bilo | še | dobro, ampak vrniti se v domačo vas |
njegovega srca; - čudovite sanje, naglas se | še | ni upal misliti o njih - in zato se |
lajšal s sladkimi sanjami, ki so se | še | danes lesketale v njegovih velikih, |
let bo kmalu star, toda zaprt ni bil | še | nikdar. |
Martin je hotel | še | nekaj razložiti, toda potepuh se je |
Veliko je delal za to stvar in | še | danes dela. |
tatvino, celo s tatvino, da, s tatvino | še | posebno. |
potem pa je govoril o tem, da ni bil | še | nikdar zaprt, da se mu je to prvič |
Tolminskem, kamor gre Martin Jakončič, tam pa | še | nikdar ni bil. |
Zdaj je tukaj | še | precej vroče, je rekel, ampak pozimi |
Prišla sta na postajo in ker je manjkalo | še | dobre pol ure do odhoda vlaka, je detektiv |
kakšni Slovani; bral je sicer, da je tu | še | barbarska zemlja, kjer se dogajajo |
lastne oči prepričal, da ti ljudje | še | zdaleč niso divjaki. |
Moral bo ostati najmanj | še | dve leti. |
Še | branil sem mu. | |
Martin pa bi | še | kar naprej razlagal o vsem tistem, |
staremu prijatelju, in mu jo je stisnil | še | enkrat, rekel neštetokrat zbogom in |
pomlad, ko se vrne Ernest, sicer pa | še | prej, saj ima doma mlin, kakor mu je |
povabil, na počitnice, saj drugo leto | še | ne bo upokojen. |
toče in prve slane, ki tako rada uniči | še | to njihovo poslednje upanje. |
»Tepec, ker kmetje | še | niso pokosili otave.« |
saj sem jaz tudi obupaval, v vodo pa | še | do današnjega dne nisem skočil. |
domov | še | Ernesta, vodil bo trgovino in lahko |
Še | pred sončnim zahodom se morate javiti | |
prevzeto od vožnje, v ušesih mu je | še | zmerom brnela pesem, ki jo je pritajeno |
pesek frčal izpod nog, in se vrnil | še | z večjim dostojanstvom. |
Butnil je kapo na glavi, da je obležala | še | bolj po strani kakor je bila prej in |
Martin, »ampak mislil sem, da je Pipi | še | živ.« |
Mar niste | še | nikoli videli nobene |
je | še | dodala, zaničljivo premerila njegovo |
gostilnah, saj ima vendar pisano, da se mora | še | pred sončnim zahodom javiti pri prefekturnem |
do doma imam komaj dve uri, zdaj pa | še | poldan ni.« |
o ptičih in malo je manjkalo, da ni | še | zapel. |
upognjenega in zveriženega hrbta, oči ima pa | še | zdaj lepe.« |
segali v temnozelenih klinih do reke; | še | visoko v pobočju so sredi temnih bukovih |
prazno ptičnico in da bi lahko mahal | še | z levico, je urezal vrbovo mladiko, |
stopiti skozi domača vrata, se pozibati | še | enkrat na vegasti skrilji pred pragom, |
spreletavale Martina Jakončiča, ko je bil | še | mlad, in so se nemara zdaj oglasile |
dejal sam zase, »toda nemara bomo imeli | še | srebrne.« |
Prehodil je že polovico poti in ker je bil | še | zgodnji popoldan, je stopil po stezi, |
je zleknil v senco, da bi premislil | še | o dveh stvareh, ki jih je moral urediti, |
Nekoč, | še | pred vojno, se je bil v Trstu srečal |
Copate so | še | zmerom plavale po prahu, ki je bil |
tri kocke sladkorja, ki so mu bile | še | ostale po rajnkem Pipiju. |
vraž glede živine pa se kmetje ne bodo | še | tako kmalu iznebili. |
Delati bom začel, saj mi je mlin | še | ostal« |
bila že vsa vas v senci, je na Pologu | še | zmeraj sijalo sonce. |
Stopil je iz vasi, tu pa tam so babe | še | zmerom gledale za njim. |
na katero so odlagali vreče, je bila | še | tam - in Martin je sedel za hip. |
Še | nekaj korakov, in stopil je na Pologarjevo | |
Prag je bil | še | zmerom tisti: velika skrilj, ki se |
Še | nikdar v svojem življenju mu niso dajali | |
bo poplačal, naj se nikar ne boje; | še | nikdar v življenju ni ostal nikomur |
»Pri jedi ima | še | pes mir,« |
povečerjali, si je Pologar obrisal brke in | še | preden je žena vstala in pospravila |
bilo enolično, zadnja leta so bila | še | posebno bogata na težkih in presenetljivih |
Potem se jim je obetala | še | največja nesreča: vojaška cesta. |
Stari, ki so se ga | še | spominjali, so morali razlagati svoje |
Morda je | še | pri moči in bi ga lahko porabil za |
In | še | isti večer je Pologarjeva pestunja |
Lepega dne bodo | še | ti obubožali in pridejo vsi na naša |
Še | sena jim niso privoščili povsod, vrgli | |
Kakšna krivica, pa se | še | danes niso zdramili. |
pridigal, in se ozrl po hlevu, če je hlapec | še | tam, da mu pri priči odpre oči. |
No, saj je jutri | še | en dan,« |
poteče napolnjeno z grenkobo, toda | še | uro pred smrtjo jim je popolnoma neznana |
Čutil se je | še | bolj navezanega: govoril ji je o bodočnosti, |
Pretekla so štiri leta in Martin Jakončič | še | ni imel pohištva. |
ugašalo, čeprav se je Jere spominjal | še | sleherni dan. |
Martin je | še | naprej prenašal težka bremena na svojem |
Po vojni je | še | zmerom delal v pristanišču, dokler |
Kadar ga je Ernest obiskal, je bil | še | posebno vnet, sčasoma je prišel tako |
sredstev, magari tatvine, nemara tatvine | še | posebno. |
Toda | še | preden se je utegnila |
Samo da bi ga | še | osem dni ne prijeli, pa bi bilo vse |
na mlin že popolnoma pozabil, - in | še | preden so petelini prvič zapeli, je |
jutro petelini v prvo zapeli, Martin | še | ni spal, ko so zapeli v drugo, ga je |
rekel, »treba bo gnati na pašo; slane | še | ni in živina gre lahko na gmajno.« |
pretegnil in stopil za hlapcem, ki je | še | odklenil |
Pred tednom dni se mu o tem | še | sanjalo ni. |
ga ne prijeli in poslali domov, mu | še | na misel ni prišlo, kako bo živel. |
se oglašale ptice in sonce je bilo | še | daleč. |
Otrok je | še | huje zavreščal. |
In tako je | še | tisti večer šel na obiske. |
njegovega srca je ležal težek kamen, ki ga | še | ni mogel prevaliti. |
Pri cerkvi jo je videl že dvakrat, | še | pogledala ga ni. |
Ni ji bilo | še | osemnajst let, ko je zanosila z Martinom, |
Take zgodbe se dogajajo | še | danes. |
Še | zmerom hodijo dekleta | |
Oče in mati sta ji umrla | še | pred vojno - in ko je ostala sama, |
strani ji je bilo prav zaradi tega | še | huje, ker so lahko s prstom kazali |
si pa seveda prišel, da mi zagreniš | še | te poslednje dni,« |
Zaklical je, | še | ozrla se ni. |
mizo, stopil je k oknu in v polmraku | še | enkrat premotril njen obraz, potem |
stalil in so samo tu pa tam pod kapom | še | ležali sajasti kupi, čez katere so |
za otko, kakor bi jo svoj živi dan | še | ne bi bili videli. |
premetavali težke pluge, ki so bili | še | težji od mokre zemlje. |
Kleli so izdatno in se | še | izdatneje usekavali s prsti, postajali |
prebujalo tudi Martina Jakončiča in | še | podžigalo njegovo pričakovanje. |
presenečenje vseh vaščanov, ki niso bili | še | nikdar priče tolikšne nežnosti. |
Karabinjerji | še | niso imeli veliko opravka z ljudmi |
je dejal Cestar, »ta ti bo | še | kaj dal. |
Kamor jih vržejo, tam obležijo, pa | še | hvaležni so, da jim ne teče na glavo. |
Do pomladi bom že | še | pretolkel, potem se pa itak vrnem v |
In lahko rečem, da ga moraš prijeti | še | posebno, če je tvoj brat. |
opazil, da si zatisnil oko, primejo | še | tebe. |
je pred vojno vedel kaj o žeparjih, | še | navadnih tatov je bilo malo. |
Takrat ljudje | še | niso bili tako pokvarjeni. |
Pa to | še | nič ni,« |
Danes pa, | še | pomisliti ne smem, kakšne križe in |
In | še | mi nismo.« |
in Martin pa sta sedela v gostilni | še | vse popoldne, jedla, pila in sanjala |
»Zaenkrat | še | ne morem, drugo leto pa že, najbrže, |
basiral, Martin pa je pel tenor, ki je bil | še | čist, samo v višinah se je tresel. |
Pa | še | danes bi se dalo kaj narediti, če bi |
Pa ne samo to, | še | nekaj imam za vas« |
To bi že lahko vedel, da nisem | še | tako propadel, da bi cunje kradel,« |
otrok je kazal veliko nadarjenost: | še | tri mesece mu ni bilo, ko je že reagiral |
Ernest se je | še | nekaj repenčil in trmasto vztrajal |
vojni se je vpisal v sedmi razred, toda | še | preden je končal, je šel predavat v |
Zahajal je | še | zmerom v tajne organizacije in govoril |
vest s tem, da je bil potreben, saj | še | cerkev dopušča tatvino zaradi samoohrane. |
vseh sredstev, tudi tatvine, tatvine | še | posebno. |
to svoje prepričanje, na tihem ga je | še | zmerom pekla vest. |
Dan je bil neskončno dolg in noč | še | daljša. |
vrtal vanj, bi bil Martin vse priznal, | še | denar bi vrnil. |
orožniki prijeli in ker je vsa vas | še | precej časa govorila o gadji zalegi |
ga lahko videla, zato se je stisnil | še | globlje v vrzel in se potuhnil. |
»Veter je in človek | še | cigarete ne more prižgati,« |
je | še | pripomnila in obstala. |
Včasih sem kadil | še | boljše,« |
umaknila roke pred denarjem, »samo | še | eno tako mi zini, pa te naženem. |
Saj so ministri tudi tatje, in | še | neumni tatje na povrh. |
H koncu pa je | še | dodal, da tudi tatovi prinašajo svoj |
je rekla, »zdaj pa | še | kaj takega spraviš iz sebe. |
je, ves denar sem zmetal za hišo in | še | nisem vsega plačal. |
Samo denar, ki je | še | manjkal, mi je dala in navsezadnje |
manjkal, mi je dala in navsezadnje | še | nismo vsega izplačali in hiša pravzaprav |
prebeliš zunaj in znotraj, so zidovi | še | zmerom razpokani in tramovje gnilo.« |
Zdaj bo sedel leto dni, je pisala, in | še | sama ne ve, kako se bo v tem času pretolkla. |
so govorile, » | še | vzameta se lahko.« |
Še | mu ne da kri miru.« | |
Pismonoša jo je | še | bolj začudeno pogledal, ubogal pa jo |
Gilda | še | ni bila stara trideset let, toda kazala |
Na njenem obrazu je bilo | še | zmerom nekaj finega, čeprav so bila |
Martin | še | zmerom ni prišel do besede. |
In na povrh | še | otroka?« |
Tu se kos kruha | še | zmerom najde. |
K županu pojde in | še | kam drugam. |
Pologarica se je zavzela, ker ji | še | nihče v življenju ni rekel gospa, umila |
Martin je | še | prej izginil na skedenj in se dolgo |
mlinu, ki so ga imeli doma in ki ga | še | zmeraj čaka. |
» | Še | slabše, ustrelili so ga.« |
»Nekaj podobnega in | še | hujšega. |
Kaj misliš, da nisem imel | še | nikdar opravka s takimi stvarmi. |
štiridesetimi leti, draga moja, ko se vam | še | sanjalo ni.« |
izkazalo, da je zadnja leta živela | še | bolj grenko življenje, kakor v Trstu, |
Nekaj časa je | še | pošteno živela. |
Martin vrnil na vas, pa se je vrnila | še | ona. |
Gilda ima | še | nekaj lir, Martin bo prejemal še nadalje |
ima še nekaj lir, Martin bo prejemal | še | nadalje tistih osemdeset lir na mesec |
Pri večerni molitvi so molili » | še | en očenaš, da bi šlo vse po sreči pri |
groba in obilna ženska trde besede in | še | trše pesti. |
Še | preden so jo utegnili prenesti v hišo, | |
zapovedi in postave, ki so bajtarjem | še | v posebni meri potrebne za krščansko |
»Kaj se pa ženi v tako bajto, kjer je | še | polna izba otrok.« |
Pravzaprav lahko | še | boga zahvali, da je tako, kakor je. |
laze, njivice in travnike, dodal je | še | vratove in obronke in se vprašal, ali |
vojno, ki je divjala okrog njega, se | še | zmenil ni. |
dobivala svoj smisel, katerega sicer niso | še | znali opredeliti. |
Italijani, Furlani, Bosanci in kar je bilo | še | drugih milih cesarjevih narodov, ki |
Nič več ni bilo zdravega in celega, | še | zemlja sama je bila vsa razbita; štiri |
Če je že pobral konje, lahko pobere | še | voz. |
Med potjo je ujel | še | par lepih sivcev. |
Računal je in računal: naj se | še | tako podviza, pred nočjo ne bo doma. |
Žef pa se | še | ozrl ne bo. |
Na videz sta tam | še | zmerom njiva in travnik, toda ko se |
začeli graditi žičnico, so prignali | še | dve kompaniji ruskih ujetnikov. |
in Žida Levija, kasneje sta prišla | še | dva Rusa: |
Še | dandanašnji ji pošilja mano. | |
Spočetka jo je | še | včasih zapekla vest, posebno takrat, |
zapekla vest, posebno takrat, ko so | še | prihajale s fronte Žefove dopisnice. |
potem, ko je izpil dva kozarčka žganja, | še | huje pekla. |
Tako se mu ni godilo | še | nikdar v življenju. |
Še | slabše je bilo s staro materjo Anco. | |
bil sicer večkrat pijan, toda bil je | še | bolj pohleven. |
Ko je bil | še | smrkav pastir, mu je nekoč gospodar |
Še | nisi! | |
» | Še | !« je kratko odrezal. |
Kaj | še | ! |
Tiste dni so se vrnili | še | trije kmetje domov, toda prišli so |
Pijanost se mu | še | ni popolnoma izkadila, vendar je bil |
»Pa | še | ti!« se bo obrnil h Kati. |
»Primojduš, jima bom že pokazal, saj | še | ni vseh dni konec!« je pribil Žef in |
koristi nič, časti pa | še | manj. |
Da, in | še | odpustil bi ji počasi. |
Prišel je do travnika; konji so bili | še | zmerom tam, privezani k orehu, kakor |
In | še | deževalo je medtem; vreče so bile mokre, |
travniku so vendar barake, morda je kakšna | še | dobra za konjski hlev. |
Nikdar se | še | nisem dotaknil konj. |
Ženo je ugonobil, zdaj pa bi rad | še | staro mater. |
pošten, miren, pobožen in ne vem kaj | še | vse! |
Otroci so se najedli sadja in ga | še | prinesli v beračih domov. |
Zdaj da bo | še | kuhal. |
Tega ni | še | nikdar delal. |
bil preslab, pa sta morala poprijeti | še | fanta. |
Bila sta | še | smrkavca. |
Cebnila sta se ob kamen in se | še | zmenila nista. |
In potem so bili pri hiši | še | konji, s katerimi sta |
Poba sta bila za kramp | še | preveč zelena, zato sta metala kamenje |
Žefa je | še | zmerom srbelo pod pazduho in okrog |
svojo obleko izplaknil v reki, uši pa | še | niso izginile. |
Potem je Jakob | še | nekaj zamrmral glede umazanega perila, |
»Sama je šla, pa naj se | še | sama vrne.« |
Pa | še | ti!« je rekel Veroniki, ki se je prav |
Tisto popoldne so delali | še | z večjo naglico kot druge dni in globlje |
Sicer pa, tičica draga, nista | še | obračunala. |
Ha, zdaj bo zahteval | še | obresti. |
kakor druge dni in sitnaril, če večerja | še | ni bila kuhana. |
Molčal bo, to je v vsakem primeru | še | najbolje. |
verjameš, jim preštej parklje in tace pa | še | ščetine, če se ti da.« |
Kajpak, zdaj naj bi ji | še | roko stisnil in jo pohvalil za vse, |
za posteljo in za deklo bi ti bila | še | zmerom dobra. |
presejala moko, spražila kavo, in ker se | še | ni naveličala, je poiskala star koledar |
pretekli skoraj dve uri in Nanca bi nemara | še | kar sedela v kuhinji, če se ne bi zadrla |
V kuhinji je | še | malo postala in premišljevala. |
je brskala po čopih las, ki jih je | še | imel za ušesi. |
jutri pa bi lahko spekla kruha in povrh | še | dve peči mlincev. |
Zima bo | še | dolga.« |
Pekla je in kuhala in da bi se možu | še | bolj prikupila, je svoje popoldneve |
Venčka k teti po otroka, povrhu pa je | še | vprašala Žefa, če bi ne kazalo poklicati |
Žef | še | otrok ni pustil nikamor. |
»Če je tako, pa naj jih | še | gospod fajmošter redijo. |
Mi | še | ne živimo od božje besede. |
Jakob bi se bil rajši | še | s pankrtoma sprijaznil, kakor pa izgubil |
Kaj | še | ! |
Pa | še | kako lepo ti pride domov, kakor bi |
Kaj takega ni | še | nobenemu padlo v glavo. |
Še | nikdar ga nismo imeli.« | |
Seveda, hleva | še | nikdar nismo imeli. |
Kaj | še | , veliko njivo ste prodali, lahko bi |
prodali gozd, poplačali dolgove in | še | kupili zemlje. |
Še | pred zimo ga je hotel spraviti pod | |
pokrit, pred njim pa je ležalo polje, ki | še | ni bilo očiščeno ne preorano. |
Nasmehnil se je, si | še | izposodil denarja ter šel h kovaču |
Prvo leto je bil pridelek | še | kar nekam dober. |
tisti njivi, ki jo je oral ves teden in | še | ni bil pri kraju. |
Nanca se za vse to | še | zmenila ni. |
Blaga je bilo doma | še | precej, denarja za dnino pa ni bilo. |
Vrnil se je | še | tisti dan, ker se je bal, da bi Nanca |
bo, bo kuhala koruzne mrve, in kadar | še | koruzne moke ne bo, |
Doslej za lakoto | še | ni umrla in jutri tudi še ne misli. |
za lakoto še ni umrla in jutri tudi | še | ne misli. |
» | Še | nikomur ni padlo na um, da bi tako |
človek tako neumno nekam zaburiti, da | še | tega ne presodi, da je kravam treba |
In Nanca se je čudila, da ni | še | bolj zrogovilil. |
In | še | kakšne! |
pa bo arnice, otave in otavnika pa | še | otavnice, kolikor bo kdo hotel. |
Še | tisti večer je umrla. | |
Kaj naj zdaj pravzaprav | še | počenja doma; vse zija samo vanj in |
navdušeno razlagal, kaj vse bi bilo | še | potrebno pri njegovi kmetiji; reka, |
Še | besedo sreča so po navadi uporabljali | |
»Saj je imel | še | srečo. |
naši kašči je bilo šest kolovratov | še | iz tistih sivih dni, ko je živela in |
renčelico in razmišljal o sreči, ki me je | še | čakala; zvečer sem bil tepen, »da ne |
naši ljudje niti poznali niso - in je | še | vprašanje, če so sploh vedeli zanjo. |
bil v čast vsakemu kmetu, in redila | še | dvanajst kur, šest zajcev in dve raci, |
In tako se je Strežek | še | o tistem pustu oženil s čokato, kakih |
Ta sum sta kramarja | še | sama potrdila: suhi Matelič je šel |
Ah, tega otroka bo doletela | še | velika sreča.« |
dve tanki kiti spletenimi laski in s | še | bolj črnimi, samo za spoznanje škilastimi |
Dopoldančarji pa smo se v tistih povojnih letih | še | strože razdelili med »dedce« in »babe«. |
Jaz bi se | še | ruvala, če bi hodila v šolo.« |
»Šiva | še | lahko. |
Ta pridiga je | še | bolj podžgala |
Živa, krščena in | še | neumna povrhu,« je rekel Cestarjev |
privezal na posteljo, dokler je bila | še | majhna in ni trgala vezi. |
Strežek pa je | še | zmerom upal, da se bo vrnila. |
tarejo, o davkih, ki jih ne zmore, in | še | o obrestih, ki jih komaj plačuje. |
Petru Na skali je vse pogorelo, pa | še | zavarovan ni bil. |
Bil je | še | trden, kljub svojim sedmim križem. |
Oba Čargova sta | še | zmerom zaprta v Rimu. |
Zdaj ti pa napišem | še | najbolj pretresljivo novico, ki nas |
Ti se boš seveda | še | spomnil Strežkove Tinke, saj je hodila |
Pa tudi Sreče se | še | spominjaš. |
je bila preveč razrasla, postala je | še | bolj nasilna. |
Tinko pa | še | zmeraj pričakuje. |
cesti, ustavljal vse ljudi, domače in | še | rajši tuje, ter tulil vanje, ali so |
Zdaj leži in se bo | še | opomogel. |
Drugače pa je | še | zmerom, kakršen je bil. |
Preden sem pismo zapečatil, sem ga | še | enkrat prebral in videl sem, da sem |
Po ustnem izročilu pa se je | še | do današnjih dni ohranila navada, da |
V šoli so me poučili | še | o tem: iz vsake gosenice se izleže |
Za navrh pa so mi | še | roke omrtvile; prsti so mi otekli in |
kakor ni bila na prvi pogled zanimiva | še | nobena celica, čeprav sem jih obiskal |
Skozi vodeno belilo so se | še | poznali napisi in razne risbe. |
Viden je bil samo | še | rahel obris, ki naj bi podajal golo |
Časa bo | še | na pretek, sem si rekel in stopil k |
Okno je bilo | še | precej veliko, zakrižano, zamreženo |
Toda | še | več. |
izvaljenih lističev, štirje pa so bili | še | zabubljeni v temnorjavih smolnatih |
zateglo golobje gruljenje, ki me je | še | iz koprske kaznilnice mučno spominjalo |
List se je | še | vedno tresel, toda vzroka še nisem |
se je še vedno tresel, toda vzroka | še | nisem mogel odkriti. |
Pritisnil sem glavo tesno k mreži in | še | danes vem, da mi je glasno razbijalo |
Zdaj je | še | čas. |
No, zdaj mi pa | še | povejte, zakaj ste se obešali na križe |
spoznanje dvignil obrvi, pogledal me | še | zmerom ni. |
»Za filozofijo ste | še | premladi. |
»Stopite do okna, da, da, | še | ,« je mencal. |
Stopil sem | še | korak bliže. |
Mladika je bila | še | zmerom tam in na njej še dva lista. |
Mladika je bila še zmerom tam in na njej | še | dva lista. |
Še | dva lista, še dva dni, in potem ne | |
Še dva lista, | še | dva dni, in potem ne bom imel pred |
Mladika se je vrnila, in gosenica je bila | še | zmerom na njej, čeravno je mladika |
kako sta se dve razsuli na zadnjem | še | celem listu. |
Po hodnikih se je | še | zmerom razbijala pesem jetnikov in |
Za tako kazen pa ste | še | premladi in prešibki. |
Pravkar je bila | še | zima: mraz, s cigaretnim dimom napolnjena |
Zanje je | še | prezgodaj. |
življenje: živali rastline, ljudje živali in | še | sami med sabo. |
poslušam do konca: dan hitreje mine, pa | še | naučim se marsikaj.« |
gospodinja in njena ogorčenost se je | še | stopnjevala. |
prišel, postal na cesti pred hišo, | še | ograje se ni dotaknil, se odkril, prekrižal, |
Kam gremo, saj | še | berači ne verjamejo več v boga. |
»Nikar se tako ne ženite, saj vas lahko | še | kap zadene, ker ste od božje besede |
Soseda je | še | naprej pridigala o kapi, o hvaležnosti |
širokopleč, bradat možakar, oblečen v | še | dokaj dobro ohranjeno vojaško obleko |
vas pa je prišel samo vsak teden in | še | takrat se je vedel zelo bojazljivo |
vam raste trta okoli in okoli,« je | še | pripomnil z užaljenim naglasom. |
»No, zdaj te moram pa | še | zvezati, drugače mi med potjo smukneš |
Okouinokou je v naši vasi | še | danes živ. |
začudeno zamaknil v blatno, tu pa tam | še | zasneženo pomladansko pokrajino ter |
nepreviden se je obesil na gabrovo vejo - in | še | celo na šibko gabrovo vejo. |
stvarnik je bil zelo dober pravnik - | še | danes bi lahko na zemlji zasedel stol |
ženske nežnosti sicer prebledela, toda | še | preden je cerkovnik zaloputnil za sabo |
Vprašala ga je, če se nemara | še | spomni, kakšnega kozla je ustrelil |
je objel svojo plešo in iz dna srca | še | enkrat vzdihnil: |
zadružna sirarna, prinašajo maslo samo | še | starokopitni kmetje in pobožne bajtarice, |
»Kaj nisi | še | nikdar videl nobene zadrgalice?« je |
da srobot prav tako drži, veriga pa | še | bolje, toda Kuščar je njegove besede |
skrčen in | še | nekoliko zmrzel. |
zamaščen klobuk, njegov nos pa je bil | še | obsežnejši in bolj zavihan kakor v |
Še | zadrgalica je bila moja.« | |
Prva bridkost ga je doletela, | še | preden je bil spočet. |
hčerka in fantek, toda fantek se je | še | kot nedolžen angelček preselil bogu |
pretipal telovnik, če nima nemara kje | še | kake šivanke ali bucike, in mirno stopil |
naj ga poviškajo, saj tako lahko dobi | še | kilo, ker se preveč napenja. |
Oče mu je | še | krepkeje zategnil pas, zalivali so |
»Kaj pa | še | sediš? |
Zinka je počasi vstala, stopila v kot | še | po dve jabolki ter jih postavila predenj |
je Venček Zinke ogibal, Zinka pa je | še | zmeraj silila vanj. |
Šest let, to | še | ni večnost, toda tistih šest let življenja, |
otroke ne sodijo več in prav tako se | še | ne smejo vtikati v resne pogovore. |
v šolo - v kraljestvo fantov pa si | še | ne drznejo prinesti svojega nosu. |
pa se v njihovih srcih zdrami dotlej | še | neznan občutek. |
solzami v očeh in hrepenimo, da bi jih | še | enkrat doživeli. |
ciljih si je zapomnil samo Peter in | še | ta le zaradi tega, ker mu je učitelj |
kmalu posvetil, kateremu je najbrž | še | dandanes zvest; skratka, ustvaril si |
tako važnim in težkim delom ga oče | še | ni mučil. |
tako mašo, kakršne v Fratnikovi hiši | še | nikdar niso slišali. |
Te besede pa so Fratnika | še | bolj podžgale. |
svojo potrpežljivost in vzel Venčka | še | enkrat v šolo. |
Venček pa je ležal na peči in | še | vedno jedel suhe večerje. |
fižolova raklja, »toda sčasoma bo že | še | za |
Še | preden je Venc dopolnil dvajseto leto, | |
Kdo ve, nemara te | še | vzamejo. |
Še | Obrekarjev Matevž je z berglami skakal | |
Še | vprašali ga ne bomo. | |
rad rešil svoje dostojanstvo, toda | še | preden je našel primerno besedo, je |
vest ga je tako prizadela, da se je | še | globlje pogreznil v pijačo; popival |
Takega letnika | še | najstarejši na vasi niso pomnili: dekleta |
v pijani glavi, razumel, da obračun | še | ni končan, zato je nategnil vajeti |
sfrčal s kozla v grmičje pod cesto in | še | med potjo preklinjal Banjaluko. |
in ima popolnoma zamašen nos, pa | še | takrat se drži, kakor bi se mu godila |
malhi steklenico močnega žganja, ki ga | še | pred mrakom položi v posteljo in zaziblje |
Izidor šel, se je Venc znova stulil in | še | vztrajneje molčal. |
stopila k njemu in ga vprašala, če bo | še | kaj pil, ker pa je Venc zmajal z glavo, |
Ali te | še | teži, tako teži, da se jočeš? |
Stisnila se je | še | tesneje k njemu, tako da ga je skoraj |
In | še | upa si.« |
Lahko si | še | kaj naredi,« je stokala Marjanca in |
daljnih spominih, ko je bila njena mati | še | mlada in mehkega srca. |
za obilnejši vsakdanji kruh, pa je | še | bolj otrdelo. |
Ostala bi | še | naprej natakarica, otroka bi pa on |
vprašal Šmonov Izidor in porinil štulo | še | globlje v žep. |
Zinka je bila | še | pozno v noč tako dobrodušna, da ni |
ginjenosti tako pretresljivo zatulil kakor | še | nikoli. |
Takrat je bila | še | otrok, sesala je palec in tuhtala veliko |
»No, potem pa pridi | še | kaj pogledat. |
Marjanca je rekla, da na kaj takega | še | misliti ne smem. |
»Strežek je bil | še | večji čuk, pa se je oženil,« je rekla |
Pobu se bo | še | zmešalo,« je tarnala. |
tako globoko prizadet, da je tulil | še | glasneje kakor po navadi. |
maščevanja delijo z odprtimi rokami | še | to, kar imajo. |
je odhajal od sestre Pavle, je bil | še | ves v ognju. |
kakor v tistih večerih, ko je bil Venc | še | otrok. |
Velika miza je bila na istem mestu, | še | zmerom nekoliko odmaknjena od stene, |
Ko je bil | še | otrok, mu je nekoč padel na boso nogo |
Venc je | še | nekaj časa stal pri vratih in izgubljeno |
Skočil je pokonci, a | še | preden se mu je spomin razbistril, |
Pavla se je začela seliti | še | istega dne. |
»Hišo ti je dal, ti pa mu | še | pomij ne privoščiš!« je rekla Pavli. |
»Zaspani Tone « je bil | še | zmerom prehlajen, ležal je na peči |
neznanim občutkom, ki ga do takrat | še | ni poznal. |
ležala pred njim blatna, samo tu pa tam | še | zasnežena pomladna zemlja. |
je že poganjala popke in je ponoči | še | zmerom prasketala po lesenem opažu. |
Še | pred dnem se je dvignil, se zamaknil | |
»Zaspani Tone « se | še | ni vrnil iz bolnišnice. |
in se nekoliko segrel, je poprosil | še | za nit, da bi si prišil gumb k srajci. |
Opombe vredno je samo | še | tole, da je bila veja, na katero se |
svetovni nazor’ in ki je duševnim delavcem | še | posebno potreben, kakor pravi Vodnik |
Kajpak, dve leti bom moral | še | počakati, ker se take stvari zavlečejo«. |
Še | zaušnice ne smeš nikomur pripeljati. | |
ovenela jabolka, po katerih smo segli | še | preden je Jera ocvrla jajca. |
Preden smo odšli, smo seveda | še | enkrat prebrali nekaj strani iz ‘Prerokb svete Šembilije’, |
in zahtevali od očeta, naj nas pelje | še | k Matevžu na Vrh. |
je najprej ozmerjala, potem pa se je | še | sama nasmejala od srca. |
let srečno življenje, pa lirikov nam | še | ne bo zmanjkalo. |
zakasnele in cendrave piščance, ki bi se | še | radi držali materinih peruti, samozavestno |
rahlih gubicah okrog sočnih ustnic | še | zmeraj skriva prikrit nasmeh, ki jo |
nasmeh, ki jo hudomušno izdaja, da bi se | še | rada široko nasmejala, bleknila kaj |
pričalo to, da se je Kihova Jera komaj | še | spominjala, kaj si je to pomlad polomila. |
letos sem si pa samo nogo izpahnila; | še | besede ni vredno!« |
Pri tem seveda ni treba | še | posebej poudariti, da ji je mleko vzkipelo, |
Pa | še | s peto mašo! |
»Saj, in da bo komedija | še | večja, moraš še ti nesti tja svoj kljun!« |
»Saj, in da bo komedija še večja, moraš | še | ti nesti tja svoj kljun!« je dejal |
glej, da ne prideta dve nazaj!« je | še | dodal. |
manifestaciji za skupno misel, kar je treba | še | posebej podčrtati, in o podobnih otrobih, |
Dokaj jasno so pričali, da se | še | niso dobro otresli vseh sitnosti, ki |
je vrtela po hiši, kolikor je bilo | še | v njeni moči. |
desnico in z jezikom, s tem poslednjim | še | prekleto |
so iz lastnih skušenj vedeli, da bo | še | najprej nehala, če ji ne bodo skakali |
potice, skubla kokoši in piščance ter | še | vsaki dve minuti skočila v izbo in |
pijanosti imenoval svoje hčere, vendarle | še | ujela božji blagoslov. |
Brezskrbno sta stopala fanta - in kdor | še | nikdar ni vlačil težkih čevljev ves |
Še | posebno so jih imeli na piki Ruparjev | |
medtem nota lahko ušla; sklonil se je | še | niže, skoraj klecnil je, kakor bi hotel |
Nanca je bila že dekle, ko se je Ludvik | še | bos pojal po gmajni. |
Ostala je sama in | še | naprej ljubila noči. |
si Jakob ni upal, je Ludvik šel - in | še | tisti večer se je med njim in Nanco |
Zdaj pa je spet govoril, posebno | še | zato, ker ni bilo podžupana v cerkvi. |
ljudskega potrpljenja, in to | še | tem manj, ker je vendar povabljen na |
zaključil svoj govor, se vrnil k oltarju, | še | nekaj požebral, nato pa se je okrenil |
Še | v glavo mi ne pade, da bi sedla z njo | |
Kobilčer | še | zmeraj ni prišel do sape in ker je |
njem pa je | še | posebno pri jedi neumorno plesalo Adamovo |
»Daj mi | še | enega!« je rekel Štefuc in udaril s |
je zjokal in se sveto zaobljubil, da | še | kapljice ne bo več srknil in da svoji |
da bi se pojala z drugimi, je seveda | še | krepkeje prijemal za tuje glave. |
»Ampak bom že | še | pokazal!« |
zato so mimogrede odklenili v župnišču | še | oba svoja psa: |
Tine, ki se je bil preveč zagnal, je | še | nekoliko zategnil, Kobilčer je prebledel |
»Tako bezlja ta norec stari, pa | še | ni pameti dotekel.« |
»Zdaj se mi boš | še | na glavo postavljal,« je zaklel Štefuc, |
Kaj bi govoril, | še | pozimi sem spal pri njej!« se je zakrohotal |
posmrkoval in spraševal, če se bodo | še | lahko poboljšali. |
izražali dobro o njem; vedeli so sicer, da | še | niso vsi računi tega večera popolnoma |
trikrat, da bo petelina zadavila, če se | še | kdaj predrzne k njenim kokošim. |
Začumel je, kraljica majniška!" je | še | z večjo strastjo ponovil in grebel |
Ni mu bilo | še | šest let, pa je že stregel k maši. |
dočakala, pri tebi bo pa zlatenica | še | na obisku!" |
in je bila rajska ptica lepa kakor | še | nikoli. |
štirideset let se je vrtel po cerkvi, a | še | nikdar ni opazil, koliko je v njej |
Štefe se je | še | enkrat pokrižal, se naglo skoračil |
ga bomo, reveža oskubljenega, o pa | še | kako ga bomo zaklali." |
In nemara jih bo | še | !" je na tihem mislila žena; glasno |
Če bi bil pokojni Čar | še | živ, bi ne bilo skrbi!" |
pojdi in hitro zapri vrata, da mi otrok | še | prisadi ne dobi." |
po velikem stopnišču, da se je lahko | še | enkrat oddahnil, ker ni bilo tam nič |
svetila v omari, svetla in zlata kakor | še | nikoli. |
Saj težko jih je rediti, a | še | teže je, če ti umirajo. |
O, če bi bil gospod Čar | še | živ! |
Ves čas se prestopa, toda naj se | še | tako skuša skriti v gruči, nastaja |
zevajoče, umazane rane na vratu teče | še | živa kri. |
novega utripa, ki mu oznanja, da je | še | življenje v njem. |
Sicer pa je pobočje | še | bolj strmo kakor sem mislil." |
strel in takoj za njim skoraj hkrati | še | dva. |
je že nešteto razorov med lehami in | še | ni videti vratu. |
Teci!" mu | še | v isti sekundi udari na uho. |
In zato se hoče | še | bolj pognati. |
Teci!" zavpije | še | enkrat. |
A vendar je | še | tako lepo gledati in zato gleda in |
pridelala dovolj krompirja, posebno pa | še | dovolj koruze, kajti brez koruze ni |
rahlo završi, kakor bi imel od spanca | še | kosmato grlo. |
Na ogenj pade in | še | nov zubelj prasne kvišku. |
Jaz pa | še | vrta nimam na ravnem! |
»No, bab | še | ni!« bevskne Zavoglar in vrže svoje |
» | Še | enkrat odrežemo, pa smo pri šmohorki«, |
grabljicami, kajti v toplih dneh je Hostarica | še | toliko pri moči, da lahko sama gospodinji, |
da lahko sama gospodinji, posebno pa | še | , ker se mali Stanko ves čas vrti okrog |
Nato izsrkajo | še | putrih do zadnje kaplje. |
Moj brat in moje sestre so bili | še | vsi razkropljeni po Italiji in Nemčiji, |
samo zatohle pobožnjakarice, ki se jim | še | sanja ne, koliko živih dvomov je v |
je bilo pod zakajeno slamnato streho | še | vse polno stare šare, po večini celo |
spremenila se je, a nekaj ji je vendarle | še | ostalo: ker je mnogo brala in ker je |
Še | ime. | |
» | Še | na sliki ima žive oči.« |
Pa | še | kako žive!« je vzkliknila, očitno nezadovoljna |
» | Še | zdaj, ko ga takole gledam, se mi zdi, |
»Siromak včasih | še | svetlih oči ni smel imeti!« |
Ne vem, zakaj ga naši | še | niso zaprli. |
In | še | sam ga je moral zagrebsti. |
Trlica je bila | še | , nemara še bolj koščena in zgarana, |
Trlica je bila še, nemara | še | bolj koščena in zgarana, toda bila |
bi ti pripovedovala, saj tega bi se | še | sam lahko spomnil.« |
»No, in kakor veš, jo je | še | isto noč pobrisal čez mejo. |
bili so taki ljudje tudi pred vojno, | še | prej, zmeraj, medtem ko smo mi garali |
voz, prežvekuje najbolj jalovo seno in | še | zamuka ne. |
»No, in tako so Obrekarju ostali samo | še | trije pobje: |
»Sicer pa ni | še | vseh dni konec. |
Še | o Ivanki sem hotela povedati. | |
Še | danes ne. | |
smo zavezniki, ko zaveznikov sploh | še | nikjer ni bilo, zdaj pa jih ti zavezniki |
In | še | Drnulov Drejc, ta zguba zgubasta, ta |
ugonobil, nisem pa mislil, da boš zdaj | še | s škornjem hodil po njej!’ |
»Pa | še | kakšen!« se je zavzela teta. |
Včasih, pred prejšnjo vojno, ko je bil | še | krepkih let, je večkrat grmel v svojem |
Še | psom niso dali živeti!« | |
Stric bo | še | tebe preživel. |
- Ker | še | niso godni, pravim. |
Ampak prašički | še | niso bili godni. |
Še | danes ga vidim, kako se je s svojim | |
Vedela sem, da ima | še | nekaj za bregom, pa da mu beseda ne |
Še | danes me zazebe. | |
Ana,’ je rekel, ‘toda takrat si bila ti | še | kuhana in pečena pri gospodu. |
Nesla sta koruzne moke in fižola in | še | druge drobnarije ... |
vse pošteno v precep vzel, mene pa | še | posebej. |
poletja, čeprav so bila okna odprta in maj | še | ni bil pri kraju. |
k sebi kakor pred leti, ko sva bila | še | mlada in sva v sobi gledala najine |
In | še | poba Borisa sta jemala s seboj. |
Potem je Obrekar pregovoril | še | čevljarja Zanuta, ki se je spravil |
» | Še | sedaj jih vidim, kako se o mraku odpravljajo |
lahko nosili gnoj, bosta zdaj vendar | še | nekajkrat nesli kruh. |
‘Tako je | še | bolj pripravno,’ je govoril. |
»Ob prvi povodnji bo nam | še | kos njive odnesla,« |
Samo Krn je | še | žarel v večernem soncu. |
Bilo je | še | pred razpadom Italije. |
visoko prisojno stran; Kozjekarjev svet | še | ni ozelenel. |
»No, takrat smo | še | precej časa molčali, potem pa je naš |
Vse to bo, samo da te hudiče, ki | še | divjajo tam po cesti, naženemo iz doline |
Še | staro uro so iztrgali iz stene in jo | |
je bil jasen, miren, a vendar se je | še | meni zdel oster, izzivalen. |
Še | nas starcev. | |
Pravzaprav nase | še | pomislila nisem. |
Še | danes jo vidim. | |
‘ | Še | nje ste se bali,’ je rekel in tako |
Obrekar ga je motril naravnost in živo, | še | trenil ni. |
Bichi ga je | še | enkrat mahnil z vso silo svoje težke |
puškinimi kopiti, toda čeprav je imel | še | težko vrečo na hrbtu, se je obdržal |
In | še | ta je nenadoma utihnila,« je počasi |
In kakor mi je Boris povedal, je | še | v istem hipu zastokal. |
A vendar je hodil | še | vso noč, da sta pri zori prišla na |
Nebo nad sedlom je bilo | še | svetlo. |
Sedela je | še | nekaj časa in gledala po dolini. |
petnajstih letih se vrneš domov, pa | še | večerje ne dobiš! |
»Toda to | še | ni konec. |
Očka Orel je | še | mnogo pretrpel. |
Vidiš, tebi je | še | deset let do moje starosti. |
videl, to se pravi, Podoreharjev ga je | še | videl, ko so ga mučili v Tolminu. |
Še | mrtvega? | |
Vidiš, mrtvih se | še | bojim, toda če bi zdajle Obrekar prišel |
tistimi širokimi zamahi, ki izdajajo | še | ne dovolj resne in premišljene, zato |
majhna, kakor je bila včasih, ko je bila | še | s slamo krita in je bilo sleme upognjeno |
Še | preden sem stopil na dvorišče, se je | |
Krožil je nad vasjo, ki je bila | še | vsa |
sočno travo, ki je zdaj padala pod | še | bolj odločnimi zamahi. |
kakšen »Noi tireremo diritto!« ali | še | kaj bolj kremenitega in mogočnega. |
gruče, kakor bi hotel pokazati, da je on | še | zmeraj l'Arma del Re, to se pravi, |
nobeno stvar, razen za svoje brke, ki so | še | po modi kralja Umberta I. |
sivi, če si jih ne bi barval, tako pa | še | zmeraj črni kakor vrana grozeče krilijo |
zasedbi leta 1918, toda zanj je to | še | zmeraj samo zasedena sovražna dežela. |
Naj politiki | še | tako pišejo in kričijo o svetih mejah |
o svetih mejah Matere Domovine, naj | še | tako kličejo za priče tistih šeststo tisoč |
In | še | več. |
dvajsetih letih je spoznal, da so ti ljudje | še | vedno prepričani, kako bodo nekoč pognali |
videz mirna, toda lahko zdivja, če samo | še | enkrat poči bič. |
kakor bi pod lipo ne bilo žive duše; | še | manj, kakor bi sploh ne bilo več ne |
Toda preden začne brati, | še | enkrat dvigne glavo in še enkrat pogleda |
začne brati, še enkrat dvigne glavo in | še | enkrat pogleda po množici, kakor bi |
cerkvenega obzidja, to je globok prepad - in | še | nihče se ni obdržal v zraku nad prepadom. |
bridek, zanje ni druge rešitve, kakor | še | bolj pobesiti glave ter se premakniti |
Rejc stisne zobe in na njegovem obrazu | še | bolj otrdijo trde poteze trme in jeze. |
»Nikamor!« ponovi | še | ostreje, a ker vidi, da jim z besedo |
orodje in ga ogledujejo, kakor ga ne bi | še | nikdar videli. |
Danes je ta krog | še | bolj mučen, ker vedo, da niti o mraku |
odložijo predpasnik in ruto ter se | še | enkrat umijejo in počešejo, ker je |
Tukaj sva regljala, zakaj ne bi | še | doma skupaj regljala, ker sva oba brez |
pošten človek, zato je zanj Barbaron | še | zmeraj nerešljiva uganka. |
naprej, že zdavnaj, pred sto leti in | še | več, ti pride v vas neka Barbara. |
Še | veliki kmetje bi jo vzeli za ženo, | |
Tretja Barbara, ki | še | zdaj reglja s svojim klopotcem, je |
ukrade ali koga sune z nožem, potem pa | še | in še, in naposled celo ropa in ubija. |
ali koga sune z nožem, potem pa še in | še | , in naposled celo ropa in ubija. |
Še | caposquadra ravna z njim kakor z obrisnico | |
In | še | pravijo, da je izdajalec najgrša stvar. |
rdečem cvetu kakor živi plamen, se danes | še | globlje nagiblje čez ograjo. |
Še | zmeraj ni nobene duše nikjer. | |
Saj je | še | veter izdihnil: ni ga, da bi obrnil |
stopi v obokani hlev, zasuče glavo in | še | enkrat pogleda po nebu, ki je nizko |
okrog vogala hiše Mojega Jezusa in se | še | niso razpršili oblački prahu, ki ga |
Toda Žuželjčevka | še | ne vidi in ne sliši. |
Njene oči so prazne, steklene, | še | brez odrešilnih solza. |
Saj | še | živi!« se oglasi gromki Usadarjev glas. |
Za Tinčem je | še | pogledala. |
Mene | še | pogledala ni ... uuu! ...« |
»In | še | besede nimate! |
O, | še | besede nimate!« |
Tinč pa je | še | posebej molil. |
Pa naj človek | še | verjame, naj še daje za maše v dober |
Pa naj človek še verjame, naj | še | daje za maše v dober namen, naj se |
daje za maše v dober namen, naj se | še | zateka k takim svetnikom!« |
Žuželjčevka pa | še | stiska pesti in še kriči vanj, kakor |
Žuželjčevka pa še stiska pesti in | še | kriči vanj, kakor bi čutila, da mu |
»Zato!« sikne | še | enkrat in nato zajame sapo. |
Zgrabi ga s trdo roko - in | še | isti mah je Modrijan v cestnem prahu, |
Saj | še | vem, kaj si rekel, ko sva jo z Jurjem |
jaslimi, da gledajo iz korita samo | še | kratke krive noge in debela glava, |
pomeri s kazalcem v svojega moža, ki je | še | globlje potisnil glavo med kolena. |
lahko Tinčevo obudil; a kaj, ko zdaj | še | sam nima nobene krave več. |
zavihajmo rokave in jo odrimo, dokler je | še | gorka.« |
Zelenka | še | enkrat poroma v krogu in možje srknejo |
»Baba je | še | kar pri močeh.« |
vlekla jih je za sabo in se pri tem | še | globoko sklanjala. |
Nemara pa ostane | še | sam tukaj. |
Preden je zaprla vrata, se je | še | enkrat ozrla, če je vse v redu. |
Čutila je, da ji | še | nekaj manjka, a minilo je precej časa, |
Misel je bila | še | dokaj hitra, toda telo je že ni moglo |
dopovedovati, da mora in mora zbrati vsaj | še | nekaj moči. |
Nekje daleč je njen spomin | še | deloval ter jo takoj pomiril, čeprav |
takoj pomiril, čeprav ji jasne slike | še | ni utegnil postaviti pred oči. |
»Ali sem res | še | doma?« se začudi njena misel. |
» | Še | .« |
zelo visok, Čar pa je neroda in se je | še | vselej spotaknil. |
Čar stoji nepremično in jo | še | |
po vélikem grehu, rekla Čarju, da se | še | zrno prahu nikdar ne izgubi. |
prav poredkoma švignejo skozi vežo, a | še | kadar švignejo, se nikdar ne ustavijo |
Prva polka | še | ni pri kraju, toda plesalce je že zgrabil |
Tako hitro se niso | še | nikdar razvneli. |
In | še | brez pijače. |
»Danes pa | še | zame eno! |
In | še | je cela!« takoj primakne Lojz. |
Za njo kmalu pritisne v izbo | še | nekaj priletnih žena. |
Take veselice | še | ne pomnijo. |
Takega semnja | še | ni bilo. |
»K njemu grem,« se takoj odloči in | še | enkrat pogleda k otrokom. |
» | Še | vprašaš? |
In | še | v sanjah mu ne pride na misel, da bi |
plešejo, topotajo z nogami, topotajo | še | vedno težko in divje, toda brez napetosti |
Harmonika se spet oglasi in je v temi | še | glasnejša. |
»In | še | nekdo!« kriči Usadarjev Albin. |
Toda polka | še | ni pri kraju, ko udari nov klic: |
»včasih, ko smo bili mi mladi, smo se | še | tepli. |
»No, toliko sem pa že | še | pri moči, da tudi živega petelina oskubim! |
že bliža, ljudi pa je že toliko, da | še | nosu ne morejo več vtakniti v hišo. |
Še | enkrat potegne in nato odloži harmoniko. | |
stal na splavu,« se zareži ter nalašč | še | bolj nerodno lovi ravnotežje. |
Pojdimo | še | k Mojemu Jezusu!« |
Ne, kaj takega | še | niso doživeli. |
»In spotoma | še | starega Lukča vrzi iz gnezda!« |
Toda | še | pol kroga nista sama. |
Širok, a | še | slaboten sončni žarek poševno reže |
Mestni otrok, ki se | še | ni privadil strmih klancev in gorskih |
Angelca gre po vodo in se ji | še | sanja ne, da je Stane, ki je že strohnel |
Nad reko, v osojnem, | še | bolj strmem in zaraščenem pobočju, |
Tudi oči so svetle, | še | žive, orlovske. |
Osemnajstletno, rahlo, drobno dekle | še | skoraj otroškega obraza. |
»Ta pa | še | ni tako zoprno sladak.« |
»In Dragič - se | še | ni oglasil?« |
Pokaže Obrekarja, ki | še | vedno počiva ob suhem Dragarjevem zidu: |
»O čem?« | še | kar prijazno vpraša Tildica, ne da |
Še | enkrat nas bodo prodali Lahom!« | |
Stopi | še | korak naprej, ker se Drejc umika, in |
Ti pa | še | za črne maše daješ, da nam mečeš pesek |
med okni in streho se izpod belila | še | dokaj jasno vidijo ogromne črke nekdanjega |
skednjem in strmi v dolino, odkoder se | še | vedno sliši treskanje in bobnenje. |
mogel razumeti, da so v teh dneh ljudje | še | lahko tako slepi in zakrknjeni. |
ker je prišel v vas o belem dnevu in | še | ob tako neprimernem trenutku. |
Saj ni | še | vseh dni konec!« |
Drejc pa se vidno začudi, | še | nagne se in pogleda fotografijo prav |
naglo stopi k Drejcu, ki ga Tildica | še | vedno drži za roko, in ga potegne za |
počasi spušča k revolverju, a se umakne, | še | preden se ga dotakne. |
Komaj vidno se začudi, a Bichija, ki | še | vedno zbegano stoji pri umivalniku, |
Bichi ga | še | enkrat plašno pogleda, nato vdano stopi |
»In jih imaš | še | ?« |
» | Še | pet.« |
Premlad si | še | ,« reče karajoče, a ne brez prikritega |
»Samo ta nama je | še | ostala ...« |
jasno in zelo resno, »nekaj časa bom | še | doma, potem pa grem k partizanom!« |
Nančika je | še | prešibka. |
»Danes ima roke | še | v žepih. |
Mislim, da je | še | čas za lepo besedo ...« |
»Liter ga bomo | še | udušili, pri moji duši!« |
Narte, ki je | še | dokaj pri sebi, se postavi na noge, |
vol, nato zaničljivo zamahne z roko, | še | enkrat udari z litrom po mizi in se |
»Trideset po gobcu, če | še | enkrat stegneš svoj kravji jezik!« |
zakrkne in jih trmasto potisne nazaj in | še | globlje. |
Nato se | še | enkrat ozre: |
S strmega klanca | še | vedno prihaja škripanje čevljev in |
prihiti partizan Mali - plavi lasje se mu | še | vedno svedrajo izpod triglavanke - |
Stane stopi | še | korak naprej, se vzpodbujajoče nasmehne |
Toda | še | preden se roki dotakneta, se v napeti |
Nančika je | še | vedno globoko zamišljena, otožna. |
zahtevno oglašajo vaščani in silijo | še | bliže. |
»Toda ni | še | konec trpljenja ... in borbe ... |
Italija je razpadla, Nemčija | še | ni ... |
»In kozake | še | posebej!« hrešči in jezno gleda Drejca, |
Nekateri so | še | v domačih oblekah, drugi že v vojaških |
boga mi!« ponosno zagrmi Sova, nagne | še | kozarček in nato zleze na tovornjak. |
Kutschera mimogrede pokaže | še | suhljatega Smodina, ki sam počasi stopi |
treskanje min in brnenje letal, ki | še | vedno |
»Pred dobrim mesecem smo bili | še | pred Gorico. |
»Leto dni si že partizan, pa | še | ne veš, da se partizan zmeraj vrne |
»Ti | še | praznuješ praznike?« |
» | Še | !« pritrdi Sova. |
»In hrana ... to | še | ni najhuje! |
globokimi pogledi povedo, da bo treba | še | više v gore - v nove muke, v hajke |
Oba se | še | bolj prihulita k tlom in napeto gledata |
Spusti | še | zadnji rafal do konca, nato se lagodno |
mu vztrepetavajo, čeprav strojnica | še | miruje. |
partizanske strojnice že zadrdrajo - Sova pa | še | vedno stiska čeljusti, sovražno strmi |
šaržer in sproži, a se kmalu začne | še | huje zibati. |
Tako mlad si | še | , da si lačen. |
»Kdo pa | še | ni bil lačen? ...« |
» | Še | malo, pa smo v vasi!« |
»Dim!« | še | glasneje vzklikne Tone in pokaže s |
»Pa | še | za radio.« |
»In | še | za papir, boga mi!« jezno zagrmi vanj |
Zagleda Nančiko, ki | še | vedno sedi na ožganem tramu in začudeno |
Vzemita | še | Malega in takoj na pot. |
no!« se Sova takoj udobrovolji in ji | še | sam pomaga obleči suknjič. |
»Divji so, a | še | mene se bojijo; nikdar mi ne pogledajo |
Videti je, da ima | še | nekaj neprijetnega na srcu, a ne more |
Še | stari ne daje več odgovora.« | |
»Nemara pa je | še | čas?« tiho vpraša. |
pogleda okrog sebe, se pomiri in nato | še | hitreje gre navkreber. |
se zdrzne in z vso gibčnostjo, ki jo | še | premorejo njena stara leta, hiti v |
Se boš že | še | naklepetala!« |
Sedimo na sonce, dokler ga je | še | kaj!« |
Drejc | še | zmeraj dviguje isti trš in udriha z |
Drejc se ne okrene, temveč | še | više dvigne trš in še silneje udari |
okrene, temveč še više dvigne trš in | še | silneje udari z njim po tnalu. |
Tildica, ki | še | ni prišla k sebi, kaže Drejca ter presenečeno, |
krčevito drži brzostrelko v roki in | še | ves trepeta od razburjenja. |
» | Še | zdaj mi kar vre po piskru!« |
Kar | še | zadremaj,« prijazno, s pridušenim glasom |
šel v novembru, zdaj je že julij, pa | še | nisi premislil.« |
Tone leži vštric | še | živega bunkerja - krogle iz strojnice |
Še | preden se grmenje do kraja poleže, | |
Oba sta | še | bolj umazana, mokra, sajasta in že |
»Samo da | še | tebe ne pokosijo!« zavpije Sova, mu |
pamet te je srečala, dekle imaš - in | še | kakšno! ...« |
»Ali jo | še | poznate?« mu Tone zavpije na uho. |
» | Še | ! |
»Pa bi | še | pihnili iz nje?« |
Nato zareglja strojnica - in | še | isti hip zahrumi bojna vihra, kakor |
suhih lic pa živi nasmeh, kakor bi | še | mrtev s ponosom poslušal, kako se oddaljuje |
grapi!« se zavzame Nančika in se skloni | še | niže. |
»O, saj bi | še | ležala v snegu ... in na ledu ... v vodi |
»Bolj mehka ...« nadaljuje Drejc | še | topleje in tiše, »bolj tiha ...« |
Še | prej! ...« ji hitro zatrjuje Drejc ter | |
Toda žulji bodo | še | ... in znoj. |
Glava ji zdrkne | še | niže. |
»Preglejva | še | enkrat,« reče Stane. |
»Hiše ...« | še | v snu zamrmra partizan, ki ga Stane |
Nad dolino so | še | goli, a že brsteči gozdovi. |
»Pa saj ti tega ne vidiš, ker si | še | premlado!« |
Sova naglo zvrne | še | kozarec in se ropotaje potegne izza |
»Ej, Sova, | še | bo nekaj opravka, še!« zelo resno prikima |
»Ej, Sova, še bo nekaj opravka, | še | !« zelo resno prikima Stane. |
»In | še | preden smo prvim vse kremplje posekali, |
»Pa | še | poba vzemi ... |
obrvi, stisne čeljusti, mu dvigne glavo | še | više in besno zasika: |
»Noch! ...« » | Še | !« se zadere Narte in ga spet sune v |
» | Še | zmerjal boš, hudiča!« zavpije Narte, |
Obrekarica ga | še | enkrat pogleda in začudeno vzdihne: |
» | Še | nje ste se bali! ...« |
ust, njegov pogled pa je živ, trden in | še | vedno drzen. |
Saj je | še | pravkar rekel, da vas sliši ...« |
bosta lahko gledala v svojo grapo ... in | še | naprej proti Soči ... proti morju ... « |
Pri nas se morajo | še | mrtvi skrivati ...« reče tiho, dvigne |
»Pet dni je že, pa jih | še | ni ...« |
Še | posebno težak, ker ne gre samo za to, | |
planinska dolina, poraščena z redkim, | še | golim grmovjem. |
»Na tem jih | še | ni. |
Udarimo | še | enkrat! |
Kutschera | še | bolj povesi glavo. |
Nad mano je bilo bledo, a | še | zvezdnato nebo. |
pritajeno, s prsti na ustnicah, kakor bi | še | v zamaknjenosti s pravo mladostno nestrpnostjo |
nečloveški dvom, ki je mučnejši od | še | tako mučnega pričakovanja. |
Carniglia! Che dio ti mandi un colpo, če si | še | živ ... |
zarohnel in zakrilil z rokami, zakaj | še | danes, po tridesetih letih, se mi njegovo |
»Tri, štiri ure lahko ležim, pa | še | takrat nimam mirnega spanja.« |
mi je krčilo v tesnobi, zavest, ki | še | ni popolnoma otopela, pa se je otepala: |
Toda | še | medtem, ko ga je tako dušilo, je zlobno |
bolečina, stara trideset let, je bila | še | tako živa, da me je zdramila iz mučnega |
najraje pretepel, a da me ne bo, ker sem | še | preneumen. |
Še | zmeraj me preganjajo, posebno kadar | |
zavidanjem je opazoval oba žagarja: bila sta | še | mlada, a vendar že kar prava moža. |
Žagarja sta se dvignila s hloda, žaga je | še | nekajkrat hlastnila, planila v prazno, |
Čudim se, da si | še | ni odrezal nosu. |
In | še | roke in noge so mi zvezali ter me postavili |
In | še | nekaj krepkih besed jima je povedal, |
majhna, zemlje skoraj nič, otrok pa | še | toliko pri hiši, da so komaj našli |
Nenadoma pa se je zdrznil, | še | enkrat prav od blizu pogledal zavitek |
smrti, kajti vtisnila se mu je bila | še | v čisto, otroško dušo: |
Travnikarjevemu stricu, ki je bil takrat | še | mlad, še brez brade in brez brk. |
Travnikarjevemu stricu, ki je bil takrat še mlad, | še | brez brade in brez brk. |
...« je vzdrgetal Venček, ki fašistov | še | ni bil videl na lastne oči, a je že |
Fašisti so se spogledali in | še | enkrat kriknili: |
Vse je bilo tiho, a da je bila tišina | še | bolj slišna in strašna, se je včasih |
iztrgajo Petra fašistom iz rok, dokler je | še | čas. |
v dno duše, ker ga je imel rad - a | še | bolj se mu je smilil zaradi tega, ker |
mu je posušila solze, zato pa mu je | še | huje razplamenela žgočo bolečino, ki |
Takrat fašisti | še | niso imeli vsega v rokah. |
Pretepali | še | niso ... kako bi rekel ... uradno še niso |
Pretepali še niso ... kako bi rekel ... uradno | še | niso smeli pretepati. |
Sam pa jo je komaj | še | o pravem času potegnil čez mejo ... |
k Travnikarjevemu stricu, ki je bil | še | mrk in hudo zamišljen. |
»Takrat sem bil | še | karabinjer ...« |
ujela na klepet Usadarica, priletna, | še | brhka, a zelo klepetava ženska brez |
jo začel ogledovati, kakor je ne bi | še | nikdar videl. |
Pismonoša je | še | pogledal ni. |
hlačah, jo podrgnil pod pazduho, si jo | še | enkrat ogledal od vseh strani ter jo |
zlata duša in podložnik v hiši, zato mu | še | v sanjah ni nikdar prišlo kaj podobnega |
je celo v tem trenutku, a vendar je | še | gnala svojo. |
Prižela je Zmago | še | tesneje k sebi in po dolgem premolku |
ni bilo, kakor ga v tej hiši ni bilo | še | nikoli. |
Gledala je moža, ki se | še | ni premaknil, in vedno jasneje je videla, |
molčala dvajset let, p‐p‐pa bi molčala | še | dvajset ...« je z muko zamrmral pismonoša |
In | še | vsak dan sem ve‐edela, da ti bom morala |
»In | še | dedec si ... bre‐ez skrbi ...« |
verjemi mi, da so mi bili za petami, a | še | mar mi ni bilo teh prašičev umazanih, |
A ker je bil možev obraz | še | ves lesen, negiben, mrtev, je spet |
notri sem šepetala, kakor bi bila tam | še | ena ženska: |
čez glavo, kakor bi se hotela skriti | še | sama sebi. |
Mlad, skoraj | še | otrok ... |
Tako je trepetal, da bi se | še | Devici Mariji smilil. |
»Vrglo jo je na vejo ... in | še | danes visi tam ... kakor opomin ...« |
» | Še | blizu ga ni - in ga tudi ne bo! ...« |
Pismonoša je zdrknil | še | z zadnjih dveh stopnic in obstal sredi |
ruto, si začel otirati obrvi in se | še | venomer z upanjem oziral po stopnicah. |
Še | preveč je dal, pa smo mu morali tiščati | |
Takega vetrčka ti bo dal, da boš | še | samega sebe komaj dohajal. |
Pa | še | kako se varaš! ... |
Pa | še | zapel se nisi! |
Začudeno se je zastrmel vanjo in strmel | še | potem, ko je že zdavnaj pozabil, zakaj |
nekoliko zanikrna in zapuščena, toda | še | vedno prikupna, po svoje celo vedra |
A ko sine svit, je | še | zmeraj na istem mestu, utrujena in |
svoje življenje zaužil samo v sanjah, a | še | tem se ne bi dalo očitati, da bi bile |
jezen, k svojemu običajnemu vzdihu dodal | še | |
Natihem pa je | še | vedno upal, da se bo žena nekoč vrnila; |
da bi jo vzel v zakon, o tem nihče | še | pomislil ni: ne zaradi natakarskega |
Reve, vam se | še | sanja ne, kaj vse se dogaja v širokem, |
Moj Jezus se v takih dneh pijače | še | dotaknil ni. |
Moj Jezus, se prijel za glavo in samo | še | čakal, kdaj bo počilo. |
pač vaška krčma, a vsaka, pa najsi bo | še | tako zanikrna in obcestna, ima svoje |
niti pomislil ni, da bi se zapil; saj | še | vedel ni, kdaj so ga noge prinesle |
pred kuhinjskimi vrati, a to komaj | še | pravi čas; kar kri mu je udarila v |
pobitosti in precejšni megli v glavi | še | zmeraj ni izgubil svoje oholosti. |
širokega, grobo obtesanega obraza, nato pa | še | razlito vino z mize in s klopi poleg |
Še | s tabo naj se ukvarjam, kaj? | |
»Sicer pa: če ne kadiš, | še | ni treba biti siten. |
»Zvrniva | še | enega!« je spet nalil Okrogličar. |
In zvrnila sta | še | enega. |
Ta pa ju | še | povohal ni. |
‚Ti, ali ju | še | ne misliš vtakniti v zakonski jarem?‘ |
‚O, Matiček, saj je | še | čas, saj je še čas!‘ |
‚O, Matiček, saj je še čas, saj je | še | čas!‘ |
Če ju misliš | še | držati, potem ju posoli in obesi v |
stopiš na rep, se tako raztogoti, da | še | zalajati ne more. |
Še | kap bi ga lahko zadela.« | |
zastokal in že ga bo hudič odnesel, da | še | smradu ne bo več za njim!« |
Še | rod nam bodo izmaličili, pesjani!« | |
»Pa naj bo, hudič, | še | tako črn, Lojz, ti se ga nikar ne boj! |
In | še | baba včasih udari ... |
bodo ugnali v kozji rog, pa naj mi | še | stokrat pišejo, da bodo prišli z bobnom! |
Zinka, | še | dva litra, da bo mir!« je udaril po |
Nalil je vsem trem in | še | posebno trdo potisnil kozarec pred |
»Saj | še | nisi do vrha zalit.« |
»No, in ker veš, daj | še | enega,« mu je znova nalil Okrogličar. |
»Hudo je, hudo ...« je | še | pihnil in že je njegova okrogla, siva |
Ne, | še | nisem slišal, da bi kričal. |
kapo ter si jo ogledal od zunaj, a | še | bolj od znotraj. |
ponovil okajeni pismonoša in začel | še | hitreje mežikati. |
Zlil je vase | še | kozarec vina in se tako pretegnil, |
Nato je izpraznil | še | enega. |
Nekaj časa se je | še | trudil in mežikal, potem pa je kar |
Zvrnil sem | še | kozarec vina, nato pa sem vstal, da |
»Andrejc, ali | še | ne boš molčal?!« je rekel tiho, toda |
»Kaj pa | še | čakaš?« je komaj slišno zašepetal Hotejec. |
vrat, toda tam se je le obrnil in se | še | enkrat oglasil: |
kamenjem ugonabljal svojo silo, ki se je | še | nabirala v njem, čeprav se je že bližal |
»Anca, ali si | še | huda?« |
» | Še | !« je prikimala Temnikarica in stisnila |
»O, | še | ne, še ne!« je odkimal Matic in začel |
»O, še ne, | še | ne!« je odkimal Matic in začel takoj |
»Vidiš, na tem koncu je | še | malce predebela.« |
pritisnili nosove k oknu, da bi ga | še | enkrat videli, ko bo odhajal po vrtu. |
Toda Matic je bil | še | mogočnejši: |
da bi ugotovil, »na katerem koncu je | še | zmeraj malce predebela«. |
najprej blisk švignil iz nosa in nato | še | iz temena. |
»O, | še | ne, še ne!« je odkimal Matic, naglo |
»O, še ne, | še | ne!« je odkimal Matic, naglo potegnil |
»Vidiš, na tem koncu je | še | malce predebela ...« |
Temnikarica se je spomnila, zakaj | še | čaka, pa ga je vprašala: |
»Ne vem | še | ,« je odkimal Matic in nagnil glavo |
Še | grši si! | |
Ti jih pa | še | zmeraj rad gledaš, mar ne?« je vprašala. |
» | Še | ,« je zamrmral Matic, sklonil glavo |
Tako drnjohaš, da lahko | še | senik podereš.« |
poderem!?« je Matic izbuljil oči in začel | še | bolj preplašeno mežikati. |
svetovno vojno sta bila v naših krajih | še | živa izraza »božji otrok« in »otrok |
Lužnikova Pepa ga je | še | nerojenega prinesla iz Egipta, kjer |
zapahnila vrata, šla v izbo, legla, | še | enkrat vzdihnila in zamrmrala k Bogu, |
hčerjo enaki, zato je sklenila, da bo | še | najpametneje, če nadaljuje, kakor je |
»No, pa imamo | še | enega Arnejca! ...« |
» | Še | ne. |
» | Še | nikdar nisem rekel, naj bodo!« |
nekateri župniki nezakonskim otrokom | še | sami izbirali imena po svojem lastnem |
»Čeprav je otrok iz Luže in povrhu | še | Egipčan, kakor pravijo, mu ne boste |
Dokler je bila | še | doma, ženske niso zahajale v Lužo, |
»Baba prismuknjena, v temi se luč | še | bolje vidi!« se je zaničljivo obregnila |
»Oh, kdo naj to zdaj presodi?« je | še | zmeraj ugovarjala Usadarica. |
»Saj otrok | še | ne vidi. |
Lužnica je sedaj | še | bolj poredkoma hodila na dnino, zato |
»mrho«, to se pravi za Pepo, če se | še | kdaj vrne. |
Tako je bil preplašen, da si | še | blata ni otrl z obraza. |
Pa | še | nekaj bi lahko vedel. |
pa bo?« je začudeno vprašal, ker ni | še | nikdar videl, da bi se Matic s čim |
»Vidiš, na tem koncu je | še | malce predebela.« |
Boš pa | še | malce ostrgal.« |
»Boš pa | še | malce ostrgal!« je ponovil Matic in |
No, boš pa | še | malce ostrgal.« |
»Boš pa | še | malce ostrgal,« je ponovil Matic in |
Matic je | še | isti večer pritekel k Hotejcu, toda |
Še | boš strgal svojo palico.« | |
» | Še | boš strgal svojo palico,« je veselo |
»Če se boš | še | kdaj slekel in vrgel svoje cape na |
»Uklenili in zaprli!« je ponovil Matic in | še | bolj preplašeno zamežikal. |
Toda | še | lepši bi bil, če bi ne bil tako grdo |
Zaboden vol pa | še | sploh ne!« |
Katra ni odgovorila, temveč se je | še | bolj sklonila in si začela s predpasnikom |
Katra je molčala, se | še | globlje sklonila in se nato glasno |
...« je iz navade ponovil Matic, ki je | še | vedno ogledoval nož. |
nikdar dotaknil, potovki Katri pa se je | še | prav posebno umikal s poti. |
Dekleta, ki bi se | še | rada kratkočasila z nedolžnim velikanom, |
Tako je Hotejčev Matic živel | še | dolgih dvajset let, do samega dneva |
velikimi, mokrimi, nejasnimi očmi ter se | še | enkrat poribal ob deblo, da ga je spet |
samega večernega mraka, ki pa je bil | še | za devetimi gorami. |
Matic si je | še | enkrat obrisal mokre brke in veselo |
Sredi reke se je ustavil, da bi | še | enkrat pogledal po dolini, to se pravi, |
Obstal je nepremično, nato se je | še | enkrat prav počasi zasukal in s svojim |
Matic je | še | pred vasjo srečal štiri kmete, ki so |
Matic je | še | zmeraj nepremično stal sredi izbe. |
Zato je | še | enkrat pobrskal po miznici in po policah, |
trdim, ščegetajočim čopičem, je pogledal | še | v stensko uro in za vse podobe, ki |
kaj, Matic, kar pohitiva, da bo Tilčka | še | doma. |
In če bo | še | doma, ji boš pa ti rekel, naj takoj |
spraševali, na katerem koncu je zdaj palica | še | zmeraj malce predebela. |
Nato se je zganila, kakor bi hotela | še | nekaj reči, toda hči je tako sunkovito |
S prsti je rahlo poravnala | še | rosne lističe in zlato rumeni cvet |
»Tako!« je ponovila Tilčka, mu | še | enkrat stresla roko, se obrnila in |
»Tako, zdaj pa | še | enkrat zbogom! |
rekel Laznar in pokazal Matica, ki je | še | zmeraj sedel na kamnitni mizi ter začudeno |
Vas je bila tiha kakor | še | nikoli. |
presodil, na katerem koncu »je zdaj | še | malce predebela«, odprhaval je vodo |
nemara prav zaradi sončnice pod vratom, | še | bolj zravnal. |
kako je iz letala siknil ogenj - in | še | isti hip je butnil vanj neznani vihar |
do trebuha, je začutil mokroto - in | še | isti hip se je vsa bolečina zgostila |
Nato je pobral | še | na pol ostrgano palico in jo stisnil |
ožganega zidovja se je leno dvigal samo | še | belkast dim. |
spet začudeno zamežikal, a naj si je | še | tako mežikal, videl je samo štiri gole |
videl je samo štiri gole zidove, in | še | ti so bili neverjetno nizki in ozki, |
pokaže rano, zakaj kaj takega se mu | še | ni primerilo. |
Stisnil je zobe, | še | tesneje objel trebuh z rokama, kakor |
Še | nikdar ni bila pot tako dolga, a naposled | |
potisnili klobuke na oči in se začeli | še | bolj odmikati. |
mu je izginila iz oči, a vendar je | še | z nezaupanjem motril Hotejca, ki je |
prerivanje in stopicanje, in najsi so moški | še | tako zmajevali in celo odločno odkimavali, |
»Dajte mu | še | žganja!« se je oglasil Robar. |
In dali so mu | še | žganja. |
»Kdo?« je začudeno vprašal Čargo, ki ni | še | nikdar razumel nobenega pogovora. |
»Toda imela bo | še | precej opravka: |
toda Hotejec je vztrepetal od srda; | še | enkrat je stegnil roko, in to s tako |
Mrzlica ga je tresla | še | vso noč. |
Še | enkrat je glasno vzdihnil, da se mu | |
Še | vsa dremava sta stopila v noč poznega | |
kakor bi se z dolino vred pogreznil | še | globlje. |
»No, bom pa | še | enkrat povedal,« je rekel oče. |
preveč pojedla in da bi otroci pojedli | še | več. |
Nato pa je vzdihnil, kakor je vzdihnil | še | po vsakem pripovedovanju: |
Tam so se v napeti tišini | še | prav tako brezupno bili za izhod razviharjeni |
Pob je iskal odgovor, toda | še | preden ga je našel, se je onstran reke |
A | še | najbolj ga je bolelo to, ker se mu |
spet oprijel ravniškega psa, ki je | še | zmeraj zateglo lajal. |
zadnjega, to se pravi njegovega brata, ki | še | zdaj živi v norišnici. |
»In pustiva | še | to, da si tudi ti čudak. |
»Če | še | nisi, pa boš,« je oče odgovoril sam. |
Pa | še | kakšen! |
Do takrat v tej dolini | še | živa duša ni bila videla kolesa, pa |
takrat pet ali šest let, pa se | še | danes živo spominjam. |
Če ne bi bil rekel!’ je ponavljal | še | na stara leta in se s pestjo tolkel |
prepirati, ali je led že dovolj trden ali | še | ni dovolj trden, da bi zdržal človeka. |
Začel je trditi, da te led drži, čeprav | še | ni dovolj trden, samo če se dovolj |
Ravničar pa se | še | ozrl ni, kakor bi bil slep in gluh. |
Samo voda je | še | zaklokotala.« |
zdrknil skozi luknjo, ki jo je bil | še | isti večer sam vsekal v led, da je |
»Ko je bil | še | mlad fant, nemara še dvajset let ni |
»Ko je bil še mlad fant, nemara | še | dvajset let ni bil star, se je zagledal |
Pa | še | prijazna in prikupna. |
Samo Otina mati | še | živi v Openaku. |
Osemdeset let bo stara, pa se | še | zdaj lahko vidi, da je bila lepa ženska. |
Še | lepša je bila. | |
O, če bi bil stari Ravničar | še | živ, bi se prav gotovo ne bil zmenil |
Še | večkrat ga je pretepla, toda odleglo | |
»Vidiš, to vprašanje mi | še | ni prišlo na um ... |
Kaj | še | ! |
je hodila po vasi in tudi na koru je | še | pela. |
Še | isto noč je Oti izginila. | |
obeh bregovih Idrijce do Soče in nato | še | ob Soči do Podseli, kjer se neha tolminski |
ji to | še | na pamet ni prišlo... |
Trst je bil takrat | še | na koncu sveta, skoraj tako daleč kakor |
Še | poznala se nista več... | |
Gospodinjila je slabo, gospodarila | še | slabše. |
In potem je rodila | še | enega in še enega... no, devet jih je |
In potem je rodila še enega in | še | enega... no, devet jih je bilo, ko je |
za Ravnico, za vseh devet otrok in | še | za Ravničarja, ki je bil pravzaprav |
Garala je od zore do mraka in | še | ponoči. |
Ravničar pa jih | še | videl ni. |
mu je nekoliko nerodno, ker oče ni | še | nikdar govoril z njim o podobnih stvareh. |
Še | nikdar ji ni bilo prišlo na pamet, | |
sejal, sadil - vse bi bilo urejeno | še | stokrat lepše, kakor piše v ‘Umnem kmetovalcu’... |
potrebna pri vseh stvareh, prav posebno pa | še | pri mislih, če ni dovolj razumen. |
Treba je povedati samo | še | to, kako je umrl ... |
Janez, mlajši brat, tisti ki | še | zdaj živi v norišnici, ga je spravil |
napenjal, da bi govoril, kakor ga je | še | učitelj učil v šoli: ‘rekelj’, ‘šelj’, |
Toda to | še | ne dokazuje, da ne bi bil nesrečen |
Še | bolj pa je seveda nesrečen, če mora | |
Bilo je v aprilu in tekla je | še | snežnica. |
Še | sam Modrijan, ko bo umrl, ne bo imel | |
občinski mož, je stopil k Janezu, ki je | še | stal pri grobu, in ga vprašal, kako |
» | Še | isti dan. |
izgubi v gozd, so se ustavili, da bi se | še | enkrat ozrli po Ravnici, po svojem |
Poba pa sta | še | kar naprej švigala po njem in sikala: |
preden se je Zamorka premaknila, je | še | enkrat zahlipala in si obrisala s krilom |
dni, minili so trije tedni, pa ga ni | še | nihče videl. |
ker je edina krava, ki so jo takrat | še | imeli na Ravnici, začela strašansko |
to ni bil več Janez, bila je komaj | še | njegova senca: |
In | še | danes živi in nori ...« |
mu je!« je hotel reči pob, pa se je | še | o pravem času ugriznil v jezik, ker |
Vidiš, otrok je | še | , pa je že popolnoma drugačna, kakor |
Bil je očitno vesel, da pob | še | razmišlja o njegovem pripovedovanju. |
Pob je čutil, da očetu | še | nekaj leži na srcu in da bi se rad |
sta se pri kozolcu, ki se je v njem | še | sušilo nekaj snopov ajde in nekaj repnika. |
Bila je | še | fantastična, toda ne več grozljiva. |
O, oblaki so bili tudi | še | fantastični, silni konji, toda niso |
Zmagali so, pa | še | kako so zmagali! |
Takrat smo imeli v naših krajih | še | ovce. |
je vedeti, da je bil takrat delavec | še | manjvreden človek; v Dominovem robu |
A | še | nisem imel miru. |
Oče ga je bil pahnil iz hiše; | še | dobro, da ga ni bil razsekal s sekiro |
se spomnim vseh svojih sanj, me je | še | zdaj skoraj sram ... |
Oče pa o svojem življenju | še | ni bil govoril z njim, posebno pa ne |
Pob je čutil, da | še | ni povedal vsega, kar je imel na srcu. |
vanj in ga gledal, kakor ga ne bi bil | še | nikdar videl ... |
ima tako rad, kakor ga ni imel rad | še | nikoli. |
In ko mu je oče na stopnišču | še | enkrat rekel, naj nikar ne bo mulast |
Prvič sem se zbudil zdavnaj pred zoro, | še | sredi polne noči. |
sem ostrmel, toda samo za hip, zakaj | še | preden sem se vprašal, kje sem, sem |
svetla misel, ki je posvetila vame | še | pred nasmehom, me je kakor dobra domača |
Še | tisti hip sem butnil vanjo. | |
Besede so bile | še | polne in slovesne, toda zvenele so |
Čakal je in čakal, stari možakar, | še | to pomlad je dočakal; komaj pred dobrim |
Teta tega | še | ne ve. |
tako srečnim vzklikom, kakršnega nisem | še | nikdar slišal iz njenih ust. |
- Ne, saj ne boš verjel, da se je | še | isti večer, ko so očeta odgnali, prizibal |
Martin pa me je | še | enkrat sunil in še globlje. |
Martin pa me je še enkrat sunil in | še | globlje. |
‘Bom pa | še | sama zakurila peč in sežgala njegove |
Poskrila sem očetove reči, ki so bile | še | kaj vredne. |
gledat, če je | še | tam, kamor sem jo bila skrila. |
Saj sem | še | isti hip vedela, da je to babja neumnost. |
- Saj | še | ne vemo, kaj vse smo doživeli, - se |
Vere se star človek | še | nekako otrese, babjevernosti pa nikoli! |
so ga vlačili, siromaka, in kod se | še | zdaj vlači! |
- Ali | še | veš, kako je ob nedeljah dopoldne, |
On pa je obstal, se | še | bolj zravnal, potegnil z dlanjo po |
Ali | še | veš, kako sta se potem oba smejala? |
- In mama bi se mu | še | zdaj lahko smejala, če bi bila živa, |
Ali | še | veš, kako je včasih sklenila roke in |
- Ali | še | veš, - se je po premolku oglasila teta, |
svoji čumnati, če je stara postelja | še | v njej. |
- | Še | je, še! |
- Še je, | še | ! |
Vidiš, | še | sem tukaj, še živim in še vam merim |
Vidiš, še sem tukaj, | še | živim in še vam merim čas ... |
Vidiš, še sem tukaj, še živim in | še | vam merim čas ... |
- Veš, | še | nocoj jo bom zlikala. |
Saj vem, da ga jutri | še | ne bo, pa vendar, ali ni lepo, če je |
A | še | tisti hip sem ga zagledal. |
In | še | mi je rekel: |
Še | molčim, še me davi v grlu in še me | |
Še molčim, | še | me davi v grlu in še me je sram. |
Še molčim, še me davi v grlu in | še | me je sram. |
sicer strašna, toda žeja po pravici je | še | strašnejša. |
Preden zavijem za skalo, se | še | enkrat ozrem. |
»Ni ga, čeprav sem ga videl | še | ta trenutek. |
Kaj | še | ! |
zdaj pogovarjala z očetom, če bi bil | še | živ, zakaj tudi on ni umrl ne za lakoto |
Bil je | še | v taboriščni obleki s številko na suknjiču. |
bila že po naravi zelo velika, zdaj pa | še | večja in trda, ker je bila zabuhla. |
Če | še | misliš, da je človek človek, se bridko |
Pogledal sem ga, on pa je samo | še | enkrat zagrčal, češ kar sem mislil, |
vprašam ter se | še | isti hip začudim svojemu miru. |
- Steiner ... - | še | enkrat ponovim. |
zagrči | še | enkrat in potisne solato v usta. |
Zato, ker tisti dan verjetno ni | še | nobenega ubil, pesmi pa je nemara že |
Še | nikdar nisem videl tako svetle, tako | |
da bi se prepričal, če je moja roka | še | gluha. |
Še | je gluha; vilice so neznansko debele, | |
In | še | isti hip se zavem, da me sosedje gledajo. |
Hodnik je zdaj | še | ožji in še daljši. |
Hodnik je zdaj še ožji in | še | daljši. |
doživetja in vsa moja čustva, pa naj bodo | še | tako skrita, še tako zaščitena in zasebna |
čustva, pa naj bodo še tako skrita, | še | tako zaščitena in zasebna last. |
naglo hitim po hodniku, kakor bi on | še | stal v zrcalu in gledal za mano. |
Še | sem ves gluh in trd, pa vendar vse | |
Mar | še | ne veš? ... |
Se bova že | še | kaj videla. |
Ta spomin mi je bil | še | zdaj nekoliko neprijeten. |
»Se bomo že jutri | še | kaj pomenili s teto. |
Toda Kadetka | še | ni šla iz mojih misli: |
Ko sem jo zadnjič videl, je bila | še | otrok. |
obraz mi je tako znan, kakor bi se | še | včeraj pogovarjal z njo! |
Nočna pokrajina je bila | še | svetla, nemara še bolj svetla, saj |
pokrajina je bila še svetla, nemara | še | bolj svetla, saj so bile sence ostrejše, |
Hiša, ki je bila | še | pravkar prazna, je bila zdaj vsa obljudena. |
negibno in se tako zamaknil v noč, da | še | z vekami ni trenil. |
šelestenje vrb, hkrati pa vleče na uho | še | vse tiste čudne nočne šume, ki se |
Justina vrgla v vodo, ga pri tej vrbi | še | zmeraj zgrabi ledena roka nekdanje |
njeni dolgi bakrenordeči lasje pa so | še | zmeraj živi in valovijo v vodi, kakor |
Še | dober trenutek in že se od gostega | |
gostega in visokega vrbja, ki je v noči | še | višje in tako gosto, da je podobno |
resnici nesorazmerno dolga, zdaj pa je | še | daljša in nenaravna, ker drži v njej |
poklicala k sebi, kakor ga je poklicala | še | |
dvajset let sem pri hiši, v Nikjeru pa | še | nisem bila. |
skriti v priprtih očeh, ki se ji bodo | še | zasvetlikale pod dolgimi vekami. |
tam brala nekaj takega, kar je njemu | še | skrito. |
prihodnosti valili proti njemu kalni valovi | še | neznanih tegob in gorja. |
prostorni izbi, ki bo zaradi svetle noči | še | bolj prostorna. |
stolov vsa svetla in vedra, kakor bi | še | bedela. |
je, kako se mu vaščani posmehujejo, | še | zlobneje pa se seveda posmehujejo očetu, |
nekako v redu, saj je ta posmeh dajal | še | večjo ceno in moč njegovemu trpljenju, |
ostro brnela skozi trdo bukovino, da | še | opazila nista, kdaj se je Modrijan |
videl in slišal, če bi ga vaški bogataš | še | vzel na jezik. |
Samo | še | nekaj ti povem. |
In | še | zmeraj je bil nejevoljen. |
zalotila pri prisluškovanju, temveč | še | bolj zato, ker bi mu bilo nerodno, |
Modrijan rekel o njem, čeprav je bila | še | devetletno otroče. |
Toda rekel ni | še | niti besedice. |
- O Andrejček, saj bi sedel, pa | še | kako rad bi sedel in dolgo posedel |
Ta hip sem se spomnil, da moram | še | nocoj potegniti Ludvika na postajo. |
Toda | še | svoj živ dan nisem slišal ne bral, |
Nekaj bi te | še | rad vprašal. |
me je zaneslo do Preseke, sem stopil | še | teh pet korakov, da ti rečem dober |
ga je bilo, otavnička, otavnice pa | še | za pašo ne bo, kakor vidim, še za pašico |
otavnice pa še za pašo ne bo, kakor vidim, | še | za pašico ne. |
Saj pravijo, da njuhanje | še | prav posebno vpliva na vid. |
te ni otepal, čeprav smo bili takrat | še | brez lastne strehe, brez strehice smo |
Šel ti je za botra in | še | uro ti je kupil, urico.’ |
Nato je preklal | še | eno in še eno in še eno. |
Nato je preklal še eno in | še | eno in še eno. |
Nato je preklal še eno in še eno in | še | eno. |
Še | isti večer je oče poba poklical k materini | |
Napravi mi | še | to veselje! - |
Še | globlje pa so mu zdaj segle zadnje | |
Pob je začutil, da mu namerava | še | nekaj reči, zato se je podvizal skozi |
Toda te resnice ni | še | nihče glasno izrekel. |
Ti boš | še | živel. |
Čeprav je pob | še | pravkar mislil, da bo oče nekaj povedal, |
Še | isti hip ga je spreletela misel, da | |
- Toda to | še | ni vse. |
Še | nekaj drugega je. | |
Videti je bilo, da | še | premišlja. |
orehe smo posekali, samo zemlja nam je | še | ostala. |
naj bi otroci ostali brez matere in | še | brez doma? |
Saj | še | tako ne vem, kako jih boš preživljal’ |
- Saj vem, da | še | ne znaš misliti nase, - je rekel oče. |
moral naučiti in katere knjige naj | še | kupi. |
Da, treba bo sedeti in sedeti in | še | sedeti! |
- O, zdaj | še | ni mraza. |
Z očetom sta vstala | še | pred zoro, toda še preden sta šla z |
očetom sta vstala še pred zoro, toda | še | preden sta šla z doma, je prišel tudi |
A | še | tisti hip ga je zazeblo pri duši, češ |
Ko je bila | še | otrok, je hodila z materjo, ki je bila |
- No, no, nekaj čekanov imam pa | še | ! - |
- Toliko jih je res | še | , da bi lahko pozobal nekaj češenj. |
nosom začel poganjati puh, človeka | še | pogleda ne več. |
- Pa bi bil rad | še | enkrat! |
- | Še | na zemljo ne! - |
Zdaj je | še | čas. |
Seramidi, o Kleopatri, o lepi Heleni, | še | sama Francesca da Rimini in njen zapeljivec, |
A | še | tisti hip se je namršil, ker se je |
preizkušavala moč svojega krhkega, | še | nerazvitega, neizglajenega grla. |
izginila, toda pred mojimi očmi je | še | živo vztrepetavala podoba dekletca |
vlakenca stare vrbe ni več, spomin pa je | še | ves ostal ...« |
ni zbudil s požirkom vrele kave, a | še | tisti hip sem se spomnil, da je bil |
je enkrat konec, - sem zamrmral, a | še | tisti hip sem se spomnil, da moram |
vzdržalo devet dni, bo vzdržalo tudi | še | deseti dan. |
No, ti kar | še | leži in počivaj, - je prijazno rekel |
vznemirjati tista dva čmrlja, ki sta | še | brenčala po čumnati. |
Saj komaj | še | diham! - |
- Lezi | še | ti! |
maral, ker sem se bal, da bi se mi Brika | še | bolj smejala. |
- Koliko pa imaš | še | do doma? - |
toda zelo rahlo grabile češnje, in | še | preden sem se dobro zavedel, sem že |
Toda do doma sem | še | najmanj desetkrat stopil na rob ceste, |
Tam sem se ustavil in se | še | enkrat zagledal v vrečko. |
Pela jo je | še | preteklo zimo, ko se je včasih privlekla |
Pesem je utihnila in nato je utihnil | še | harmonij. |
šumela mimo hiše - in tiho je bilo | še | celo večnost. |
nato vprašujoče ozrla v očeta, ker | še | nisva razumela njegovega skrivnostnega |
do hleva, sem stopil od okna in se | še | enkrat ozrl v mamo, ki je s smehljajem |
slišal rezko sikanje njegove žage in | še | bolj rezko žvižganje obliča. |
Čeprav me je takrat, posebno pa | še | |
mamo položili v krsto, smo se domači | še | enkrat zbrali v izbi in se za vselej |
- No, kdo bo | še | prijel? - |
Vstala sta | še | bolj počasi in obstala z iztegnjenimi |
Angelčki iz pozlačene lepenke so samo | še | enkrat zažareli v soncu, nato je črna |
polaščati čuden nemir, ki ga do takrat | še | nisem poznal. |
je | še | bolj zamolklo zategnil Trnar. |
Ko sem | še | bosopet hodil v ljudsko šolo, sem se |
zmeraj za moje otroško uho, a vendar se | še | danes spominjam marsikatere življenjske |
štirideset let, odkar je umrla, pa je babe | še | ne pustijo pri miru! ... |
imela je štiri otročičke, najmlajšega | še | na svetu ni bilo, ko so Andreja pobrali |
In kako rada bi bila | še | živela! ... |
Ona pa | še | bolj v jok: |
Prav dobro sem vedel, da bo živela | še | leto dni, nemara dve leti? |
In se je veselila, dokler je bila | še | toliko pri moči, da sva hodila z doma... |
Rekli so, da Idrijska dolina | še | ni videla podobnega bedaka. |
‘In zdaj | še | fante vabiš v hišo.’ - |
Če se bodo | še | prikazali, vzemi kol in jih naženi!’ |
Še | so se prikazali. | |
Zato sem tisto pomlad kupil | še | eno kravo. |
Saj niso | še | prav zrele, a so že kar dobre, - je |
Jaz te ne bom | še | prodal. |
kupil tisto pomlad, je šla k mesarju | še | tisto jesen. |
Še | huje pa je bilo, ko sem se vrnil domov | |
fotografije, ko smo naposled sneli | še | okna in vrata, je Trnar obstal sredi |
ponavljal za izpite - in je bila mama | še | živa? |
- Veš, | še | nikdar nisem bila pod Vranjekom, - |
Če | še | ne veste, vam bodo pa povedali! - |
No, vi je nemara | še | niste zagrešili, ker vas je rešila |
vas je tako rekoč rešila, da niste | še | globlje zabredli v najhujši zločin, |
kako hudo bi bilo mami, če bi bila | še | živa in bi me zdaj videla uklenjenega. |
Vsa leta so | še | pred tabo. |
Še | enkrat sem se ozrl, da bi odnesel s | |
jo začel priganjati domov, je silila | še | v Obrekarjev dob. |
- Saj nisi bila | še | nikdar tam. |
In to me je | še | bolj motilo, ker nisem vedel, če Kadetka |
sem se | še | bolj začudil. |
Še | ploha naju bo ujela. | |
se zmeraj ustavil, da sem se zviška | še | enkrat ozrl po dolini. |
- | Še | nekaj bi te rada vprašala, - je rekla |
‘Kaj pa naj pob | še | išče doma?’ |
tembolj, ker sem se začudil, zakaj o tem | še | nisem razmišljal. |
Bila sta | še | kar zanimiva poba! |
podpiram s kretnjo rok, ki so sicer | še | kmečko velike, a brez žuljev, vendar |
vselej takoj in trdno zgrabile, zdaj pa | še | vsak dan segajo v prazno in lovijo |
Še | zmeraj mislim, in tudi čutim, da sem | |
učim na njem, zato upam, da se bom | še | kaj naučil in nemara celo uresničil |
Še | jaz se jih danes spominjam, in kar | |
odkrito povem, da se včasih naskrivaj | še | malce pozibljem na njih. |
višja in ima grbo, Plešarjeva glava je | še | višja in ima res glavo: |
Saj | še | nobene hiše ne vidimo od tod. |
»Ali se | še | nisi dovolj narogovilil po hribih? |
»Saj jih | še | ne bo.« |
Še | eden?« | |
s svojim »celim romanom« o Kadetki | še | bolj razdražila. |
Bile so jasne in tako žive, da sem | še | enkrat doživljal vse, kar sem doživel |
- Andrejc, ne kriči, ker | še | nisem gluh! |
- Andrejc, | še | enkrat te zlepa prosim ... |
- Nanca, - je s | še | vedno istim nizkim glasom rekel Strmar, |
vzdihnila in odprla usta, kakor bi hotela | še | nekaj reči, pa se je premislila in |
In zdaj se bomo podpisali | še | mi, - si je zadovoljno povedal Julček |
po vrtu, se izgubile v jelševju, se | še | enkrat prikazale na Preseki in nato |
Še | preden je privlekel na breg prvo vrečo, | |
Nemara | še | do jeseni. |
je | še | enkrat resno ponovil kadet in se nato |
Spominjala me je in me | še | danes spominja tistih »čudovito lepih« |
prvega obhajila, pravim bitij, ker | še | danes nisem dognal, ali so šestnajstletni |
da bi kdo v vodi lovil komis, tega | še | nisem slišala, kaj šele videla na lastne |
- Dobro si jih oglej, nemara bodo | še | tebe redile! ... |
Samo to ti povem: po vseh štirih | še | ne hodiš, v svinjaku pa že živiš! |
Še | bolj se je zravnal in iztegnil prst. | |
je zaškripal tako srdito, da mu je | še | dolgo potem trepetala koščena brada. |
sem večkrat bral v sv. pismu, a je | še | nisem bil slišal iz ust živega človeka. |
in mama pa sta vso noč, ves drugi in | še | ves tretji dan kurila peč, sušila komis, |
je | še | dvakrat ponovil in si hkrati pritrdil |
tablico čokolade in obljubil, da se bo | še | oglasil. |
- Pobaral ga | še | nisem, - je zamišljeno dejal ded. |
Tako visoke slanine | še | svoj živ dan nisem videl. |
makove potice, ki je do takrat tudi | še | nismo poznali. |
Kadet je | še | zahajal k nam, a ne več sleherni dan. |
krompir na koščku njive, ki nam je | še | ostal med barakami in konjskimi hlevi. |
plačilo posodila lepo knjigo, ki je | še | prav gotovo nisem bral. |
košaro od nas do Temnika, to se pravi | še | pet minut naprej od Vojnačevih. |
Saj imaš samo | še | dva koraka do doma. |
Mlada Vojnačka je kupila | še | enega sina, čeprav je bil njen mož |
ruskem ujetništvu, Kata pa hčer, čeprav | še | ni bila poročena. |
Justina je | še | vedno klekljala pod orehom in potrpežljivo |
Toda bila je | še | bolj redkobesedna, še bolj bleda in |
Toda bila je še bolj redkobesedna, | še | bolj bleda in še bolj pegasta. |
bolj redkobesedna, še bolj bleda in | še | bolj pegasta. |
Samo njeni prsti so bili | še | vedno tenki in dolgi ter so še prav |
bili še vedno tenki in dolgi ter so | še | prav tako kakor njega dni živo premetavali |
Bilo je mirno in | še | toplo popoldne. |
klestili koruzo, da bi zrnje laže posrkalo | še | poslednjo sončno moč, ko so prigrmeli |
vihral skozi mogočni oreh, ki je takrat | še | rasel pred našo hišo. |
Tako smo | še | isto popoldne slišali, da so ustrelili |
da so ustrelili prav njega, posebno | še | , ko smo se spomnili njegove primere |
Na Spodnji Travni se je kadet | še | enkrat ozrl, pomahal z belo roko in |
je | še | kar prijazno rekel ded. |
- Kaj takega pa | še | ne pomnim ... |
Še | tisto noč je pri nas zajokal otrok. | |
Še | repe ne ... | |
Vojnačke so vstale, se | še | enkrat useknile in obrisale svoje zavihane |
Justina je ležala pri nas | še | mesec dni. |
- Pa | še | kaj pridi. |
Ded pa, ki se do zdaj | še | ni zmenil za njenega otroka, je stopil |
Toda | še | pred jutrom so se zabuhli, namrgodeni |
Takega vpitja in preklinjanja nismo | še | nikdar slišali. |
V hiši je | še | vedno šumelo kakor v panju. |
take razsežnosti, kakršne do takrat | še | nisem videl: |
plašno in proseče ozirali v deda, ki je | še | vedno sedel ob vznožju stopnic. |
Nato smo dobili | še | vsak po dva kosa. |
- Pa | še | kako! |
je stregel oficirjem, ki so v izbi | še | vedno kričali svoj |
komolcem in za zaključek podrgnil z njimi | še | ob svojo napeto zadnjo plat. |
izraza življenja: drobne oči so komaj | še | mežikale v masti, pod topim, rdečim |
potrebno, pomagal bolniku, če se mu je | še | dalo pomagati, a za plačilo je spraznil |
Kratkovič, ki je zdravniku obrnil hrbet, je | še | vedno po svoje »umival« krožnike, |
prosili, naj nas pusti v kuhinji »vsaj | še | |
pet minut«, toda | še | preden smo se do kraja domenili, je |
Zdaj je šla | še | ona za njim! ... |
- Saj je | še | niso našli ... |
In | še | ponoči? ... |
- Z ženskami ima | še | Bog same sitnosti. |
Iz daljave so prihajali le | še | bolj redki, bolj in bolj slabotni odmevi |
odmevi topovskih strelov, ki so komaj | še | stresali hišo. |
mogočna, a domača, kakršna je bila | še | pred desetimi minutami. |
- Nekaj toplote mi boš pa | še | privoščil, kaj? ... |
Še | jaz sem opazil, da nista bila več tako | |
Žejna pa | še | bolj! - |
Gledal sem ga nenavadno pozorno, kajti | še | nikoli nisem pomislil, da se stražmojster |
Še | zagrebsti ne bo kaj. | |
njegova velikanska miza, ki je bila | še | vsa umazana od testa. |
Toplota | še | ostane, a luči ni več. |
Petrolejka, ki jo je mama | še | vedno držala v roki in jo je zdaj bogve |
Še | je bilo sonce nad nami, toda bilo je | |
- Zdravnik me ni | še | nikoli videl, pa me tudi zdaj ne bo |
Še | nikdar nisem videl župnika brez talarja, | |
Začeli smo ga iskati vsepovsod, a | še | preden smo ga našli, nas je cerkovnik |
Bal sem se ga | še | , a spoštoval ga nisem več. |
Še | tisto popoldne je usahnil. | |
Saj | še | jesti ne zna! - |
Saj se mi je kar zdelo, da bi bilo to | še | prepametno zate. - |
že naslednji dan, ker je moral oče | še | isto noč odpotovati nazaj k vojakom. |
Ko so deda položili v krsto, smo ga | še | enkrat pokropili in se za vselej poslovili |
Oče je vsakemu nalil | še | en kozarček žganja. |
golo, staro tepko, kakor bi se ded | še | enkrat ozrl po domačiji, in nato krenila |
opletal z zakajeno lučjo, za njo je šel | še | en vojak s kapo v roki - naš oče. |
vrtu, izginil v gostem grmovju in se | še | enkrat prikazal na Preseki. |
Ko pa smo šli | še | četrtič in se spet vrnili ter obstali |
oprale pokrajino za novo rast - toda | še | preden so opravile svoje delo in se |
Še | danes mi je uganka, zakaj je niso | |
imela položene na prsih, so se mi zdele | še | žive; gledal sem vanje in drhtel v |
podobi gorečega srca, in ta podoba mi je | še | danes všeč. |
zraku, kakor bi hoteli živeti, živeti in | še | živeti ... |
Toda | še | preden sem se odločil, me je premagal |
drago, je tudi lepo ter z leti postaja | še | lepše, kakor oljnate slike, ki jih |
skočil kvišku, temveč sem zamižal, da bi | še | enkrat v duhu pogledal podobo svoje |
Prisojno, blago in rodovitno pobočje je | še | rosno; na videz dremotno in nejasno |
»Saj | še | veš, kako te je oče vsako jutro zbudil |
priščenjeni pas, da je bila videti | še | bolj suha, skoraj prosojna. |
Še | tvoja latinščina visi nad tabo.« | |
sem glavo in videl, da je bil strop | še | vedno prekrit z belim ovojnim papirjem, |
Če jih je | še | kaj ostalo, - je surovo zahripal Martin |
a bilo je odveč, ker kadetova mati | še | rokavic ni slekla. |
Prikazala se je | še | ena krsta, manjša in svetla. |
saj | še | na Travno ne bosta prišli... |
- Ni | še | vseh dni konec, - je rekla mama in |
Še | isti hip se mi je pamet | |
odkar je krsta krenila na pot, ta pa jo | še | zdaj s pogledom lovi. |
Ravninski ljudje bi ga | še | v poštev ne vzeli. |
Sam bog ve, v kakšne misli bi se | še | bil izgubil, če me ne bi zdramilo vriskanje |
»Pa vendar ni Podzemljič | še | živ?« |
Še | preden se je polegel prah za poslednjim | |
pred Zavoglarjem in ga hkrati nasadil | še | na oster pogled, češ sirotka kisla, |
»Ker je država | še | potrebna.« |
Do zdaj | še | ni bilo veselice brez njega.« |
Voda je | še | strupena!« |
mlajša od mene, nos sem ji brisal in | še | kaj drugega, ona pa, odkar je shodila, |
Če bi bil | še | pameten, bi bi kar dvakrat star. |
Smejal sem se njegovemu govorjenju, a | še | bolj njegovemu spakovanju. |
»Udariva jo za teto, da ji iztisneva | še | požirek.« |
Še | rajnka Jurjevka, ki je iz svoje glave | |
Tega ti | še | nisem povedal. |
je teta ponovila | še | bolj trdo. |
bo razčesnil od vrha do tal, če mu | še | kdaj blekne kaj podobnega. |
spraviš v deset cerkva, ampak takšne | še | nisem videl. |
sem v božjem hramu, pa najsi je pela | še | tako cerkvene, trikrat latinske. |
Še | zakašljati se niso upali in ne prižgati | |
»No, tako se je to vleklo | še | nekaj let, potem pa je počilo. |
Kaj bi ne, saj so | še | mene pete srbele. |
Vsako noč jih ima polno bajto, pa je | še | sem prišla na lov! |
Angeli, da bi ji poiskala službo, a | še | preden je ta odgovorila, je izbruhnila |
In | še | kako se je zatrapal. |
Kaj takega pa | še | ne! |
Še | voda kamen omehča, pa ne bi dedec babnice! | |
dekleta mešala z Lahi, med vojno pa | še | celo ne. |
Da bi Božena kaj dala nanj, | še | v sanjah ni nihče pomislil! |
rekli, da ga bodo spravili s poti, če se | še | enkrat prikaže, se je vse drugače zasukalo.« |
skrita sreča ga je tako dušila, da | še | besede ni spravil iz sebe. |
nenavadno naglo in ostro, da sem jo | še | sam dvomljivo pogledal. |
Ali se | še | spominjaš, kako sva jih šla nabirat, |
»Pa | še | k nam kaj pokukaj. |
»Počakajta | še | hip,« |
spoštujemo starost in hkrati lahko krotimo | še | svoj mladi korak, da ne bi žalili njegovih |
Še | tisti hip sem zagledal pred sabo Kadetkine | |
nogo čez prag naše hiše, čeprav teta | še | ni utegnila izreči tiste besede, ki |
izginil, kakor nam izgine iz misli | še | tako prikupen in nesrečen človek, ki |
ki ga osebno nismo poznali in ki ga | še | nismo utegnili živo doživeti ob strani |
in v njeni bližajoči se žalosti, ki | še | ni vedela zanjo, a ki je tej ljubezni |
posije v človeka, pa naj bo ta človek | še | tako tuj in sam v sebi še tako neznaten |
ta človek še tako tuj in sam v sebi | še | tako neznaten in vsakdanji, najde v |
hišo, da bi se po stari kmečki navadi | še | enkrat s pogledom poslovili od doma, |
Nato me je Silvija | še | močneje pocuknila in veselo zaklicala: |
»Mlademu človeku rana | še | obrasnika ne pusti...« |
» | Še | v vodo bo zgrmel!... |
Še | naj bi se vical... | |
polkrožni Prikrajnarjevi njivi, zorani | še | po starem načinu, se jih je premikalo |
»In so | še | vse doma?« |
»Saj sem rekla, da je | še | prezgodaj,« |
vstala, jo trikrat vrgla kvišku, jo | še | enkrat stisnila k sebi in jo poljubila |
» | Še | malce jo boš nesel,« |
»Zdaj pa | še | v dob!« je rekla, razširila roke in |
je udarila z okleščkom po parobku in | še | enkrat zakričala: |
je neslišno potrepetavalo v vetru, | še | moji podkovani čevlji so brez glasu |
» | Še | enkrat,« |
Samo prikimala je in | še | bolj povesila glavo. |
Še | zastokal ni. | |
Omahnil je mrtev, | še | preden smo se zavedeli, kaj se je zgodilo. |
- Na to | še | pomislil nisem. |
Kadetka je | še | enkrat počepnila, obrisala vsak list |
Z Zgornje Travne se je Kadetka | še | enkrat ozrla v dob, na kolniku pri |
in čakal, da se bo Kadetka prikazala | še | na kolenu Ostrega brda. |
Kmalu boš | še | sama verjela, da je Gino res padel |
Na Dolenji Travni sva se ustavila in | še | enkrat pogledala po dolini, ki se |
Podzemljič je | še | vedno stal na skali nad tolmunom, mahal |
In | še | v večji meri, zakaj kdor ne prizna |
»Ali greš z mano, da boš | še | enkrat videl Staneta?« je vprašal zelo |
strmel v Stanetov obraz. Takega Petra | še | nisem videl. |
njegovem obrazu je bila bridkost, kakršne | še | nisem videl. |
V njej je bilo | še | nekaj, nekaj prav tako pristnega, prav |
Nemara je minila | še | minuta, preden se je Peter zganil. |
Na pragu se je | še | enkrat ozrl, nato je tiho zaprl vrata |
Še | je bila na njem bridkost in z bridkostjo | |
zaradi tega ne sme otepati z repom, a | še | manj si dovoli, vratolomno zvijati |
bo!« si veselo prikima in zaradi tega | še | bolj široko pozdravi bajtarja Žuželjča, |
Toda ni | še | dosegel Lapove hiše, ko zasliši, da |
Hlipovka, Ustinarica, Mešeletovka in | še | nekaj drugih žensk. |
Kravo gonim,« počasi pove Žuželjč in | še | z roko pokaže svojo Ciko, češ, saj |
»Muuuu! ...« glasno zamuka krava, | še | preden je kdo utegnil odpreti usta, |
Travnikarjevemu stricu, ki je bil takrat | še | mlad, še brez brade in brez brk. |
Travnikarjevemu stricu, ki je bil takrat še mlad, | še | brez brade in brez brk. |
...« je vzdrgetal Venček, ki fašistov | še | ni bil videl na lastne oči, a je že |
Fašisti so se spogledali in | še | enkrat kriknili: |
Vse je bilo tiho, a da je bila tišina | še | bolj slišna in strašna, se je včasih |
iztrgajo Petra fašistom iz rok, dokler je | še | čas. |
Seveda se bo, saj se je | še | vsako leto. |
Samo reka je bila | še | narasla in kalna. |
Tu in tam je | še | stegovala svoje jezike po travnikih |
Videl je, da reka | še | ni uplahnila. |
usipali na čelo, zakaj Venček je bil | še | tako mlad, da se je zmeraj zagnal v |
»Ne in | še | enkrat ne!« |
Toda | še | preden je zamrl odmev, se je že spet |
In | še | enkrat ne!« |
Še | enkrat mu požuga s prstom in že hiti | |
Še | pet korakov pa bo dvignila krilo in | |
Še | petdeset korakov, še trideset korakov, | |
Še petdeset korakov, | še | trideset korakov, še deset korakov, |
petdeset korakov, še trideset korakov, | še | deset korakov, zdaj, zdaj bo stopila |
Še | v tnalo je ni zasadil, da ne bi splašil | |
Stopal je po mehki grivi, ki | še | ni ozelenela, zadrževal sapo, s pogledom |
In | še | isti hip se je spomnil še nečesa. |
In še isti hip se je spomnil | še | nečesa. |
Venček se je zdaj | še | bolj prihulil in se ritensko umaknil |
bolj prihulil in se ritensko umaknil | še | za nekaj korakov, da bi ostal dobro |
Odpela je in začela znova | še | terco više. |
zdelo, da zadnji zvok njenega glasu | še | brni v zraku. |
svojem deblu in čakal, da se bo Milica | še | enkrat zavrtela. |
Nato je | še | enkrat ponovila: |
jezica se ji je začela nabirati na | še | zasoplem obrazu. |
skale, je dvignil puško, pomeril, rekel | še | enkrat: |
Venčka je kar vrglo na noge, toda | še | preden se je zavedel, kako strahotno |
In | še | enkrat ne!« je odločno zamrmral. |
potegnil palico izza srajce, se je počohal | še | po svoji gosti, sivi grivi, nato pa |
grablje, da bi se spustil v pogovor, a | še | preden je odprl usta, ga je Travnikarjev |
»Vidiš, pa si le dočakal | še | eno pomlad!« |
»Meni smrt | še | na misel ne pride. |
Travnikarjev stric se je | še | bolj zdrznil - in njegova roka se je |
In | še | isti trenutek je iz te sramote švignila |
Obstal je ves krotek in v levici | še | vedno tiščal kvas. |
A | še | preden se je dobro zavedel svojega |
Pismonoša si je hitro | še | enkrat otrl obrvi in si trdo posadil |
»Saj se bova že | še | videla,« ga je komisar spet potrepljal. |
prikazala trda noga v črnem škornju, nato | še | druga noga in za njo košata črnolasa |
lisa nekaj živega, kakor bi Teodor Čar | še | ležal na cesti. |
kovaču spodobi in pritiče, temveč je bil | še | bolj močan, tako močan, da mu po splošnem |
bi bil, bi ga zdaj tako zmazal, da | še | dlaka ne bi ostala cela!« |
starih spominov, da so kovača včasih | še | premagale skušnjave. |
kosilu se je poigral z otroki in nato | še | z ženo, potem pa ni več zdržal doma. |
bi bil, bi ga zdaj tako zmazal, da | še | dlaka ne bi ostala cela!« |
»Kovač, boš že | še | videl! |
koval, ob nedeljah in praznikih pa je | še | marsikdaj klical hudiča in tudi še |
še marsikdaj klical hudiča in tudi | še | marsikdaj odnesel iz gostilne pobožnega |
počenjal, ni razumljivo; v naši fari se ni | še | nobeden poboljšal. |
bo razumel ter zato milo presojal in | še | bolj milo obsojal njihove lastne slabosti, |
Še | preden se je novi dušni pastir pripeljal, | |
posledici, to se pravi dva otroka, in tudi | še | živ spomin na zakonske zdrahe in pretepe, |
bi lahko zajahali trije hudiči, pa | še | ne bi nič opravil zoper šesto božjo |
kaj takega je potreben dedec in potem | še | huda kri. |
In | še | kakšen! |
»Pa | še | sekiro!« je zaklical župnik za njim. |
Kovač se je vrnil domov in je | še | dolgo rogovilil po svoji kovačiji. |
grozeče zategnil kovač, ki do zdaj | še | ni bil črhnil besede. |
zrogovilil kovač, »taka zverina pa | še | nisem, da bi se z župniki pretepal.« |
magari v samega hudiča, pa ga zmažem, da | še | dlaka ne bo ostala cela!« |
Toda kako naj se stvar razčisti, se mu | še | sanjalo ni, zato se je naslednje dni |
Zvrneva ga | še | kozarček ali dva, potem pa jo skupaj |
»Daj ga | še | liter!« |
sebe, in zdelo se mu je, da take noči | še | ni videl. |
Potem je zažvižgalo | še | enkrat, nenavadno, zateglo. |
Zažvižgalo je | še | tretjič, in šele tedaj je spoznal, |
cesto najbolj razžarjeni svatbeni ples, | še | nekajkrat presunljivo zažvižgali, nato |
ga tudi sedemkrat odkrili, boj pa je | še | zmeraj divjal. |
»Zdaj se boš pa | še | za župnika izdajal!« |
Take babe ti ne najdeš, pa če si | še | tak hudič! |
Na, saj ti | še | zdaj teče kri!« je zaključil in potegnil |
»Nič se ne boj, se te bomo že | še | ogledali!« |
Kovač mu je odmeril | še | precej udarcev z nogami in z rokami, |
»Jaz | še | zmeraj ne verjamem v hudiča!« ga je |
»Morala bi se | še | enkrat udariti. |
Mesec je legel in zora je vstala, pa | še | nista nehala. |
Če bova | še | oba na nogah, sva si enaka!« je hropeče |
Zazvonilo je k zornicam in | še | sta bila oba na nogah. |
»Ti si | še | kar dostojno oblečen,« je rekel župnik. |
Nato je poiskal | še | svoje vidne kazni: ruto in klobuk. |
Še | danes jo bom ostrgal. | |
» | Še | nekaj bom vprašal,« je rekel. |
»Je!« je | še | enkrat pribil župnik. |
»Saj | še | mene vse boli.« |
pomladi sem se jih razveselil, posebno | še | , ker jih nisem že tako dolgo srečal. |
si pripravil primeren kotiček, toda | še | preden sem z njim začel odgrebati črno |
Zbudil sem se | še | pred zoro. |
Meni pa je bilo | še | posebej hudo, ker sem pozabil na rože. |
»Avanti! Avanti!« je | še | prijazneje ponovila učiteljica in jo |
svoji klopi je za hip obstala in se | še | enkrat ozrla po razredu, kakor bi nas |
Še | nas je pekoče zabolelo. | |
Pisali pa smo | še | počasneje in kolikor se je le dalo |
Še | preden je prišel naš stari učitelj, | |
Treba bo | še | dolgo potrpeti... in nemara tudi veliko |
Bilo je | še | zgodaj, zato sem splezal na srednjega. |
Žaloval je | še | leto dni, kakor se za materjo spodobi, |
takrat sem bil star šele dvanajst let in | še | nisem vedel, da |
» | Še | ne?« se je rahlo oddahnil. |
Molče sem zmignil z rameni in se | še | bolj podvizal. |
Ravničar pa je seveda | še | stal na mostu. |
Še | nikdar me ni bil tako grdo odslovil, | |
Preden sem zavil na kolovoz, sem se | še | enkrat z očitkom ozrl, toda Temnikar |
nasmehnil, ker sem se spomnil, da ni | še | vse upanje izgubljeno. |
Še | danes vidim in čutim, kako je bilo | |
orumenelih listov, zato so bili videti | še | bolj vitki in še višji; in v daljavi |
zato so bili videti še bolj vitki in | še | višji; in v daljavi so stali popolnoma |
Po presledku je kihnil | še | enkrat stresel z glavo kakor konj, |
Še | čez vodo smrdi po sleparju! ... | |
morilcu!« je pribil s temnejšim glasom in | še | enkrat pljunil. |
Ravničarju bo požrl | še | kos travnika. |
- Oh, nemara pa | še | ne! - sem rekel. |
Pa saj je tudi Ravničarja | še | toliko sram, da je povedal samo meni. |
Tilko jemala, so bili tisti topoli | še | prav majhni. |
skrivaj poslušam to veliko, čeprav | še | nerazumljivo skrivnost. |
To pa bi bilo zame | še | hujše. |
Ena kaplja dežja in | še | ena kaplja in še ena, pa je curek. |
Ena kaplja dežja in še ena kaplja in | še | ena, pa je curek. |
Potem pa curek in | še | eden in še eden, pa že teče kakor studenček. |
Potem pa curek in še eden in | še | eden, pa že teče kakor studenček. |
- Ne skakaj mi v besedo, ker | še | nisem končal! - sem rekel. |
Ena krivička in | še | ena krivička in še ena, pa je krivica. |
Ena krivička in še ena krivička in | še | ena, pa je krivica. |
Potem pa ena krivica in | še | ena in še ena, pa je huda krivica. |
Potem pa ena krivica in še ena in | še | ena, pa je huda krivica. |
Potem pa ena huda krivica in | še | ena huda krivica in še ena, pa je strašna |
huda krivica in še ena huda krivica in | še | ena, pa je strašna krivica. |
In potem ena strašna krivica in | še | ena in še ena, pa je nečloveška krivica. |
potem ena strašna krivica in še ena in | še | ena, pa je nečloveška krivica. |
otrok, ki hoče vedeti vse do konca in | še | naprej: - |
Toda ti | še | z mezincem ne boš ganil! |
Čakal sem, da bo rekel | še | kaj krepkega. |
In | še | sam ne ve ...« |
Previdno sem splezal | še | više in skozi krošnjo vrbe pogledal |
Ko je bil na tleh, so se veje | še | enkrat vzdignile, kakor bi topol vzdihnil, |
»Zdaj pa | še | zadnjega. |
Še | nocoj jih morava oklestiti in razžagati.« | |
» | Še | mrlič lahko čaka tri dni.« |
In | še | enkrat ne!« je ostro rekel Ravničar |
Nekateri bi bili | še | jasni, drugi že zamegleni. |
Vsega se torej spominjam samo | še | kot utrinkov iz dolge in bridke pravljice, |
Teh krajev | še | nisem poznal, zato tudi nisem vedel, |
četverokotnik zlate luči, zato je bilo vse | še | bolj bridko in grozljivo. |
Toda ječar je kljub temu | še | večkrat odprl lino in zagrozil: |
tepka, ptičje petje -- in nad vsem tem | še | materin nasmeh. |
sem se hitro zlagal, da bi me mama | še | bolj pohvalila. |
Toda | še | preden sem se pogreznil v spanje, sem |
»Oh, kako si | še | otročji!« ga je mirno zavrnila mama, |
odejo čez glavo, a tudi pod odejo sem | še | slišal svoj strašni klopotec. |
Bil sem nemiren in | še | sem drhtel, a zdaj že od sreče, ker |
»Samo | še | ena veja in dosežem klopotec! |
Samo | še | ena veja! |
Samo | še | ena veja!« |
»Samo | še | malo! |
Samo | še | malo! |
Samo | še | malo!« |
povedal, kaj sem sanjal, pa sem se | še | pravi hip spomnil, da teh sanj ne smem |
bom umrla, se pravi, da bom živela | še | najmanj sedem let!« |
Zagozdil se je v rogovilo in tam je visel | še | štiri leta. |
Tako bi nemara visel | še | štiri leta, zakaj bil je trdno narejen |
zdel nekam čuden, globok in krhek, | še | bolj čuden pa je bil odmev mojih korakov. |
svoje njivice prav na vrhu sveta in | še | vse obzidano z visokim zidom, ki se |
v graščino, zdaj pa stoji tam samo | še | desni steber in na njem s cementom |
Potem je moj pogled | še | enkrat poromal po lepotah noči: poromal |
zimsko nebo je bilo jasno in jutro | še | daleč. |
Ko je bil | še | majhen in so mu vaški otročaji nagajali, |
teh naglo izgovorjenih besed, ki jih | še | ni razumel, zanj nastala samo ena. |
Ali | še | nisi umrl?« |
»Tantadruj, | še | nisem!« je veselo poskočil norček. |
Ali te ima | še | rada?« |
»Tantadruj, | še | !« je očitajoče poskočil norček. |
preštela in pravi, da manjkajo samo | še | trije,« je veselo povedal. |
»Zakaj pa | še | trije?« |
»Tantadruj, tiste tri, ki | še | manjkajo, bom pa kar na semnju kupil!« |
»Na, pa vzemi | še | krajcarček, da boš lahko dobro izbral,« |
Možakar je bil namreč | še | popolnoma trezen in je tudi moral ostati |
ostati trezen do slovesne maše, zato mu | še | na misel ni prišlo, da bi zdaj poskušal |
zidal v Gorici in Trstu, zato mu je | še | ostalo nekaj italijanskih besed. |
po vojaško pozdravil, a ker je bil | še | v ognju razlage o svojem zidanju, je |
Še | preden sta se prerinila do Lokovčena, | |
Raus e patacis, repa in krompir!« je | še | bolj zaničljivo prhnil Furlan, a vendar |
Zdaj je minilo že dvajset let, pa | še | ni izdelal takšne palice, ki bi bila |
Palica, ki je bila zdaj komaj | še | šiba, se mu je zlomila v rokah. |
To se nam | še | vsem lahko zgodi!« |
»Tantadruj, samo trije zvonci mi | še | manjkajo,« |
Še | preden so se ljudje ozrli in še preden | |
Še preden so se ljudje ozrli in | še | preden so ga zagledali, so vsi vedeli, |
ga je Tantadruj zaprosil, naj zapoje | še | enkrat. |
»Dovolj za zdaj, pa | še | drugič kaj!« se mu je hudomušno nasmehnil |
vojaško pozdravil Luka, nato pa je | še | zakričal za njim: |
»Hej, Tantadruj, ali | še | nisi umrl?« |
»Tantadruj, | še | nisem. |
na hrib, potem pa s hriba na hrib in | še | kar naprej. |
»Zastrupil!« je pribil domači in tudi sam | še | enkrat požugal. |
njimi je bila na tleh velikanska skleda | še | kadečih se govejih kosti; z njimi so |
»Uh, ti bi | še | mene obral!« se je nagajivo zasmejala |
čase sedel v temni kleti, če se bo | še | kdaj katere dotaknil. |
Ali je | še | zmeraj navzgor?« |
»Tudi jaz bom kmalu šla navzdol, | še | malo po ravnem, potem pa počasi v zemljo.« |
A upam, da | še | nisem dovolj!« se je skušala zasmejati. |
Peregrina in ga kriče prosili, naj | še | zaigra in zapoje. |
zvonce razvrstil po svoje, je poiskal | še | dve leseni žlici, nato pa je na zvonce |
Ko je pesem izzvenela in so | še | vsi zijali z odprtimi usti, je norček |
Peregrin, zaigraj | še | enkrat!« |
»Peregrin, | še | enkrat! |
Še | enkrat!« je zabučalo. | |
»V imenu postave, | še | enkrat!« je zarjovel stražmojster, |
Zaigral je | še | enkrat in še enkrat, in potem je igral |
Zaigral je še enkrat in | še | enkrat, in potem je igral in pel do |
Bilo je tako lepo, da | še | Furlan Rusepatacis ni niti enkrat zaničljivo |
Še | lepše! | |
To boste že razumeli, saj ste | še | dovolj pametni!« |
»Tantadruj, saj vam jih bom | še | posodil, ker zdaj ne bom umrl.« |
»Ne mori | še | ti!« je naveličano zakričal Okrogličar |
Pepa, daj | še | dva litra!« |
» | Še | dva litra!« so zakričali tudi drugi |
In zato res niso potrebovali | še | Janezovih zakajev. |
medtem ko so okajeni in pijani možakarji | še | zmeraj nekoliko izgubljeno gledali |
Samo na drugem koncu je | še | stal vrtiljak. |
kakor bi nad praznim sejmiščem svetil | še | edini, neugasli, a že obtolčeni lampijon. |
Še | so vsi molčali. | |
»Zakaj ne bi?« se je | še | bolj razburil Luka, ki je bil dobrega |
»Ali | še | nisi trpel?« |
»In če je | še | ni, jo izkopljemo, pa božorno‐boserna!« |
»Tantaradra!« je | še | enkrat, po glasu sodeč nepreklicno |
Senca se je | še | enkrat in zelo hudo zamajala, nato |
Veter je bril | še | bolj ostro in črne ciprese so se priklanjale |
»Jelčica je | še | otročja!« je odbil Luka. |
ne boš tiho, te bom tako ubrisal, da | še | na sodni dan ne boš vstal!« |
Stražmojster je | še | enkrat zahropel in za njim je zahropla |
najbrž pozabil, da je pesmi že konec, je | še | enkrat gromovito zabobnel: |
Še | preden sta utegnila odgovoriti, se | |
»Saj je | še | živ!« je hitro povedal Okrogličar. |
»In zapomni si | še | enkrat!« je z globokim glasom rekel |
»Če boš | še | hotel umreti, sploh ne boš umrl!« |
zimsko nebo je bilo jasno in jutro | še | daleč... |
razburkana duša ne da, da ne bi povedal | še | nečesa. |
Takrat sem bil | še | otrok, poslušal sem jo za veselje in |
Druga stvar je | še | hujša. |
izumrlim sejmiščem, me je začel preganjati | še | pošastnejši privid. |
glavo in si zakrival oči, da ne bi | še | bolj zagrenil ali nemara celo raztrgal |
In ker sem | še | tako otročji, da pri slehernem zvezdnem |
Soba je bila | še | domača, a nekam mračna. |
Saj prav o vojni bi se dalo napisati | še | marsikaj.« |
»Oh, ali | še | niste slišali, da so umetniki otročji? |
papirje in papirčke, ki jih domači | še | niso požgali, nato pa se spustijo po |
Še | smrt!...« | |
vendar prav dobro čuti, da bo živel samo | še | pet, nemara šest, največ še sedem ur. |
živel samo še pet, nemara šest, največ | še | sedem ur. |
Vranjekovim grebenom, nato pa se je vzdignil | še | više, na jekleno modro nebo. |
prav na robu, se je v zimskem soncu | še | rahlo pozibaval lep in bel oblak njegovega |
Hotel se je | še | enkrat ozreti po dolgi in temačni veži, |
Kajpak, kajpak, svet | še | ni ves raven in gladek, vsakdanje življenje |
raven in gladek, vsakdanje življenje je | še | zmeraj nevsakdanje burno in pisano, |
ga ne bi mogel opisati, pa če bi bil | še | tako zanimiv. |
Še | njegova senca ne more biti. | |
Dokler je hodil | še | k spovedi, je vsa vas poznala njegove |
Temnikar pa | še | glasneje: |
No, otroci | še | bero... |
In rane | še | niso zaceljene, kakor se reče... |
»Ali bi lahko kje staknila | še | eno mizo?« |
»A če bo treba | še | kaj, kar recite.« |
ponovil Temnikar in si potegnil škorenj | še | na desno nogo. |
- | Še | zdaj, ko si že skoraj z obema nogama |
so jo za vselej odnesli čez prag, je | še | dolga leta, kadar je stopil v hišo, |
Spočetka jo je videl tako živo, da ga je | še | telo bolelo, potem pa je njena podoba |
se mu je prikazala le redkokdaj in | še | takrat kot rahla meglica. |
- Ni treba? - se je | še | bolj namršil Temnikar, a se je takoj |
Saj zdaj | še | ni večer! |
Še | poldan ni! | |
In | še | na sam sveti večer? |
In | še | nocoj, he‐he! |
Če sem | še | Lužnikov Martin, bodo še pred mrakom |
Če sem še Lužnikov Martin, bodo | še | pred mrakom tam, he‐he!... |
Mar nisem šel | še | nikdar s sekiro v grmovje? - je mirno |
Še | pred pol ure si bil ves zelen in slab, | |
Zdaj se boš pa | še | lagal?... |
A | še | isti hip se je pomračil. |
»Hej!« se je | še | bolj ostro oglasilo z dvorišča. |
obrnil h kovčku, da bi pobral iz njega | še | svinčnike, črnilo in drugo drobnarijo. |
»Saj je vendar zima!«, a se je | še | pravi čas zavedel, kje je, da ni do |
»Je že res, da je za otavo | še | malce prezgodaj, toda v Tihem dolu |
skupaj: trdo lupino, debel olupek in | še | bodeče ježice... |
A hči naj bi | še | bila, ker je baba. |
Peter Majcen se je zdaj | še | bolj sunkovito zdrznil, a se je takoj |
spet kliče,« je rekel, ker se kmet | še | ni zganil. |
Če ga ne spravim, bom bleknil | še | kakšno neumnost!...« |
hiši, hočem reči, prej, ko je bil mož | še | živ ... |
leži, baba pa je mlada in zdrava in ima | še | hudo kri, kakor se reče...« |
»Kaj je potem?« je nehote, a | še | zmeraj odsotno vprašal Peter Majcen, |
»Tudi če bi bilo | še | enkrat daljše, bi bilo prav tako. |
»Zato pa!« je odsekal Peter Majcen ter | še | niže sklonil glavo in še hitreje zavrtel |
Majcen ter še niže sklonil glavo in | še | hitreje zavrtel mlinček. |
»Samo | še | malo vode potrebujem, da si skuham |
Kmet se je | še | kar okretno nagnil skozi okno. |
značaja, njegovega hrepenenja, in nato | še | vseh tistih posebnih okoliščin, ki |
Peter Majcen, ki mu je bila zdaj žena | še | manj všeč kakor mož. |
kakor kača v precepu in ... in nemara | še | brez potrebe... |
»In ... in no, | še | v teh časih... in hočem reči, da časi |
Toda prizori, ki so bili | še | pred nekaj trenutki tako živi in jasni, |
ki so se | še | nekajkrat bliskovito podrsale sem in |
Človek nosi v sebi svet, ki ga | še | do smrti ne spozna. |
vprašal, kdaj misli nehati, pa se je | še | o pravem času premislil. |
Toda | še | preden je udaril po tipkah, se je oglasila |
In | še | do gostilne vas pripelje.« |
hitro prikimal Peter Majcen in se nato | še | hitreje obrnil, ker se je v vežnih |
»Tega pa | še | ne vem.« |
»Ne vem | še | ,« je Peter Majcen ravnodušno zmignil |
A | še | isti hip bi se bil najrajše ugriznil |
»Ha, tista s koso je | še | daleč!« se je zviška nasmehnil. |
»Trobenta je!« je ponovil | še | enkrat in se po dolgem drevoredu ozrl |
Žena je vstala, kmet pa je | še | sedel, toda klepanje se ni več oglašalo. |
Še | bolj se je namršil. | |
Še | moje uho je komaj ujelo zvok, kako | |
K vragu | še | Tihi dol! |
»Mar sem šel iz hiše, da bi se | še | globlje zapredel v neskončno pajčevino |
Peter Majcen je trznil, in | še | isti hip se je zjezil nase, ker je |
Trobenta se je kmalu oglasila | še | tretjič. |
In | še | zmeraj je zvenel isti napev znane narodne |
Še | bolj se je zravnal, in že je zaokrožil | |
prsti, in ko mu je ostal v roki samo | še | papirček, ga je spustil na tla in se |
Klopotec, ki se | še | vrti, a nima več moči, da bi razbijal |
In bil je tako gladek in bel | še | v senci tako svetel, kakor bi neko |
Zvok trobente mu je | še | ugašal v ušesih. |
oglaša le v moji domišljiji, samo da se | še | ni vključila v dejanje. |
Kamnita, bolj strma in zdaj je | še | zasnežena. |
- Tukaj sem živel... in | še | bi živel, toda prišlo je tako, da moram... |
Zdaj | še | lahko spregovoriva pet besed, jutri |
In | še | kaj hujšega si videl! |
Če pomislimo, da mora | še | sedemdesetletni starec pograbiti sekiro |
Trobenta je | še | donela. |
In | še | zmeraj samo začetek iste otožne narodne |
kaj spremenilo od tistih časov, ko je | še | Primož Trubar hodil tod?« |
spopadel s tistimi hudičevimi krotami, je | še | enkrat stopil k njej. |
tistega ognjenega hudiča, se je pa | še | enkrat porazgovoril z njo. |
Da, in | še | zdaj, ko se vse bije, sedi doma in |
razvnel kri, a nadaljeval sem tudi | še | potem, ko sem sprevidel, da je vse |
»Oče, pa povejte | še | enkrat, |
- Saj prav dobro vem, da | še | svoj živi dan nisem bil na Plešeh!... |
In tudi svoj živi dan se | še | nisem pretepal!... |
včasih, ko mi je bilo pri delu dolgčas, | še | sam sebi pripovedoval o njih... |
Pri vratih pa se je | še | enkrat obrnil in požugal: |
- Cika, zdaj ti pa rečem | še | enkrat, a zadnjič: |
No, kvečjemu | še | to, da se z rogovi zaletijo v vsaka |
In naposled to niti originalno ni, | še | manj originalno, kakor če se pisatelj |
Trobenta je spet zadonela, a čeprav je bil | še | zmeraj isti otožni narodni napev, je |
A zdaj bom | še | malce posedel tukaj, da si zviška napasem |
Močvirna trava je zdaj | še | bolj zelena, voda pa je skoraj črna... |
In ob potoku | še | zmeraj gredo tiste tri vrbe, tri tetke, |
se razgrne po vodni gladini, podoba | še | enkrat oživi, nato pa z rahlim drhtenjem |
Zidovi so | še | zdaj okajeni... |
On pa se je | še | upiral, ker se je prav nagonsko bal, |
polnočnice in ker se tudi na božični dan | še | niso prikazali, je Zaplatarjev Venc |
»Ne, ne!« se je Peter Majcen uprl | še | nedomišljeni resnici. |
bil Temnikar videl, bi ostrmel, zakaj | še | v sanjah ne bi pomislil, da se kaj |
Stopila je proti mizi in | še | enkrat oba objela s pogledom. |
- In očeta | še | ni! - je zastokal Tone. |
»In ga nemara | še | dolgo ne bo!« se je nehote oglasilo |
zavpilo, da je sama kriva, ker ni bila | še | enkrat zakričala in ker ni planila |
toplina; bila mu je tako blizu, kakor | še | nikoli... |
Saj je | še | čas ... |
In potem se je | še | enkrat spomnila, »kako čuden je bil «, |
in stiska njegove roke, kar je bilo | še | najbolj čudno, zakaj roko ji je bil |
» | Še | kravi ima več povedati kakor meni!« |
glava s kučmo je kakor črna krogla | še | precej časa nihala na robu beline, |
grenko pijačo, česar ni bila storila | še | nikoli. |
samota, zato se je vrnila v kuhinjo in si | še | enkrat pripravila grenko pijačo. |
Spomnila se je, kako je potem | še | dvakrat pogledala v vežo, nato pa nepremično |
obstala pri ognjišču, čeprav se ji je | še | zmeraj zdelo, da je nekdo stopil v |
Njegov glas ni bil trden, njegov pogled | še | manj. |
- Zaplatarjev, ti si | še | upaš reči mati? - ga je prav počasi |
- Sirota, ti je | še | takrat ne boš, ko bo prepozno! |
- Saj bom, samo to mi | še | povej, kdo so tiste razcapane sirote |
čeprav bi bila to rada storila kakor | še | nikoli v življenju. |
je ležal na tleh in je bil videti | še | večji, kakor je bil v resnici. |
nepojmljiv občutek, da ji je začelo srce | še | burneje utripati. |
ki je stal zraven nje - in ta je bil | še | najbolj strahopeten, najbolj šibak, |
Prekleta strešnica, previdno snel podobo in jo | še | bolj previdno položil na mizo, ker |
Nemška smrt si je izbrala | še | dve podobi, potem pa si je spet nataknila |
Justina jo je pogledala z vdanimi očmi, | še | polnimi pravega, otroškega zaupanja. |
sunkovito prevrgel, se sunkovito zvil, | še | enkrat vzdrgetal in zastokal, nato |
več, hvala bogu! - je vzdihnila, ga | še | enkrat pobožala po laseh in vstala. |
stegnila roke, toda videla je samo | še | bele noge, ki so se vlekle po veži. |
Nemška smrt si je | še | enkrat z užitkom ogledala izbrane podobe |
ustrelila proti Temnikarici, ki je | še | zmeraj nepremično stala zraven ure. |
- Saplater? - se je | še | bolj začudila smrt. |
- A‐a‐aber...- je | še | bolj vzdrgetal Prekleta strešnica, |
Prekleta strešnica se je zdrznil in hitro sprožil | še | dvakrat. |
ptica; priletela je na sredo izbe in | še | nekajkrat odskočila, prav kakor živa |
odskakljala k Temnikarjevi glavi in tam | še | dolgo trepetala in zvenela, kakor bi |
Temnikarica, ki je stala nepremično in | še | zmeraj mižala. |
Ali | še | ne bo konca? |
- A tudi, če | še | ni mrtva, je bolje, da ostane v hiši. |
In ker je bila sama, je bila | še | močnejša, res nepremagljiva... |
In dolgo, | še | dolgo so plameni sikali skozi okna |
Prekleta strešnica, a premakniti se | še | ni mogel. |
- Mati, usmilite se me! - je | še | enkrat zaječal Prekleta strešnica. |
»Ne, sekire ni več, a ta je | še | ostala,« je zamrmral in zmrazilo ga |
ostala,« je zamrmral in zmrazilo ga je | še | enkrat. |
obstal na rdeči strehi, ki se je v soncu | še | prelivala med zelenjem. |
navdiha, po vsakem novem razodetju, | še | ni bila čista: bila je še skaljena |
razodetju, še ni bila čista: bila je | še | skaljena s podobno kapljo grenkobe, |
In videl | še | manj!...« |
umetnikom v duše, in jih bo spuščalo | še | čez sto let ... |
A to | še | ni poglavitno. |
»Prigazil bo na Rejčev laz ...« je ponovil | še | enkrat, in zdaj že s tesnobo v srcu... |
zdaj šele na Ravniški polici, ali pa | še | tam ne. |
Obrisal si je znojno čelo in nato | še | enkrat srknil. |
- No, tvojo luč bom danes | še | videl. |
Zazibal se je | še | bolj, toda noge so bile nepremične. |
je meni razumljiv in ki bi ga nekako | še | znal opisati. |
a pod presenečenjem se je skrivalo | še | nekaj, česar Peter Majcen ni mogel |
» | Še | !« je proseče rekel mali Pan in vzdignil |
» | Še | !« je zaprosil otrok in vzdignil roko. |
»Samo | še | enkrat!...« |
Prvemu že sapa pojema, drugi je | še | nima dovolj. |
»Če je pa tako, bom seveda povedal | še | eno,« se je vdal starec. |
»Samo temle bova privoščila | še | malo sončka.« |
Kar tako: ima ga!« je | še | zmeraj odsotno odgovoril starec in |
»Ampak prej boste | še | zaigrali,« mu je otrok ponudil trobento. |
»No, poglej, če je moje okno | še | zaprto.« |
kakor ga je bilo presunilo prej, ko | še | ni zatrdno vedel, ali je trobenta v |
napev otožen; v njenem zvoku je bila | še | neka druga, globlja žalost, pravzaprav |
» | Še | !« je rekel otrok, vzdignil roko in |
» | Še | !« je rekel otrok in zamahnil z roko. |
» | Še | !« je rekel otrok in vzdignil roko. |
Gumbe že prebira, samo sape | še | nima dovolj. |
poslovil, toda bilo mu je žal starca, | še | bolj pa mu je bilo žal otroka, ki je |
» | Še | začudil se je, ko sem mu rekel, da |
Lahko je tudi že naglušen, čeprav ni | še | star. |
Še | komaj!... | |
Jaz, na primer, | še | dobro slišim. |
No, Jankec, poglej, če je moje okno | še | zaprto.« |
se je oddaljevala in je zvenela samo | še | otožno, skoraj prijetno otožno. |
» | Še | !« je rekel Jankec. |
»A perica?...«je | še | prav tako zamišljeno ponovil stari |
Iskal jo je in iskal, a | še | preden jo je našel, so prišli do zidanice. |
No, Jankec, poglej, če je moje okno | še | zaprto.« |
»No, pa saj ga bo | še | dovolj!... |
»Ali te očka | še | kaj nosi?« je vprašal. |
Mislil je, da bo | še | kaj povedal o svojih sinovih, a je |
kako je: dom je dom in prava mati ima | še | zmeraj kje kaj skrito... |
»No, Jankec, poglej, če je moje okno | še | zaprto.« |
»No, potem pa | še | malce popijte!... |
svojo lastno povest, zakaj naj bi potem | še | tiskane bral!...« |
»In saj nemara niti | še | ni tako hudo. |
Dovolj in | še | preveč! |
»Saj teta | še | ni prišla domov.« |
»Ne, | še | ni. |
Jaz bom sirota, ko mi bo | še | očka umrl.« |
»Ne, | še | ne,« je odkimal starec in se spet potegnil |
»Samo malce | še | potrpi, da se mi nabere sapa in da |
»Le zakaj | še | sedim tukaj?« si je rekel Peter Majcen |
Česa | še | čakam?... |
Nemara pa res | še | kaj pričakujem?« ga je prešinilo. |
»Ata, pa povejte | še | enkrat tisto o pastirici in javoru.« |
»No, bom pa povedal | še | enkrat. |
Ti pa včasih poglej, če je moje okno | še | zaprto.« |
Saj Temnikar je | še | živ. |
Še | je živ. | |
soha, kakor nekaj pradavnega in vendar | še | današnjega, kakor nekaj mrtvega in |
in obstal na senčni črti, ki je bila | še | na tej strani reke. |
Samo | še | do steze, pa sem tam. |
Polica je bila ozka, nemara | še | ožja kakor je bila v njegovi mladosti, |
ubil! - si je odgovoril Temnikar in se | še | bolj pritisnil k skali. |
Potem je počival | še | dvakrat in nato srečno dosegel prečno |
- | Še | , saj potem ne bom več... - je zamrmral |
ne bom več... - je zamrmral in srknil | še | enkrat. |
Tudi če hodijo | še | tako počasi, bi že morali biti tukaj! |
A | še | preden je nagnil, je obstal kot okamenel. |
- No, zdaj pokadimo | še | eno, - je rekel Martin. |
Še | v sanjah jim ne bi prišlo na misel, | |
Obrnil se je, da bi | še | enkrat mahnil po njem, a je že zagledal |
skočil za njim in zamahnil | še | enkrat in nato še enkrat. |
njim in zamahnil še enkrat in nato | še | enkrat. |
- je zahropel Temnikar in se pognal | še | hitreje. |
nato je nekam treščil in se odbil v | še | globljo praznino. |
In vendar | še | ni bil konec. |
Na belem melišču pod Robmi se je | še | enkrat zbudil, a zbudil se je samo |
utrujen, tako utrujen, da je komaj | še | zašepetal z zadnjimi močmi: |
dogovorjeno,« je zašepetal starec in se | še | globlje nagnil k njemu. |
Toda njegovi prsti so morali biti | še | trši, ker se je otrok odtrgal od njega |
Saj se bova | še | videla.« |
Bil je | še | svetel, a prazen. |
» | Še | eno nenavadno naključje. |
napeljal pogovor na Črni log, pa se | še | zmenil ni ... |
Nemara pa | še | sam ne ve?« |
tako mu je bilo pri duši, ko je bil | še | otrok in se je o mraku vračal mimo |
je zdaj tudi v Temnikarju, zato bo | še | donela -« |
nemogoče, da bi stari Blažič tudi zdaj | še | trobil. |
A naj je | še | tako odločno odganjal to misel, je |
Tihi dol: videl je zidanico, ki je bila | še | podobna mrtvaški glavi, videl je črni |
»Kaj je zdaj to?« se je vprašal in si | še | enkrat pomel oči. |
Prebral je | še | enkrat in še enkrat, šele nato je počasi |
Prebral je še enkrat in | še | enkrat, šele nato je počasi vzdignil |
Stisnil je zobe in | še | isti hip sklenil, da je zdaj mera že |
»Ne, | še | ničesar ne vem!« je rezko odvrnil Peter |
»Ne zamerite, če | še | nekaj vprašam. |
Ozrl se je | še | enkrat. |
Če vas ne bi bilo, bi lahko | še | živel! |
»Počakajte vsaj | še | toliko, da pokličem ljudi!« |
Zravnal se je in | še | enkrat globoko zajel zrak - in tedaj |
Spet si je obrisal čelo in znoj je bil | še | mrzel. |
Glava mu je zdrknila | še | niže. |
Nato je priletel | še | eden in še eden, kakor bi jih trgal |
Nato je priletel še eden in | še | eden, kakor bi jih trgal obešenec in |
Ozrl se je | še | v drevored. |
Peter Majcen je | še | nekaj trenutkov gledal vanj, nato je |
Jaz | še | danes ne bi znal natanko povedati, |
nad njimi tkale tenke mladike vrb in | še | tanjši prsti sončnih žarkov. |
Včasih mu | še | s kleščami ne bi potegnil besede iz |
ščetinastih brk, ki so bile sive in tako | še | bolj podobne ostrim osatovim bodicam. |
A meni se je takrat zdelo | še | bolj čudovito, da je imel dvolitrski |
Bil sem | še | otrok, star enajst, dvanajst let, on |
Še | rajši pa sem ga skrivaj poslušal. | |
nenavadnega, včasih tudi kaj takšnega, kar | še | ni bilo za moje otroško uho. |
srečen, tako čisto srečen, da včasih | še | zazveni v meni odmev tistega daljnega |
»Dedec trpi, baba pa | še | kar naprej laja vanj: |
daj nebesa, je bil takšna mrha, da | še | tega ne bi bil vreden!« |
Ruparjevem Andreju, pa se je sklonil | še | globlje nad vodo in se glasno začudil: |
» | Še | enkrat pljuni!« |
Pljunil sem | še | enkrat. |
Tvoja slina je | še | nedolžna in sladka!« |
»Za tvoja usta, ki so | še | mlada, to se pravi, da so še sladka. |
ki so še mlada, to se pravi, da so | še | sladka. |
Ti | še | ne veš, da z leti tudi usta postanejo |
» | Še | nisem poskusil.« |
potem sem stekel na obronek, da bi ga | še | enkrat videl. |
bila obsijana s soncem, je preblisnila | še | močnejša luč, kakor je sonce samo. |
nasmehnem, »kosi zobljejo ob zori, kadar mi | še | sladko spimo. |
tudi otroci, a se ne zasmejejo, ker | še | ne poznajo Hamleta in njegovega vprašanja. |
svoji pisalni mizi, kjer tudi mene čaka | še | toliko nerešenih vprašanj o svetu in |
meni je zima, takšna zima, kakršne | še | pozimi ni bilo. |
A | še | bolj se vdam zaradi tega, ker me gledata |
A | še | preden se oglasi, se razgrne pred mano |
tisti daljni pomladni dan, ko sem bil | še | otrok in sem tudi sam naredil svoj |
tepka, ptice in čebele in nad vsem tem | še | materin nasmeh. |
In tej sreči se je pridružila | še | ena: prav tisto dopoldne sem končal |
sem se hitro zlagal, da bi me mama | še | bolj pohvalila. |
Toda | še | preden sem se pogreznil v spanje, sem |
A bilo je vse zaman: | še | sem ga slišal. |
odejo čez glavo, a tudi pod odejo sem | še | slišal svoj strašni klopotec. |
Bil sem nemiren in sem | še | drhtel, a zdaj že nekako od sreče, |
Zaspal sem, a v spanju sem | še | naprej čakal, da bosta mama in oče |
»Samo | še | ena veja! |
Samo | še | ena veja pa ga dosežem!« |
»Samo | še | malo! |
Samo | še | malo!« |
povedal očetu, kaj sem sanjal, pa sem se | še | pravi hip spomnil, da teh sanj ne smem |
bom umrla, se pravi, da bom živela | še | najmanj sedem let.« |
A | še | na misel mi ni prišlo, da bi ga šel |
in tam je kljuboval vsem povodnjim | še | dolga štiri leta. |
Nihče ga ni nikdar omenil, in | še | danes se včasih vprašam, zakaj ga ni |
nemara lahko skrival v tisti rogovili | še | dolga leta, zakaj bil je trdno narejen |
in se naglo vrnem v sedanjost, toda | še | vedno slišim, kako klopotec votlo klopota: |
Še | bi rad obstal na pragu in gledal v | |
nagnita jabolka in smrekove češarke, ker | še | nista znala žvižgati. |
godi krivica; tako počasi rastejo in | še | bolj počasi dozorevajo. |
Tam so rasli samo | še | redki viharniki in nizko grmičevje |
Glej jo, ženskico, | še | s torbico hodi v šolo, pa ti že prebrisano |
»Mi se | še | nismo,« je rekel Matiček. |
»No, potem se pa | še | boste,« ga je stari mornar potrepljal |
Ampak | še | zmeraj je bil tam. |
In tako je sedel | še | dolga leta, morda sto let ali še več. |
sedel še dolga leta, morda sto let ali | še | več. |
pred davnimi časi, so v stenah Rodice | še | gnezdili beli orli. |
višin, kakršnih ni pred njima dosegel | še | nobeden orel, in ker sta v svoji sreči |
Pa si res trde pameti, da | še | tega ne veš.« |
» | Še | naprej. |
»Pridita | še | kdaj!« je zaklical kamen. |
že sto let, je bil za kameno starost | še | tako mlad, da ga je bilo sram govoriti |
»Pridita bliže, | še | bliže,« je prosil. |
Še | enkrat je odskočil, zavriskal in padel. | |
tako hitro kot prej, a vendar je šlo | še | kar naglo. |
Odbijal se je od debel in zraven | še | veselo ponavljal: |
Kamen je | še | zmeraj ležal, ves trd in nem. |
A | še | najbolj je podobna ptici. |
rekel macesen, pa ni vedel, kaj naj | še | reče. |
bova dolgo živela, bova živela komaj | še | sto let.« |
»Morda | še | veliko manj,« je rekla jelka. |
Macesen in jelka sta res živela samo | še | kakih petdeset let. |
V tem času sta se | še | bolj zbližala, še bolj sta pomešala |
V tem času sta se še bolj zbližala, | še | bolj sta pomešala svoje veje, še bolj |
zbližala, še bolj sta pomešala svoje veje, | še | bolj sta prepletla svoje korenine. |
Tako pa greva | še | malo v svet.« |
Morda | še | danes potuje po širnih morjih in oceanih. |
Dokler je | še | živela v gozdu, je zibala ptice, ki |
Kamen pa je bil seveda | še | dolga leta v gozdu. |
Najmanj | še | petdeset let. |
A | še | ni imel sreče. |
Ampak on čaka, morda bo čakal | še | sto let. |
Pa kaj, saj | še | glasu ni imel, tako čudno ga je tiščalo |
nos, potem pa je rekel čisto jasno in | še | s svetlim nasmehom: |
Še | bo lepo na tem svetu, dokler bodo ljudje | |
Še | lepše pa je bilo, kadar je pripovedoval. | |
O vsaki stvari, pa naj je bila | še | tako navadna in neznatna, je znal povedati |
to so jermeni, na koncu poganjkov so | še | zaprti popki, to so svinčena zrna.« |
Od tod pa do pravljice je | še | dolga pot.« |
zato na konec jermenov dal privezati | še | svinčeno zrno. |
Biričev je res sedem, a stvar morda | še | vedno ni prav urejena.« |
In je dodal na bičevnik | še | en jermen s svinčenim zrnom, potem |
en jermen s svinčenim zrnom, potem | še | enega in še enega in še enega, dokler |
svinčenim zrnom, potem še enega in | še | enega in še enega, dokler jih ni bilo |
zrnom, potem še enega in še enega in | še | enega, dokler jih ni bilo sedem. |
»Dovolj, a da jih boš | še | bolj! |
In da bi bilo | še | bolje, je poskrbel, da so vsi dobili |
bolje, je poskrbel, da so vsi dobili | še | po en bič, za vsak slučaj, ker se vse |
»No, zdaj ima vsak svoj bič in | še | celo drugega za vsak slučaj. |
Pri mojem sosedu pa | še | zmeraj mlatijo biriči s koli in palicami, |
Pa da je bila nesreča | še | hujša, se je ta pesnik rodil grajskemu |
bil že odrasel, pa čeprav je ostal | še | vedno nebogljen, kot so nebogljeni |
seme pa so pustili med zrnjem in zato | še | danes cvete med zlatim klasjem rdeči |
Sicer bi mi ga kdo v pisarni | še | zamenjal.« |
ugotovil, da je na cesti pravzaprav | še | bolj vroče kot doma. |
»Mogoče ste lahko | še | srečni zaradi tega.« |
poslušal njegovih izgovorov, temveč je | še | sitnaril pri zapitku. |
Ta je začel | še | bolj vpiti. |
odpeljali v ječo in ta strašna zgodba ga je | še | vedno navdajala z grozo. |
pomanjkljive izobrazbe, prav zato pa je imel | še | večje duhovne potrebe. |
Še | preden je prišel konec tedna, sta se | |
Pogosto sta | še | hodila na takšne sprehode. |
hoče vso zadevo urediti na sodišču, | še | več, da bo, če bo le mogel, spodbijal |
Nič ne de, če morata miniti | še | dve leti. |
Toda saj je | še | toliko krajev. |
je vendar paziti na zavoje, imel je | še | tisoč opravkov in nakupov in posloviti |
obveščal o vsem novem v književnosti, | še | enkrat mu je čestital, potem pa mu |
Pariza šele čez dva dni, ker je hotel | še | enkrat na večerjo z Barberoujem. |
in jih poslal naprej z dvokolnico, | še | prej pa obvestil najemnika kmetije, |
posestvo sta videla samo enkrat, pa | še | to površno. |
Postaviti bi bilo treba | še | eno skladišče za sir, znova z železom |
prišlo v manjši prostor, potem v vežo, | še | eno, večjo sobo in salon. |
Pametna sta, in če bi se | še | učila, bi jima gotovo šlo dobro od |
Mlekarna ju je | še | posebej spravila v začudenje. |
Še | tisti večer sta vzela iz knjižnice | |
Vpričo | še | tako upravičenih zahtev je njegova |
dve dekli, hlapca, pastirja in zraven | še | velikega psa. |
vrata, potem pa tuhtal, kaj vse bi | še | polepšal. |
čez ves vrt ter čez ponjave položil | še | odejo s svoje postelje. |
velikim mogulom, anarhija pa se je | še | povečala zaradi paradižnikov v soseščini. |
Oblike so se spremenile, | še | preden sta našla ime zanje. |
Dodala sta ji | še | tri. |
ves razpoložljivi kapital, ki mu je | še | preostal: trideset tisoč frankov. |
gnojilski delirij, pri čemer ga je Pécuchet | še | spodbujal. |
In hudo mu je bilo, ker ni imel | še | več gnoja. |
Še | domov je dal odpeljati tisto mešanico. | |
čez eno uro so ostala na planjavi le | še | okrogla in črna pepelna znamenja. |
Bouvard ni hotel verjeti in | še | ničkolikokrat sta pregledala račune. |
Še | dve leti takšnega kmetovanja, pa bosta | |
drevesnici, spet sajenje, tokrat v | še | globlje jame. |
Zaradi tega je avtorja | še | bolj cenil. |
Da bi videla | še | kaj tako žalostnega?« |
ampak tudi vsaka rastlina posebej, pa | še | to glede na podnebje, temperaturo, |
grdi presledki, razen če ne podreta | še | tistih dreves, ki so ostala pokonci. |
vrhu imel žaro in ki naj bi ga bogatil | še | napis. |
stala, ni bilo odmeva, zdaj pa je bil | še | lažji zaradi pagode, stoječe nasproti |
tisi v glavnem drevoredu (ki sta bili | še | prejšnji večer okrogli) sta imeli obliko |
»Pa | še | kako!« |
škilil, nekaj plesnobe na ličnicah pa je | še | povečevalo lažni občutek, da ima zalizke. |
pripisal splakovanju steklenic, dal | še | trikrat na mizo isto vino, vendar brez |
natočiti saint‐juliena, ki je bil seveda | še | premlad, in gosti so umolknili. |
Pokanje zamaškov je | še | povečalo veselost. |
Zaradi takšnega dajanja potuhe je | še | več nereda. |
»Če bom potreboval | še | kakšnega, se bom spet oglasil.« |
tudi recept za slive v žganju - in se | še | trikrat sprehodila po glavnem drevoredu. |
Gostitelja sta | še | do polnoči sedela v uti in kuhala jezo. |
Le počakajte, | še | laboda in ribe boste lahko videli v |
retorte, zaradi katere sta bili potrebni | še | peč z odsevnikom in napa. |
Vrnil se je | še | istega večera. |
Napravo je raznesla para, in to | še | lažje, ker sta bila zgornji in spodnji |
zgrnilo nadnju toliko nesreč, zlasti | še | zadnja. |
slovenščine tri stopnje, poleg omenjene | še | dve dobesednejši in bolj čudni za naša |
In stvari v bližini so | še | poudarjale avtoriteto njegovih besed. |
To početje je bilo naporno, zlasti | še | po kosilu, zato sta kaj kmalu zakinkala. |
prestolnici - pri dvainpetdesetih letih | še | vedno nedolžen. |
Živo srebro je | še | kar padalo. |
Še | steklino bo dobil. | |
vsepovsod poizvedovala in potem sta | še | nekaj let zavila drugam, kadar sta |
blagoslovljene svetinjice, na koncu pa | še | Zdravstveni priročnik Françoisa Raspaila. |
kajti hotela sta biti gotova, da bo | še | prišel. |
Pécuchet, ki so ga | še | posebej zanimali zajedalski črvi in |
Davkar je pustil cigarete, ker se je | še | bolj dušil kot prej. |
lekarnarju v Bayeux (tisti v Falaisu je bil | še | vedno jezen nanju zaradi žižulka) in |
»Diploma | še | ni vse!« |
Obesijo naj me, če | še | kdaj stopim v vašo hišo!« |
njunih očeh omajan Morinov ugled, zlasti | še | , ker obsoja vsa pokrivala, klobuke, |
»Boš | še | en košček?« - |
lesketajoče se Lire in spodaj na obzorju | še | rdeči Aldebaran. |
ponovil ‘pa vendar’, a ni vedel, kaj naj | še | reče. |
abbéja Jeufroya, toda če je resnično, je | še | en razlog več za to, da občudujemo |
Pécuchet je priznal, da njune raziskave | še | niso obrodile sadov, čeprav mora biti |
Kljub vročini sta | še | dolgo stala na cesti in spraševala |
pokazal v dolinici nekoliko nižje in | še | bolj mahal. |
Nenadoma se je pokazal | še | en človek, oborožen s sabljo. |
Poleg potnega lista sta potrebovala | še | marsikaj drugega. |
In vsi griči so bili zanju ‘ | še | en dokaz za vesoljni potop’. |
Saint‐Lôju pa živo srebro, sta se odločila | še | za daljšo ekskurzijo, potovanje v Le Havre, |
»Tako daleč | še | nismo,« je rekel Bouvard. |
naredile otok Julia, Monte Nuovo in | še | marsikaj podobnega.« |
Čas | še | ni dopolnjen!« |
»Čas | še | ni dopolnjen! |
Čas | še | ni dopolnjen!« |
miže se je usedel in zavedal se je le | še | divjega bitja srca; dušil se je. |
»Verjemite mi, da se ji boste | še | priklanjali! |
Pa | še | kako!« |
večer in jutro obstajala, ko zvezd | še | ni bilo, in da so se živali pojavile |
»Jaz grem | še | dlje!« je zavpil Pécuchet. |
Tako kot nekoč je | še | vedno vsako jutro hodil mimo njune |
Za popravilo bi se | še | dogovorili. |
narejen iz stare preproge, na katerem je | še | bilo mogoče razločiti dva amorčka sredi |
Bouvardovo sobo, da se je perspektiva | še | podaljšala. |
Nasproti železne srajce je bil | še | nezaseden prostor, namenjen renesančni |
Gorju se je | še | vedno ukvarjal z njo. |
Bouvard in Pécuchet sta hotela imeti | še | več takšnega pohištva, kakršna je bila |
Polkrožni lok iz 13. stoletja | še | vedno prevladuje v Provansi. |
graščine so divjega videza zaradi trojnega | še | vidnega obzidja, strelnih lin pod stopniščem, |
odgovarjal tako površno, da sta vedela | še | manj kot prej. |
»Oprostite, tukaj bo stal predmet, ki se zdaj | še | restavrira.« |
Takšni lakasti škornji niso | še | nikoli škripali po tem hodniku. |
sta bila mislila, da bi morda datum | še | prav prišel. |
se dalo celo v Chavignollesu odkriti | še | marsikaj zanimivega. |
ogledala kamne v Ussyju, Guestu, Laiglu in | še | drugje. |
zaljubljen v kuriozitete, in ker sta se | še | vedno delala, da ne razumeta, je izjavil, |
Bouvard in Pécuchet sta milo prosila | še | za štirinajst dni, češ da bosta v tem |
Kaj | še | lahko poveste?« |
Med temi pogovori je | še | večkrat videl jušnik in v njegovi globini |
»Kaj ko bi | še | enkrat pogledal vaš jušnik?« |
Ko se | še | ni vedelo za Moustiers, je bil ves |
To | še | ni bil razlog, da bi se odpovedala |
ker nista poznala zgodovine, zlasti | še | francoske. |
objavljeni v letih 1823‐1827, in ne | še | k Zgodovini konzulata in cesarstva, |
čimveč dejstev, zato sta si priskrbela | še | druga dela zgodovinarjev, Montgaillarda, |
Hotela sta si priti | še | bolj na jasno in za mnemotehnično podlago |
hvaliti njegovega poguma; dodal mu je | še | veliko politiko. |
tako stisnjeno med vojake, da potem | še | kolen ni moglo razkleniti. |
Beauregard z bratom izkopal ribnik, ki se | še | vedno vidi. |
polkovnik, prikazan v profilu, oko je imel | še | manjše, usta odprta, lase gladke, plapolajoče. |
V njej je bila | še | četrtina pijače. |
Cele dneve sta skupaj v gozdu, pa | še | noči zraven! |
babjek ti pride k našima gospodoma in se | še | norčuje iz njiju!« |
»Koliko je | še | čisto drugače važnih in še težjih vprašanj!« |
»Koliko je še čisto drugače važnih in | še | težjih vprašanj!« |
Potemtakem sta sklenila, da zunanja dejstva | še | niso vse. |
Filipov Avgustov, množico Ivan Arških, pa | še | precej markiz de Pompadour in Cellamarovih |
Skoraj vse so se mu zdele | še | bolj trapaste kot romani. |
Hotel se je izobraziti, se | še | bolj poglobiti v poznavanje nravi. |
Mladega ženina, potem pa v Falaisu | še | eno igro, ki je bila zelo zabavna in |
»Ampak tule je | še | eden, bolj moderne baže.« |
»Ljubiti je | še | bolj milo, če ljubi vas srce, ki je |
Malo prej je | še | deževalo in pot med bukvami ni bila |
Bouvard je bil | še | razburjen od deklamacije, gospa Bordinova |
Pha, saj se bo | še | ponovila! |
Od tistega dne sta | še | velikokrat igrala pred Mélie in Gorjujem |
Zaradi tega sta se | še | bolj cenila. |
je prinesel veter, toda izginila je, | še | preden sta jo utegnila pograbiti. |
Gledališče je kot | še | marsikaj drugega predmet splošne rabe. |
tebe, ne zabava mene, in tudi drugi in | še | ti zraven se boste pozneje tega naveličali. |
Kdo pa danes | še | govori o Ducangeu in Picardu? |
namesto ‘holm’), drugi, kot Bouhours, bi | še | bolj podomačili tuje besede (‘avguri’ |
vedno enaka, in četudi je kakšno delo | še | tako popolno, nikoli ni brezhibno. |
»No, potem samo | še | posnemate zglede...« |
Gospa Bordinova se je | še | večkrat skušala vrniti h kupčiji. |
zadovoljen zato, ker je padec kraljevine | še | več kot potrdil njegove napovedi. |
Ali je kaj | še | bolj nedolžno od prve in lepše od druge? |
Še | tistega večera se je začelo urjenje. | |
vendar je nepriljubljen med kolegi in | še | posebej med lekarnarji. |
je dokazal gospodu de Favergesu, da | še | ni prišel pravi trenutek. |
Torej je preostal le | še | Foureau. |
Lahko bi izkopali | še | eno mlako. |
Vi pa zahtevate, naj jih bo | še | več!« |
Bordinove je vpila, vdova je kričala | še | glasneje. |
» | Še | sreča, da ste prišli! |
Toda narodna straža je bila | še | vedno na nogah. |
Obhodi po podeželju so bili | še | daljši. |
» | Še | ena pravica!« je rekel Bouvard. |
Še | poljski čuvaj naj nadzoruje šolo, pa | |
Učitelj je | še | vedno skrival obraz v dlaneh. |
Še | ceste bi lahko zaprla za popotnike, | |
Saint‐Simonu in Fourieru je ves problem le | še | v plačilu. |
»Pa | še | kako!« |
Saint‐Simon crkaval od revščine, pa | še | marsikaj drugega. |
Bil je | še | bolj rdeč kot kuhan rak, tiščal je |
priznala, da njunim študijam manjka | še | ena podlaga: politična ekonomija. |
» | Še | sprašuješ me!« je zavpila in vila roke. |
Še | bolj milo kot besede so prosile njene | |
poravnavala, o obveznostih, ki si jih je | še | naložila, o dobrem glasu, ki ga je |
Krogla je | še | vedno v zidu. |
»Navsezadnje bi | še | kočijo zamudil! |
poljubiti; izgubila je avbo in nato | še | glavnik, kratki lasje so se razpustili. |
Toda prestar je bil, da bi | še | mislil na to. |
kodrali kot včasih, niti enega zoba | še | ni izgubil, in če je samo pomislil, |
in če je samo pomislil, da bi lahko | še | ugajal ženski, se mu je povrnila mladost. |
upanju, da bo dala odpoved, ji je nalagal | še | več dela, si zapisoval dneve, kadar |
Pécuchet je | še | vedno nameraval prikrivati svojo dogodivščino |
Pécuchet je postal | še | bolj rdeč in rekel je s še tišjim glasom: |
je postal še bolj rdeč in rekel je s | še | tišjim glasom: |
Še | več sta naredila: | |
gimnastike kot reševalnega sredstva ju je | še | posebej navdušila. |
je odhajal, so Marescotov pisar in | še | trije moški prinesli k Beljambu veliko |
Indiji so milijoni smrtnikov živeli samo | še | za vrteče se mize in odkrivali so se |
resno ponujal javnosti, tako da je bila | še | bolj lahkoverna. |
res tudi gospa Bordinova; poleg teh | še | gospa Laverrièrova, nekdanja pomožna |
sledili; mizica je sama od sebe naredila | še | dva obrata. |
Naj je | še | tako ponavljal: |
je od Mesmerja naprej razvila, toda | še | vedno je treba pretakati fluid in opravljati |
je tako šumelo v ušesih, da je komaj | še | kaj slišala, in Bouvard je nekega večera |
je bil mrtvouden po eni strani, in | še | koga. |
njega se je pačil Migraine, ki ga je | še | vedno dajal želodec. |
Abbé je povedal nekaj | še | bolj osupljivih zgodb. |
»Oh, zdaj boste govorili | še | o izpuhtevanju!« |
gospod Gervais je premaknil sončnico; | še | močnejši je nekdo iz Toulousa, ki razgrinja |
Iz Germaine sta hotela narediti | še | bolj občutljivega medija, zato sta |
Potem se je počutila | še | slabše in naposled si je mislila, da |
bila tako spačena, da ju je popadla | še | hujša groza, nista se upala ne ganiti |
Odšla je | še | tistega večera, kajti ni hotela služiti |
Postala sta sumljiva, | še | več, zbujala sta nejasen strah. |
let, vendar samo zato, ker je stara, | še | ni resnica! |
»Po mojem preostane samo | še | razodetje,« je rekel Bouvard. |
Pécuchet je bil užaljen in | še | tri dni se je kujal. |
Še | vedno si ni mogoče misliti, da so svet | |
takšne skrivnosti kot lastna duša, | še | bolj pa združitev duše in telesa. |
Zagrizeno sta razpravljala o zadevi, | še | zlasti Pécuchet. |
»Oprostite, tu je | še | ena klavzula: s pogojem, da prodate |
stalne vročine je bil njegov zanos | še | hujši. |
» | Še | nekaj! |
kupcem in zvonjenju so se gospodje | še | naprej pogovarjali o Touachovih hudodelstvih. |
v mislih zakon, ki vse uravnava, bi | še | šlo, čeprav ne čisto!« |
zagrozil, da ju vrže v ječo, če bosta | še | naprej tako govorila. |
govori v vasi in da so tudi zelo daleč | še | drugi Couloni, drugi Marescoti in drugi |
daleč in razpadanje njunega doma je | še | povečevalo potrtost, saj sta se vsak |
z delom, vendar sta hitro zapadla v | še | večjo lenobnost in globoko malodušje. |
Po jedi sta se | še | kar s komolci naslanjala na mizo, turobno |
(kajti Marcel je odšel že ob zori in se | še | ni prikazal nazaj) in Bouvard je menil, |
»Zdaj pa | še | žališ!« |
Pécuchet je kmalu samo | še | hropel. |
prijetno in njune misli, ki so bile | še | pred nekaj trenutki viharne, so postale |
Jecljal je kot | še | nikoli, jokal je, hotel se je tepsti, |
dne sta odšla k maši in potem sta se | še | vračala v cerkev. |
Toda daleč je bil | še | od tega. |
Poltenost je postala | še | hujša, ker se je toliko ukvarjal z |
da se hitro omehča, je hotel zraven | še | helebardo. |
je pokazalo, da sta gospoda dolžna | še | sto frankov. |
slogu ni bil Bouvardu prav nič všeč, | še | manj pa oltar iz rdečega marmorja s |
stopili iz lop, se zbrali okoli njiju, | še | bolj silili vanju in ju zmerjali. |
trgu za njima in kričala, da se bosta | še | kesala. |
bi bil moral poravnati dolg in imeti | še | tisoč frankov dobička. |
glavo je imel nekam prazno, kajti nič | še | ni jedel, in čutil je nenavadno slabost. |
Še | kaj, gospod?« | |
katere zgodovino pripoveduje, Izrael | še | ni imel kraljev. |
»Zdaj boste zanikali | še | preroke!« |
tako da so ime imeli za število; pa | še | tistih deset aleksandrijskih mučenikov!« |
» | Še | nekaj. |
žerjavico položena Pécuchetova čepica se | še | ni posušila. |
je vse to znala na pamet, zraven pa | še | neskončno veliko čudežev. |
»In ko dogodek potrdijo | še | priče...« |
» | Še | enkrat vam rečem, da so tisto bili |
Porogljivo brezboštvo 18. stoletja bi | še | prenesel, moderna kritika pa ga je |
Napoleon III. ni bil več rešitelj, | še | več, celo slab zgled je dajal, ker |
Nekega dne pa sta ga | še | dobila. |
»To | še | ni vse! |
To | še | ni vse! |
In | še | preden sta grof in grofica kaj rekla: |
Tatvino bi mu navsezadnje | še | lahko odpustili, nesramnosti pa nikoli, |
poklical Victorja, ki je s sklonjeno glavo | še | vedno stal sredi dvorišča. |
Chavignollesa, tako da so se jima pridružili | še | gospod Jeufroy, Bouvard in Pécuchet. |
Počil je strel, nato drugi, pa | še | eden, zajci so skakali in se prevračali. |
to pomanjšanje naše krogle nam daje | še | bolj zvišeno predstavo o Bogu.« |
» | Še | bolj preprosto bo, če boste zanikali |
» | Še | enkrat vas vprašam, kdo to trdi?« |
besedah za napad na vero, zato jo je | še | bolj povzdignil. |
Pohujšanje je bilo | še | večje, ko je Pécuchet izjavil, da ima |
»Uživaj, dokler | še | moreš!« |
Pécuchet kot kakšen Špartanec hotel | še | bolj okrepiti, ju navaditi na lakoto, |
lahko v sebi klico greha, vendar to | še | ne pomeni, da bo res grešil. |
»Anatomi tega | še | niso našli,« je rekel Vaucorbeil. |
je potrdil, da je tako, nato pa se | še | sam ponudil za pregled. |
ne pa razbojnik, strahopetnež bo le | še | previden, skopuh bo gospodaren in zapravljivec |
Še | daleč bodo prišli. | |
Naj je Pécuchet ob urah pouka | še | tako vlekel za zvonec in kričal skozi |
Temu je treba dodati | še | genialno potezo, to pa dà edinole mojster.« |
Sicer pa je nomenklatura | še | najmanj važen del botanike. |
Sam je bil | še | vedno zdrav kot dren. |
Tretji razlog je | še | odločilnejši: dolžnost. |
Uboga beštija je | še | kar tulila, se vrgla v ognjišče, izginila, |
Če ni lačen, pa bi | še | jedel, mu kar dajte; potem ga bo bolel |
je trdnega zdravja, da bi se lahko | še | tako preobjedel, in lenarjenje mu je |
dajala sta mu zoprne naloge, a postal je | še | bolj len; in ker ni dobil marmelade, |
len; in ker ni dobil marmelade, je bil | še | bolj požrešen. |
nazadnje se je umiril, vendar je bil | še | dva dni hripav. |
Potem se je | še | ves tresoč od razburjenja šel pritožit |
Potem je bil fant | še | hujši. |
»Zdaj lahko poskusiva samo | še | z vero,« je rekel Bouvard. |
Srce in domišljija si želita | še | česa drugega. |
» | Še | eno tako, pa pokličem orožnike!« |
Nikogar | še | ni bilo, stoli in trije naslanjači |
Coulon | še | ni končal: |
koleno, veke je imel napol zaprte, obraz | še | skremžen od uživanja. |
kovanec nazaj, bi bilo videti, kot da sta | še | Bouvard in Pécuchet imela prste vmes. |
Pécuchet je hvala bogu | še | ohranil slavnostni suknjič z žametnim |
se vsem, ki so mi pri tem pomagali, | še | posebej svojim staršem, sinu Janu in |
vlogo je spet prevzel razum, logika je | še | zadnjič vodila po stari rutini v stranišče, |
orodje iz evolucije; nekaj utegne biti | še | globljega, pomembnejšega, kar pomaga |
Ljudje smo hvalabogu | še | vse kaj drugega kot mehanično razložljivi. |
Kot sponzor se je | še | najbolje odrezala Iskra z dvesto dolarji, |
da bo kriza, ko se vrnem v domovino | še | večja, šlo naj bi torej tudi za nekak |
ločuje - največ vredne stvari so itak | še | vedno zastonj, vsaj v Afriki je bilo |
stanovanje, sem ga počistil in pospravil kot | še | nikoli prej. |
Nikoli prej tudi | še | nisem čutil, koliko mi pomeni, kako |
V Ljubljani so me prijatelji čakali | še | od prejšnjega dne. |
»Srečno in | še | enkrat srečno in vedi, da me gre pol |
»A zdaj bom pa | še | njega vozil!« |
Potem je bila pred mano samo | še | cesta in tista klasična Pengovova v |
vreči iz povaljanih trav sproščal nove, | še | nikdar zaznane vonjave. |
Posedel sem | še | nekaj časa v rogovili in prisluškoval |
sprejme kletko, kletke ni več, je samo | še | on, lev. |
smo pač različni, pa naj socializem | še | tako tumba, da smo vsi enaki. |
tako svobodo, da bi se učil ljubiti | še | bolje in še druge stvari. |
svobodo, da bi se učil ljubiti še bolje in | še | druge stvari. |
Razlij ljubezen na vse, proizvajaj | še | več ljubezni, da je bo več za vse. |
Vse je v redu, Tomo, | še | celo v najboljšem redu. |
Pravega miru pa seveda | še | dolgo ni bilo. |
bi me samokontrola osvobajala, ne pa | še | bolj zasužnjevala. |
Če goniš bicikel, seveda rabiš | še | dosti več energetskih surovin. |
pretakalo toliko energije, da sem ostal | še | čez noč. |
Takih količin hrane nisem pospravljal | še | nikoli prej. |
Ampak jaz | še | ne grem domov, sem skušal biti pošten. |
Srca | še | najbolj stisne v ozkosrčnost občutek |
Še | tak tiran, verjamem, da pride, če ne | |
napačne predpostavke, na takih osnovah | še | tako inteligentna logika ne vodi drugam |
iluzijami, pod čustvi in občutki je | še | nekaj... slutim, da je. |
To je na potovanju s kolesom | še | kako pomembno. |
Potem so bila tam | še | bogata polja, pokošeno žito, razigrani |
Če potem zvečer zamižiš, jih lahko | še | enkrat podoživljaš, v bogatem kalejdoskopu |
Prepričujem se, da boga | še | ni in da ga je treba ustvariti. |
Še | bolj sem bil presenečen, ko se je iz | |
toliko sladkarij naenkrat nisem pojedel | še | nikoli, niti tedaj ne, ko smo stavili |
nikoli, niti tedaj ne, ko smo stavili | še | kot študentje. |
V Samokovu (ime izvira | še | iz turških časov, ko so tod zaradi |
zakonitostih kulturne izmenjave med deželama | še | najbolj uspel v Bolgariji. |
Samokovu sprejeti z vsaj takimi, če ne | še | večjimi, častmi kot moj bicikel in |
gručo biciklistov, za katere mi je | še | zdaj žal, da so se za to priložnost |
službo pač zato, da prvi cilj lahko | še | vedno eksistira, dolgčas ti ni, ker |
take perspektive senožetnega morja | še | nisem ugledal. |
bliže in hitreje dosegljiva, ne bom | še | prodal svoje duše. |
Majhna hiša, dve | še | manjši gospodarski poslopji in še manjša |
dve še manjši gospodarski poslopji in | še | manjša hišica, iz katere se je po dolžnosti |
iz katere se je po dolžnosti trgal | še | manjši pes. |
baklave, grozdje in lubenica in potem | še | čaj (Turki za kavo skoraj nimajo denarja) |
odbiti in poslati nazaj, dokler je | še | čas, preden se mi bo zmešalo od sonca, |
imam tudi, je rekel možakar in pokazal | še | večjo mišico. |
Srečal sem enega, pa | še | ta je svoje športno kolo nesel v rokah, |
očitki, kaj da se grem ali pa je bilo | še | kaj, česar še nisem znal identificirati. |
se grem ali pa je bilo še kaj, česar | še | nisem znal identificirati. |
in razcepljenosti se, vsaj za sedaj, | še | skušam reševati na bolj primitivne |
Kolena so se mi | še | rahlo tresla, obraz je bil ena sama |
Zato sem bil | še | toliko bolj vesel, kako me je sprejel |
storjen, da vrnitev tako ali tako pomeni | še | eno polovico greha in je zato čisto |
Energije ambicioznih šoferjev | še | bolj stopnjujejo občutek odtujenosti. |
Še | in še bi rad zapel, da je življenje | |
Še in | še | bi rad zapel, da je življenje darilo, |
Če | še | tega ne bi bilo, bi bil zgubljen v |
posteljo, prespal boš vse, nato pa, | še | preden te bodo zjutraj začela moriti |
uspe tako dokaj dobro živeti, zakaj pa | še | tebi ne bi. |
Še | vedno ni bilo nikjer žive duše, samo | |
Še | vsak, ki je bil tam, mi je to potrdil. | |
zaradi njene odmaknjenosti in morda | še | česa šele pred nedavnim. |
neortodoksnih kultur, uradna znanost | še | vedno ne ve jasnega odgovora. |
Tako podzemna mesta | še | vedno odkrivajo. |
O Kapadokiji pa se kljub temu | še | vedno ve zelo malo. |
Verjetno so skrivali | še | kaj drugega. |
Še | danes ne vem, zakaj sem na koncu scagal. | |
se najprej potipal po tistem, komaj | še | malo ostalega sala na trebuhu. |
pomirjala, ker sem vedel, da dokler je | še | tam, si še nisem načel zadnjih rezerv. |
sem vedel, da dokler je še tam, si | še | nisem načel zadnjih rezerv. |
Zaradi omejenega budžeta - | še | vedno en dolar na dan, kar tudi v Turčiji |
samo vsem poznano dobrobit, ampak tudi | še | nekaj, česar ne znam obrazložiti. |
se zgodaj zjutraj, takrat ko so buče | še | hladne, nabasal s sladko na pol tekočo |
Ne vem pa | še | , zakaj take velike količine lubenice |
dogodke in osebe, za katere nekoč, tedaj | še | tako nedolžno ranljiv, sploh nisem |
majhen fantek, tak kot je moj Jan, | še | enkrat sem šel skozi radosti in stiske, |
Ja, najboljše stvari so zame | še | vedno zastonj. |
Po asanah sem običajno | še | malo posedel. |
moj voziček za knjige in prtljago in | še | mene pelješ skozi vso to lepoto. |
končno ugotavljam, da gre in bo kar šlo, | še | celo laže, kot so mi to prej naslikali |
Srce je namreč | še | vedno tolklo, bal sem se vročinske |
mislil, zna biti, da je ušlo kontroli, | še | isti večer je namreč oživelo, kot bi |
Še | vedno se zgodi, da se konča, ali pa | |
zgodi, da se konča, ali pa se sploh | še | ni končalo, s številnimi uboji. |
Takrat je težko razumeti, da si bil | še | pred kopanjem tako razbit, čeprav je |
trenirko in oprali noge, nato so jih | še | dobro zmasirali in mi postregli. |
Samo obraz jim je | še | bolj otrdel, kadar sem povrtal. |
Še | bolj verjetno pa, tako se mi je zdelo, | |
osata kot v Kurdistanu nisem videl | še | nikjer. |
Vseh barv, rumen, vijoličast, plav, | še | celo lila, s trni, ki te zakoljejo, |
nebo omehčalo iz svoje modrine v nekaj | še | lepšega. |
Potem je prišel | še | tisti dvajset kilometrov dolg spust |
* * * | Še | enkrat te vprašam, kakšna je tvoja |
nimam, nikoli me nikamor niso hoteli, | še | celo med tabornike ne..., sem odvrnil. |
plačuje, kdo te pošilja, ne reci mi | še | enkrat, da ne veš, kje si, da nisi |
menoj očitno nihče ni bil zadovoljen, | še | celo pisar ne. |
Še | enkrat od začetka so se ponovila vsa | |
kulturnim ozadjem in v domačem jeziku, | še | celo najbližjim prijateljem ne. |
ustavil in legitimiral, malo naprej | še | eden; nekam sramežljivo sta se potem |
Še | enkrat sem pogledal zvezde, nekajkrat | |
nimajo mesta in podobno takoj zatem | še | iz trgovine, rekoč da ničesar nimajo |
In | še | miritveni dar: |
vsakemu svoj zdravo, (mislim, da se | še | nikoli nisem uspel tako hitro posloviti), |
Še | vedno nisem bil prepričan, ali me je | |
Med pročelji na hitro narejenih in | še | nikoli očiščenih hiš so kot pajčevine |
iraške meje je manj kot sto kilometrov, | še | pred mesecem dni so na mesto padale |
normalno in naravno, kakor da je to | še | vedno bolje kot žreti se v svojem Iskrinem |
Po ulicah vlada predvsem hrup | še | vedno neukročenega prometa in pogoste |
Potem slišim | še | Bato, ki pravi, da je sin zdrav in |
Ne | še | slikati, potem boš, ko se jih bo nabralo |
slikati, potem boš, ko se jih bo nabralo | še | več, ko bodo skandirali, me še vedno |
nabralo še več, ko bodo skandirali, me | še | vedno usmerja vodič. |
Še | ena revolucija je bila zlorabljena. | |
računa klerikalni vladajoči regiment | še | bolj vprašljiva. |
jim plačuje cel svet, ki obenem zato | še | bolj skuša verjeti v rešilna nebesa, |
tukaj in sedaj pa prenaša, tako da je | še | manj aktiven, storilnost in kultura |
No, diplomati so | še | vedno tu, mnoge trdnjave bogatih pa |
Večkratne kršitelje menda | še | vedno bičajo. |
in tov. Ban iz ‘Rudisa’ in ‘Contala’ | še | enkrat pogostita s pečenim piščancem |
No, tu je | še | kolo, čisto sam le nisem. |
impresionirati državljane, je v Iranu | še | precej bolj vulgarna kot v Evropi. |
ostajajo pri svojih motorjih, jaz pa | še | naprej pri kolesu. |
umaknejo, od daleč opazujejo in kličejo | še | druge, misleč, da sem razbojnik, in |
Hočejo | še | in še. |
Hočejo še in | še | . |
koncu slika mrtvega obraza in pogosto | še | ena do tri slike detajlov razmrcvarjenega |
ker ga ne pustimo na fronto, ker je | še | premlad... |
navadno zavežejo za nekaj mesecev, | še | pogosteje dokler ne bo osvobojeno to |
vrnem iz vojne domov kot zmagovalec, pa | še | toliko bolje... pravi sin. |
Irana | še | nekaj časa ne bom prebavil, to sem |
časa ne bom prebavil, to sem vedel; | še | potem, ko so mi pol ure nazaj udarili |
Bil sem tako zdelan, | še | vedno sem se bal, da se bo vsak hip |
organiziran, ko agentje poskrbijo za vse, pa | še | tedaj bi verjetno šprical vse ekskurzije |
Potem je bilo tam | še | vse umazano, razbito, pa pohlepno, |
obe strani v puščavo, pa so bila tla | še | vedno premehka ali zametena ali preveč |
tisti čajarni sredi puščave pa tudi | še | nikoli nisem pil. |
Še | nikoli se nisem vrnil z jogginga z | |
spoj vzhoda in zahoda, ki ga iščemo | še | danes. |
* * * Močno sonce, ki je | še | pravkar grozilo, da mi bo zažgalo oči, |
Še | nedolgo tega je morala biti to steza | |
svojimi interesi požreti tudi Afganistan | še | preden to uspe carski Rusiji. |
petino Afganistana na drugi strani meje | še | velika in močna. |
Njihovi bogovi | še | najbolj spominjajo na grške, njihov |
južni Španiji, Italiji in na Balkanu | še | preden je sproščenost in spontanost |
so se gibale izzivajoče graciozno, | še | posebej zrele ženske. |
Zelene in modre oči so res | še | pogostejše kot pri nas. |
kače, ki je bil razširjen v teh krajih | še | pred velikimi civilizacijami v dolini |
dolini Inda in ga je mogoče opaziti | še | danes v nekaterih izoliranih vaseh |
dobil tudi na vprašanje, zakaj so samo | še | ženske oblečene po starem. |
Bolj ali manj žive | še | vedno mirno po svoje in kot kaže, jim |
Ne, ni | še | , mi bomo odločili, kdaj bo. |
je grozdje že zrelo, vendar živine | še | ni s hribovskih pašnikov. |
hotel izkoristiti priložnost in sem se | še | sam podvizal zraven. |
potovanjih že večkrat dali vedeti - | še | posebej v deželah, kjer se še niso |
vedeti - še posebej v deželah, kjer se | še | niso znebili kompleksov pred belo kožo, |
zdel kot kakšen neandertalec, ki je | še | do včeraj pobijal z obrušenim kamnom, |
zjutraj prišli v dolino, so tam ob | še | kadečih se ostankih ognja stali trije |
čred z gorskih pašnikov in verjetno | še | česa, kar pa meni ni bilo dano razumeti. |
ljubezen do denarja, za katerega Kalaši | še | do nedavnega niso vedeli in ga še zdaj |
Kalaši še do nedavnega niso vedeli in ga | še | zdaj zelo poredko uporabljajo, iz preprostega |
V kalaški zavesti živi | še | veliko vil in vilinjakov, za katere |
Med Kalaši se ni pojavil | še | nihče tako ambiciozen, da bi bogove |
hlapca duhovne in posvetne hierarhije, | še | na začetku naravnega in umetnega razvoja |
razcvetene marjetice oziroma lotosi so mi | še | posebej ostali v spominu. |
čaščenja sonca v obdobju mitraizma, | še | pred učenjem preroka Zaratustre. |
sploh pa skozi leta, močno spreminjajo, | še | posebej pa od človeka do človeka. |
Ko čez teden dni v dolini Birir | še | vedno ni kazalo, da se bo kaj pomembnejšega |
Izgubil sem se, | še | preden je sonce pokukalo v dolino. |
počne tukaj, ko sem jih opazil okoli | še | več. |
V Iranu je | še | danes mogoče videti ostanke visokih |
sem se razgledal po vasi, sem naštel | še | štiri podobne hotele in več turistov, |
Vrh prelaza sem dosegel | še | pred mrakom. |
enostavnih ljudi kot so v teh dolinah | še | nisem srečal. |
Do jutra so me potem obdarile | še | ene sanje. |
mitologije, samo surova, groba, komaj | še | znosna materialna realnost. |
bi slutila prisotnosti in delovanja | še | drugih odsevov realnosti. |
rdečih, rumenih ali zelenih barvah | še | najbolj podobne ujetim eksotičnim pticam. |
Prišli so iz | še | bolj izoliranega in drugačnega sveta, |
prostovoljec OZN za pomoč beguncem s | še | ne povsem urejenimi papirji, vendar |
papirji, vendar s pri tridesetih letih | še | vedno veliko nedolžnega zanimanja za |
interesov, verjamem, da je politika | še | vedno največja kurba in prasica, ki |
me zavrnili rekoč, da moji papirji | še | niso urejeni. |
sitnosti, sta jih v njihovem vreščanju | še | bolj vzpodbujala. |
Tako so prileteli prvi kamni in potem | še | nekaj. |
Te privilegije so Patani dobili | še | od Angležev, ki jih niso nikoli povsem |
Administracija v Islamabadu v teh krajih | še | danes nima pravega nadzora. |
strahove, da jih bo kdo imel za norca, | še | živi so že mrtvi. |
Tega | še | niso videli. |
povedali, da jih je zgoraj v skalah | še | nekaj, med njimi tudi ranjeni, ki so |
naravi zemljišča, kamor so namenjene, | še | najpogosteje jih opisujejo kot koščke |
Peshawaru videl, da je največ žrtev | še | vedno med otroci. |
hodile po vodo tja, drugič, kar bi bilo | še | bolje, pa bi lahko napeljali plastično |
Uzbeki, Turkmeni, iz Malega Pamirja in | še | drugi, za katere nisem vedel, kam bi |
drugi strani pa nekateri dejansko žive | še | pred Kristusom), jih v njihovem zahtevnem |
dovoljuje dekadence, ni do konca premagala | še | nobena tuja vojska, čeprav so to številni |
družbenih razredov so točno določeni, | še | posebej v razmerju do žensk. |
zaprosil za afganistansko vizo, mi je | še | bolj vljudni uradnik odgovoril, da |
ravnokar spuščal, ne čutiš človeka, ampak | še | nekaj vmes. |
Ne, je rekel | še | enkrat, vstal in odšel. |
Te bomo že spravili noter, gremo | še | enega skadit, potem pa po obleko... |
ekstremistov, trgovcev z drogo, špijonov, in | še | kaj, recimo potešitev čistega gorenjskega |
Med njimi sta bila tako kot jaz | še | dva tujca, vendar nihče ni kazal zanimanja |
Borci, stari in mladi možje, nekateri | še | na pol otroci so simpatično prikimavali. |
dlan in me pomazal po obrazu in nato | še | vratu in rokah, rekoč, tako si bolj |
gonjači so ostali zadaj, bilo nas je samo | še | osem. |
Marš je trajal | še | dve noči. |
svoj vpliv na vso deželo, čeprav je tu | še | precej Uzbekov, Tadžikov, Turkmenov, |
vključuje nekatera verovanja in navade | še | iz predmuslimanskih časov. |
Še | naprej pa nas je begal občutek, da | |
In seveda sploh | še | ni konca. |
se je posebno podeželje dvignilo kot | še | nikoli. |
Baje so se | še | ne dolgo nazaj med seboj tudi občasno |
vse dni prevajal, je njihove zgodbe | še | razvlekel, bilo je mnogo dramatičnega |
vendar baje boljše poznavanje terena | še | vedno omogoča, da se umaknejo višje |
gverilske vojske v notranjosti dežele | še | vedno poskrbi lokalno civilno prebivalstvo, |
naredil paniko, so mudžahedini naredili | še | večjo. |
afganistanska pustolovščina pa s tem | še | ni bila končana. |
Afganistanom, morda pa bodo poskušali dokazati | še | kaj drugega. |
znak poštene kupčije in sprave, pa je | še | tisti večer odpihnil v norost celo |
šport, izvirajoč bolj ali manj verjetno | še | iz stare Perzije. |
Piskači in bobnarji sploh niso prenehali, | še | posebej pa so padli v ekstazo, kadar |
Vse skupaj je bilo | še | najbolj podobno kaki nori jazz session. |
se dvigale gorske verige in za njimi | še | višje gore, za katerimi se skriva stodvajset |
Nekateri so | še | vedno neosvojeni in neimenovani. |
Sovjetsko zvezo in Kitajsko je turistom | še | dokaj nepoznan. |
Steza | še | vedno obstaja, čeprav ni povsod prehodna. |
greste vi lahko čez s konji, bom pa | še | jaz poskusil s kolesom. |
Potem se bo začelo novo življenje, | še | vedno se je. |
Pokrajina proti severu, to moram | še | enkrat zapisati, da si dam duška, je |
lesti z njim v breg, kjer je odneslo | še | tisto malo ceste, ki je bila na voljo. |
so prišli čez vse zapreke, za povrh | še | nabito polni z mešanico ljudi, živali |
gigantskih orehovih dreves nisem videl | še | nikjer. |
strogo semantičnem pomenu bi sceno | še | najbolje opisal kot park, vendar beseda |
Kakorkoli, prvi naslednji občutek | še | sredi eksplodirane evforije, ki sem |
je nekaj grozno narobe, ampak da bo | še | vse v redu, samo brez panike, gospod |
kdaj pridobljenih izkušenj ali je bilo | še | kaj drugega? |
tem tolažil, da mi bo oboje prišlo | še | kako prav, ko se vrnem domov. |
Pa | še | pasulj. |
mlad pakistanski intelektualec, ki se | še | ni povsem sprijaznil s svojo kazensko |
Svilena cesta pa je postala pomembna | še | zaradi nečesa - sicer nepovabljene |
onemoglemu v viseči mreži, lačnemu | še | od prejšnjega dne in s prebodenimi |
katerega so se začele neusmiljeno vpletati | še | snežinke, zbit in spet z onemoglo zadnjo |
Ko sem se obrnil, sem v kotu opazil | še | dva možakarja in eno kozo in vsi skupaj |
sem, zanašajoč se na izkušnjo, spustil | še | enega odraslega goloba, to pri popotniškem |
sem jih pustil pri miru, ker je bilo | še | za tistega, ki jih je pridelal premalo. |
Navečerjal sem se, da se mi | še | danes kolca. |
gladovanji na prejšnjih potovanjih | še | v študentskih letih. |
vas, za povrh mi je po klancu navzdol | še | spustila zadnja guma, zato se mi ni |
ne pa moje obnašanje, saj sem vendar | še | pri pravi, sem sklepal. |
preprečili, Dobil sem čokolado in potem | še | eno, iz zraka so potegnili vročo kavo, |
zavedel, že so jo po francosko pobrisali, | še | isti dan naj bi bili v Gupisu, naslednji |
Tako je | še | danes. |
Tam sem kot | še | nikdar poprej začutil svojo tujost, |
usmerjati misli, vse so se sukale samo | še | okoli vedno bolj trmastega vprašanja |
tudi Gorenjci kremeniti, to je prej | še | vedno pomagalo. |
Razum je | še | vedno mrzlično iskal rešitev. |
Kako sem se pobral, mi | še | danes ni povsem jasno. |
popolnoma nesposobnega, da bi mi kakorkoli | še | lahko pomagal. |
so se živo iskrili, v meni pa se je | še | kar topilo, odstiralo, mehčalo, razpiralo. |
Tereni se | še | vedno niso sprijaznili z umetno transportno |
ki velja za eno svetovnih čudes, je | še | vedno avantura. |
Še | isto noč, potem ko je vse zaspalo, | |
Lahko sem | še | tako utrujen, a takšna akcija rabutanja |
Tako dobrih jabolk | še | nisem jedel. |
pravila, ki so se verjetno oblikovala | še | v časih, ko sem bral Robina Hooda. |
svoj posebni status uspeli obdržati | še | po razglasitvi pakistanske neodvisnosti. |
smrti starega mira, ki ga ljudstvo | še | danes hvali, češ da je bil bolj oče |
Sedel sem mežikajoč v jutranje sonce, | še | ves utrujen od spanja, ko jo je mimo |
Nekajkrat se je | še | obrnil nazaj, se zarežal in pomahal |
K temu so dodali | še | teorijo o posebni dieti, ki jo uživajo |
In | še | nekaj - spomladi imajo Hunze kake tri |
To je namreč čas, ko novih pridelkov | še | ni, starih pa je že zmanjkalo. |
Ostala je | še | vedno zmerna telovadba na poljih. |
preobrazbe, za povrh pa se zahteva | še | kar največja produkcija v najkrajšem |
Verjamem, da je človek sposoben | še | drugačnih kvalitet bivanja, kot je |
nadvladati starega, čeprav so na voljo | še | tako racionalni argumenti od Galileja |
celo ženske in za povrh odkrite in | še | bolj hecno, bile so prijazne in celo |
nato moje torbe, potem pa so opravili | še | z menoj. |
rekoč, da Overland kompanija vozi samo | še | drogeraše, predvsem angleške brezposelneže, |
me vsega izpiti, tisto malo pa baje | še | celo pomaga proti nevrozam, ki so jih |
marmornatimi ploščadmi, templji in | še | nečem, mi je vzelo sapo in mi jo jemlje |
vzelo sapo in mi jo jemlje ob spominu | še | zdaj, ko tole pišem, da bi najraje |
spopad med vojskama dobrega in zlega, in | še | česa, kar je tako poetično opisano |
opisano v Bhagavadgiti, da je ta ep | še | danes eden glavnih stebrov človeške |
O teh stvareh tedaj | še | nisem vedel kaj prida, sem pa v tistem |
odprl in da z menoj počne nekaj, kar | še | nikoli prej nisem doživljal. |
Stare legende | še | iz predbudistične tibetanske religije |
sporazum o miru, ki so ga vklesali v | še | danes vidni steber pred glavnim templjem |
iz množice duplikatov, potem so ga | še | telesno pregledali in izkazalo se je, |
stabilnosti in varnosti in verjetno | še | česa, kar nam iz drugačnega okolja |
Še | preden je Dalaj Lama dopolnil 14 let, | |
Dva dni kasneje, | še | preden se je zvedelo, da Dalaj Lame |
Iranskih zaporov | še | nisem pozabil. |
avtobusu, ki me je za trojno plačilo | še | isto noč zložil s kolesom vred v prestolnici. |
In | še | eno presenečenje - ko sem vstopil v |
svoje mantre, peli iz dna duše, drsali | še | in še okoli in sijali, polni luči, |
mantre, peli iz dna duše, drsali še in | še | okoli in sijali, polni luči, kot da |
Istočasno pa | še | nikoli nisem tako močno čutil, kako |
niti z menoj niti s svetom, da bo vse | še | dobro, ker počnem dobre stvari, in |
Jokam, ker tukaj doživljam srečo, da to | še | obstaja, da to ljudje tu še imajo..., |
srečo, da to še obstaja, da to ljudje tu | še | imajo..., sem zapisal v dnevnik. |
pomikajo kot eden okoli templja, je prišla | še | enkrat povedati tista nuna, je nekaj |
Videti | še | enkrat Dalaj Lamo in potem umreti, |
so čakali že od ranega jutra, ko so | še | v temi kot na ukaz vstali s svojih |
božanskih podobah, vojaki, kmetje, | še | in še čudovite ženske z nasmehi indijske |
božanskih podobah, vojaki, kmetje, še in | še | čudovite ženske z nasmehi indijske |
početje omejila na zakonske spalnice in | še | na misel ti ne pade, da bi te reči |
Res, | še | in še se med ogledom lahko prepričaš, |
Res, še in | še | se med ogledom lahko prepričaš, da |
Ljubezen ni vedno seks, lahko je | še | marsikaj drugega, to že vemo... |
moralno precej togi deželi, si svet | še | ni povsem na jasnem, obstaja pa seveda |
videzom maternice, v kateri smo bili vsi | še | čisti in brez greha, pa predstavlja |
Najbrž pa bo | še | najbolj res, da so, tako kot nekaj |
zgodnji budizem, spoznan predvsem kot | še | ena oblika odvisnosti. |
lesa, kot so jih uporabljali nekdaj, je | še | mogoče videti na vsakoletnem ‘festivalu |
so mu pokazali tempelj s kipom, pa | še | tedaj so mu zavezali oči, ko so ga |
zaupajo tesanje božje podobe, če je nihče | še | nikoli ni uzrl. |
v zvezi z vero v neorganiziranem in | še | vedno apolitičnem hinduizmu. |
zaključku festivala v Puriju običajno | še | nekaj tednov razsaja kolera. |
v turistični atrakciji, pa je Puri | še | nekaj več. |
kakorkoli že, zemljepisni položaj, klima in | še | kaj so na tem mestu spočeli zares enkraten |
narejena šele včeraj in jo bodo zapustili | še | danes. |
je bilo videti kos stare pločevine, | še | celo plastika je bila redkost. |
ne moreta si privoščiti nove mreže, | še | celo najema od oderuhov si ne upata |
turistom, včasih jim pomaga kot vodič, | še | večkrat jih oskrbi z dobrim opijem, |
Še | nikoli prej si gostoljubja nisem privoščil | |
Podobno in | še | bolj čvrsto delujejo tudi njihove žene. |
In zvečer | še | enkrat isto, samo da je bilo riža malo |
Ta mi je dal vrečko nečesa, | še | najbolj podobnega drobnim semenkam, |
Še | predno sem dobro pomešal, se je res | |
Znotraj je | še | več drugih obrambnih zidov s težkimi |
tudi bolni in nepremični, umirajoči in | še | nerojeni, preseliti več kot tisoč kilometrov |
Tiste, ki so po predpisanem roku | še | našli v mestu, je sultan dal postreliti |
Nastal je nov, | še | en dan. |
himalajskih naravnih votlinah, ki so | še | zdaj prepričani, da je v takem okolju |
posebno vrsto arhitekture v skali, pa | še | ta izraz ni pravi, ker stebri, portali |
tako, da bi zadostovali za masturbacijo | še | tako razvajenemu perverznežu. |
ljubezni za vse živo, da kaj takega | še | nisem videl in od tedaj lahko razumem, |
igralcev raznih instrumentov, ki so | še | danes v rabi. |
in kaj naj bi simbolizirali in zato | še | najbolj spominjajo na tibetanske maškarade. |
Nobenega reda, nihče se | še | ni spomnil, da bi jim naredil malo |
Ampak pred menoj je bilo | še | nekaj bolj ekstravagantnega od vsega |
ki jih ni oklestil in spolitiziral | še | noben Mohamed ali Pavel, tako blizu |
počitka in veliko jih žveči opij, da so | še | bolj trapasti. |
Nič ni razumel, samo | še | naprej ga je bilo groza neomejene sile |
čela, svetle kože in finih brčic sva | še | vedno stala na bombayski ulici in se |
Gandhijevega upora, ali pa je videl | še | kaj drugega iz svojega spomina? |
Tega nisem skusil | še | nikjer tako močno. |
spet zbrali ljudje, petdeset, sto, | še | več, kot da nimajo početi kaj pametnejšega. |
postavili svoj prvi stolp tišine, kjer | še | danes izpostavljajo trupla svojih umrlih |
jih je vsaj osem milijonov, zraven je | še | nekaj milijonov tistih, ki spijo na |
‘Vrata Indije’ v časih, ko so bile | še | cenjene vodne poti, vstopali v deželo |
tak dvig cen, in poskušal naprej v | še | revnejših četrtih. |
predvsem za tipično formo, za okras, morda | še | vedno tudi za statusni simbol. |
Nočne slike so bile samo | še | kot spomin na moraste sanje. |
Za tiste občutke bi gonil | še | tisočkrat na letališče in nazaj. |
Še | pogledati jih nisem imel časa; dopoldne | |
izsledili, ampak tam so se mi samo | še | enkrat nasmejali. |
Še | celo potrdilo, da sem bil okraden, | |
Da bi bila zgodba | še | bolj napeta, sva prav tistega Nemca |
Vedel sem, da mora biti | še | nekaj več, sploh ko sem očaran zaljubljeno |
soldat v stari Avstroogrski, ko so | še | služili vojsko sedem let. |
se rešil svojih frustracij, tistih, | še | od doma, ko sem zatiral v sebi odpor |
hiš z balkoni, polnimi cvetja, zares | še | vedno mogoče slutiti nekaj mediteranskega. |
kjer je v Indiji preživela in pulzira | še | naprej stara žlahtna indijska percepcija, |
čeprav njegovi ‘devotees’ čutijo v njem | še | dosti več. |
poskrbela za razvoj ašrama, ki ga je vodila | še | celih dvajset let po Aurobindovi smrti |
življenje, ampak le korak v smeri proti | še | višjemu duhovnemu cilju. |
možnosti, da bi se razkrila doslej | še | neslutena stanja zavesti, ki bi omogočila |
igro na prostranem travniku videti | še | najbolj zadovoljna. |
Še | več takih sem srečal, delovali so kot | |
Ne vem, če ni šlo | še | za kaj drugega, ampak bivanje v tem |
Bravo skala, sem ji rekel, in jo objel | še | ne čisto gotov, ali se v meni res dogaja |
Še | nekaj dni potem, ko sem prišel z Arunachale, | |
Lahko sem videl | še | kaj drugega. |
da se ja ne bi spremenil in postal | še | sam Indijec - ja, Kristus, kaj bi pa |
Pravzaprav sem jim lahko | še | hvaležen, da me ne pretepajo, tako |
Ladjo za Singapur sem čakal | še | en mesec. |
Od dela s tamilskimi gobavci sem bil | še | tako sočuten, da bi jim vsem po vrsti |
ostalimi, je nekdo dejal, da je tako | še | boljše, ker za sliko itak ni zadosti |
džungli goje marihuano, sem ter tja pa | še | vedno organizirajo tudi kakšno akcijo, |
našemu ambasadorju, ko sem vstopil | še | ves črn od šmira, moker in tudi malo |
Še | en fejst dec, dobra žena in lepi, zdravi | |
ki so vse morale biti pospravljene | še | pred poldnevom, ker se po tej uri v |
Nekajkrat so ga | še | obrnili, potem so se vrgli nanj kot |
razbito in zdrobljeno; kose drobovine so | še | tople od življenja pospravili naravnost |
Občutek identitete | še | bolj krepi dediščina ritualnih pesnitev |
nas grdo gleda, tako sem se počutil | še | nekaj dni kasneje, vedno, ko so me |
in smrdelo je po ognju, umazaniji in | še | nečem. |
semena, znana kot jakobove solze in | še | več belih in rdečih koral, dokler kapa |
organiziranih več sistematičnih pogonov, | še | posebno, odkar se je dvignila cena |
Otroka v takem primeru baje zaduše | še | pred ceremonijo vstopanja novih članov |
svobodno izbiro partnerjev, ponosni, | še | posebej, ker so zakonske zveze sosednjih |
strokovnjaki, vendar večjih rezultatov zaenkrat | še | ni. |
Opij je | še | vedno ugodneje gojiti, ker je lažji |
opijskega potenciala, uspešni, je tam potem | še | vedno ostalih devetdeset procentov |
Večina gre | še | vedno skozi Tajsko, iz Bangkoka v Hong Kong |
je pripomogla tudi moja, hvalabogu, | še | iz socializma naivna faca. |
stalno nosi glavo naprodaj, ampak to je | še | vedno najboljši način služenja denarja, |
Še | nekajkrat je brez besed skrbno nabasal | |
njihove dolgove, ampak njihove ženske | še | vedno prihajajo nazaj in prosijo riž. |
Za enkrat agonija | še | teče dalje. |
darovanja plesočih deklic v templjih | še | zadovoljno sprejemali in v zahvalo |
nepripravljenega in nezaupljivega, | še | bolj, kot so bili oni do mene. |
Še | posebej molimo za preganjane kristjane, | |
sploh če te povabijo na skromni dom na | še | bolj skromni čaj iz kdo ve kje nabranih |
Še | kilometer naprej je meja. | |
vse minirano in očiščeno rastja in | še | malo dlje preži kup cevi. |
skupna zgodovina v teh kulturnih širinah | še | ne zagotavljajo solidarnosti in bratstva, |
beguncev, saj bi potem le‐teh prišlo | še | več! |
Gotovine v pismu | še | nikoli niso prejeli, izgine! |
današnjega Vietnama, ki je bil pred sto leti | še | v posesti Kambodže. |
Ko so oboji v 18. stoletju zahtevali | še | več, je kralj Ang Duan prosil francoskega |
dvolični flirt s Pekingom, ki je tedaj | še | podpiral vietnamsko partijo. |
predvsem na mlade nepismene fante, | še | na pol otroke, ki so jih v pragozdnih |
Naslanjači novega režima so bili | še | topli od svojih predhodnikov, ko so |
ne da zamenjati s pestjo, najsi bodo | še | tako usmrajeni. |
duša krščanske ljubezni za vse živo, | še | celo moj bicikel bi nahranil in ga |
popustiti in skoznje se morda lahko posveti | še | kaj drugega, kar ljudje potrebujemo, |
* * Ampak za enkrat živim | še | v surovi realnosti tega stoletja. |
Sam ne vem | še | vedno ne zakaj, morda zato, da bi šel |
Še | tisto svobodo, ki so jo begunci imeli | |
In kdaj se | še | najboljše počutim, kdaj imam največ |
Pod vsem tem je | še | nekaj. |
Še | nikoli nismo imeli toliko možnosti | |
imeli toliko možnosti in jutri jih bo | še | več pa čeprav skozi nove porodne krče. |
Še | preden najamejo vodiča, da jih spravi | |
Ko so begunci čez mejo na Tajskem, | še | ne pomeni, da so na varnem. |
To je majhen otok na jugu, | še | ne dolgo nazaj je bil poznan kot hipijaški |
Še | malo prej se je jokala, kar naenkrat | |
Prišlo je | še | več družin karobataške protestantske |
prvaka) pa tudi po svoji borbenosti in | še | posebej, da so bivši ljudožerci. |
Še | do začetka tega stoletja, pišejo poročila | |
večina prebivalstva v svojem bistvu | še | vedno verjame v duhove prednikov, sveta |
kolonialnih časih, ki je ni od tedaj | še | nihče popravljal, priropotal vesel |
hribovita zelena gmota otoka Somosirja, | še | najbolj spominja na Afganistan. |
Sklepanje porok v otroški dobi je | še | vedno splošno v veljavi. |
Še | žive stare očete pogosto postavljajo | |
Tam v Indoneziji je | še | vedno najti kotičke, kjer časa ne občutiš |
občutiš kot zdrobljeno kamenje, mistika | še | ni povsem zmaterializirana, plastika |
ni povsem zmaterializirana, plastika | še | ni zamenjala mesa in kosti, in zraka, |
in zraka, zemlje, vode in ognja je | še | vedno dovolj v čistih in mešanih kombinacijah. |
Osem od štiridesetih jih je | še | vedno ohranjanih. |
najgosteje naseljene muslimanske dežele, je | še | danes mitska ptica Geruda, ki po nekih |
Še | prezeblim psom s solzami v očeh se | |
plantaže kultur, ki uspevajo tod skoraj | še | enkrat večje kot običajno. |
pigmejcem, katerih genetske sledi je | še | mogoče najti v najbolj skritih džunglah |
Sumatri, ki jih velike tuje družbe | še | niso uspele posekati. |
realnost včasih za turiste ni prebavljiva, | še | posebej ne za take, ki so že po naravi |
Jedra so, vitka in | še | enkrat domača... |
Pokadili smo | še | eno dišečo cigareto in potem so me |
je vrnil z nočnega obhoda in se prej | še | ni rokoval, se je prišel predstavit, |
pokadit dišečo cigareto in potem je | še | trikrat stisnil roko, preden je zadovoljen |
* * * | Še | preden je zgoraj med vulkanoma vzšlo |
Morda | še | nikoli niso videli tujca tako od blizu. |
civilizacija s svojimi vulgarnimi posledicami | še | ni vznemirila, še vedno zadošča. |
vulgarnimi posledicami še ni vznemirila, | še | vedno zadošča. |
omogoča zadovoljitev osnovnih potreb, | še | posebej varnost in potrebo po prostem |
Videti so zadovoljni, kot bi | še | ne imeli nobenih slabih izkušenj, kot |
najbolje reči jalan jalan (hodim) ali | še | bolje saya mekan agin (jem veter). |
Obšlo me je, | še | preden sem ga zares zagledal. |
Svetlobe in sence so | še | jačale ta občutek. |
Bum, je zabolelo in potem | še | enkrat bum, ko sem se povaljal po cesti. |
gorečnost - novo senzibilnost čiste, | še | ne zlorabljene duhovnosti, ki naj bi |
blaženosti zlitja z božjimi, da delujejo | še | naprej na zemlji in kažejo pot modrosti |
Spoštovanje podobne ideje je | še | danes mogoče opazovati na srečanjih |
težav birokratske narave in korupcije | še | traja. |
življenja okleščena drevesa in seveda | še | pa še osladni turistični štanti, tudi |
življenja okleščena drevesa in seveda še pa | še | osladni turistični štanti, tudi tokrat |
svoje grehe za nazaj in za naprej in | še | za tuje... |
Še | preden so bili za mano, sem se pomešal | |
Vendar življenja za ta večer | še | ni bilo konec. |
Preplezal sem ograjo pa potem | še | eno in še eno in obstal. |
Preplezal sem ograjo pa potem še eno in | še | eno in obstal. |
Na prvi terasi se me je polotil | še | večji občutek neobvladljivosti. |
da ne počnem nič narobe, in da bom | še | vriskal. |
tistih trav ob polnih kantah za smeti pa | še | nisem pozabil, tam sem bil ves presenečen |
Balija bogovi | še | niso zapustili. |
brčicami, sedečimi okoli na zlizani klopi, | še | nekaj podobnih. |
biznisom v mestih, za povrh je na otoku | še | nekaj belih umetnikov, ki so se zaljubili |
mero animističnih prvin, ki so ostale | še | iz časov, preden so se spoznali s kontinentalnimi |
zbežali v gore, kjer jih je kot manjšino | še | danes najti na najslabši zemlji, je |
premišljen samomor, na katerega so Balijci | še | danes ponosni. |
petelinji boji in betelovo listje je | še | ostalo isto, so mi rekli. |
Ampak Bali | še | obstaja. |
je po cesti dvesto kilometrov, tu se | še | vedno lahko zgubiš ali pa najdeš. |
Najboljše stvari na svetu so | še | vedno zastonj. |
tri, poleg tega pa ima vsaka družina | še | vsaj enega privatnega na svojem dvorišču. |
votlinah ... vsepovsod pa je za povrh videti | še | manjša svetišča, trone ali sadeže vseh |
subjektom, o katerih obstoju se nam | še | sanja ne. |
patriarhalne organizacije ni do sedaj načel | še | noben politični sistem, čeprav njegova |
Še | nekajkrat je trznil in potem storil | |
srečo, zadovoljevanja zavrtih strasti in | še | česa, in so teoretično z zakonom prepovedani, |
prepovedani, vendar jih lahko najde | še | tako nerodni turist povsod ob vsakem |
manipulacija segla tako globoko v kri, da | še | danes preganjajo vsako golo oprsje, |
Nisem | še | dobro zadremal, ko me je zalila voda, |
daleč verjetno namenili namakanju polja | še | pred vzhodom ubijalskega sonca. |
Kako naj razložim, če | še | v svojem jeziku ne morem. |
policijski postaji je bil najprej siten | še | bolj kot jaz. |
Zunaj je | še | vedno donela noč, tako glasna kot pri |
Vsaj eno uro potem sem se | še | sekiral, zakaj da ga nisem treščil |
to, kar ti naredi življenje pod vrhom | še | živečega vulkana? |
občutljivost utegne začeti sprejemati | še | kaj drugega, recimo dejstvo, da ni |
Bum, je zaropotalo po strehi in potem | še | in še bum. |
zaropotalo po strehi in potem še in | še | bum. |
sem se premasiran in dišeč kot roža s | še | vedno 41 vročine privlekel v Bedulu. |
Mislim, da me je bolj kot vse medicine, | še | najbolj navdušil tisti nizki ekvinokcijski |
Še | vedno upodabljajo v glavnem mitske | |
klesarijami, ki so od turistične potrošnje | še | najmanj prizadete predvsem zaradi visokih |
seboj podobne in po starem pravilu | še | pred prvo krvjo, kar baje zagotavlja |
vzeti pošteno v roke, če hoče biti | še | nekaj časa odgovoren materi naravi. |
Do Kute je potem samo | še | nekaj zagonljajev. |
Zvečer mi je Bruno predstavil | še | ostalo posadko. |
Boš že videl, boš že | še | videl, so se zresnili. |
No, boš že | še | videl, so se še kar režali. |
No, boš že še videl, so se | še | kar režali. |
Takrat res | še | nisem vedel, in tedaj sem točno vedel, |
med moje najbolj plodne, nikoli prej | še | nisem imel take priložnosti. |
sebe, ki mi je dal toliko lepega, kot | še | ničesar prej v življenju. |
Če imaš bolna jetra in | še | nekoga v njih, si lahko podoben zmaju. |
intelekta v srce in zaživel sem kot | še | nikoli prej. |
vse namenjeno v dobro, pa naj zgleda | še | tako težko. |
Tako zelo sem želel živeti, da je | še | nekaj drugega poleg srca zamenjalo |
gospodične, ki so čez čas postajale | še | bolj gospodične, jaz pa še večji barbar. |
postajale še bolj gospodične, jaz pa | še | večji barbar. |
sposoben odvrniti razen Gail, ki je bila | še | hujša kot jaz sam, tako sem lahko sebe |
Še | nikoli nisem doživel, da bi kakšna | |
pravkar divjal gozdni požar, da je nebo | še | vedno pisano žarelo, se je trlo hipijev, |
In Gail, ki sem jo | še | vedno držal v rokah, tudi. |
namigi, drobne vzpodbude zadnjih let, | še | posebej vso to dolgo pot na kolesu, |
Nedaleč proč je iz trave zarjul | še | en podoben plemenec. |
Do takrat | še | nisem odkril nič lepšega. |
Včasih, ko je bil | še | mlajši, je zaposloval samo ženske. |
rož, in ponoči, ko sva zrla v zvezde, | še | tresoče se od dotikov. |
Pa to sploh | še | nič ne pove. |
so cule in puške in se, kot da nas | še | vedno niso opazili, pobrali v gozd. |
Ne verjamem v užitek, | še | celo v bonbone, alkohol ali materializme |
Res je pisalo, ko sem šel lani jeseni | še | enkrat pogledat, je še vedno pisalo. |
lani jeseni še enkrat pogledat, je | še | vedno pisalo. |
Bil sem močan in zagrizen kot | še | nikoli. |
prijateljice, je shujšala, bile so jo samo | še | oči. |
bo, prav tako dramatično povezano, | še | nadaljevalo. |
je in klalo, čeprav si tega v sebi | še | vedno nisem hotel priznati, vsaj ne |
uničiti me utegne ta strast, ampak mene | še | vedno nepremagljivo vleče k njej. |
Zadnje jutro pred odhodom sem šel | še | zadnjič na dolg tek in takrat sem se |
bodo spremenili prepričanje, če ga | še | jaz, ki dobro vem, da ga bo treba, |
že tako dolgo imava same probleme in | še | tako dolgo jih bova imela, da si res |
avionskem stranišču, nisem pokazal | še | nikomur. |
Vozovnico sem bil že kupil, čeprav denarja | še | nisem spravil skupaj. |
občutka, da gre vse prav, četudi vsega | še | ne morem razumeti. |
In za povrh | še | babica v prvem mestecu. |
domačij, tako majhnih, da se jim komaj | še | lahko tako reče. |
Res sta isti teden prišla | še | dva okrogla para. |
Poleg Tajni je bila tam stalno | še | ena tetka, ki ji je prejšnje leto umrl |
nekaj poberejo iz tega, tisti, ki imajo | še | kaj opraviti doli v mestu potem odidejo, |
razžrta od termitov, da se je komaj | še | držala skupaj. |
Prihaja najin otrok, | še | malo, pa ga bomo videli, njega - sad |
Ptički so | še | lepše zapeli. |
Gail je | še | hip pred tem govorila, da bi šla plavat. |
tako blizu kot eno telo, samo to me je | še | vedno motilo, da nisem deležen, da |
Še | nikoli nisem bil tako skromen in tako | |
Ko so prišli prvi obiskovalci, smo | še | vedno ležali tam pod drevesom, pokriti |
umil, očistil tudi grlo in nosnice, in | še | enkrat zaplaval, nato sem se kot pri |
Dodal sem | še | malo vina in kisle smetane in seveda |
zaradi mineralnih vrednosti, ali pa | še | česa drugega. |
V meni se je naselilo nekaj, česar | še | nisem poznal. |
doma in temi novimi tukaj, zrasel je | še | en Ti, podobno kot divji poganjek na |
malo kulinarike in vinarstva pa seveda | še | sto zlaganih reklam v stilu ‘na Šri Lanki |
Do zadnjega sija smo ležali na | še | vedno vročih rdečih skalah in zrli |
Zakaj se tega | še | ni nihče spomnil? |
biti srečen tukaj in zdaj in potem | še | za nagrado v nebo, v večnosti, mir, |
ki so prihajale v vas, so bile potem | še | kenguruji, divji konji in orjaški kuščarji. |
V nekaj mesecih, ki so nam | še | na razpolago, smo kot po instinktu |
samega je vsake toliko časa zvilo, | še | posebej tedaj, ko sem obiral grozdje. |
Tako sem za povrh | še | privarčeval, pa še za telo je tako |
Tako sem za povrh še privarčeval, pa | še | za telo je tako čiščenje prišlo zelo |
Ker ljudje | še | vedno raje kupujejo cenejše plastične, |
okoli nag, ves kosmat in zapuščen, je | še | najbolj podoben kakšnemu klasičnemu |
iščejo boga in tudi za take, ki se tega | še | ne zavedajo. |
zato niso sposobne nobenega dela več, | še | brenkati na strune ne, so potem zagnali |
V času njihovih parties je dolina | še | nekaj časa potem protestirala in grozila |
isti večer svoje parties in zganjali | še | večji hrup. |
Na reki je potem | še | veliko drugih zanimivih ljudi. |
Njihova družba | še | ni imela časa, da bi se degenerirala |
delavec enako pomemben kot šef ali stroj, | še | niso pozabljene. |
že tako dolgo na paši, da sem komaj | še | sledil najbolj enostavnim računom. |
Ona kot ženska | še | posebno. |
ljudje, to ve vsak, ampak avstralski so | še | nekaj posebnega. |
Njegova žena je bila | še | hujša, mrtev človek brez občutkov, |
Ko sem moral kasneje | še | enkrat, je rekel, da je tega sedaj |
potem sem se stelovadil in naredil | še | nekaj jogijskih vaj. |
in havajske sendviče pa je kapnilo | še | najmanj sto dolarjev čistega. |
šest tisoč dolarjev zastonj, potem pa | še | dokaj ugodne kredite. |
časom na parceli zgradiš hišo, je to | še | dodaten profit. |
ampak nas v to ni potegnilo, saj je res | še | vedno dovolj možnosti najti pošten |
je spodbudilo, da sem skočil noter | še | sam. |
podobnem mestu, pa sem se krohotal kot | še | nikoli v življenju - res najboljša |
Še | danes ne vem, zakaj tako ali jih res | |
čisto nič ne zanima ali je bilo vmes | še | kaj drugega. |
vladal ves čas tak hrup, da sem se jaz | še | najmanj slišal. |
Ivan je bil | še | bolj presenečen kot mi. |
Streljajo se in pretepajo, | še | posebej nastradajo ženske in otroci. |
Kasneje smo se kot prijatelji | še | večkrat srečali in vedno je bila z |
To se mi | še | nikoli prej, na več kot tisoč predavanjih |
pripovedoval, da so dobili video rekorderje | še | pred televizijo. |
je investirala toliko denarja, pa se | še | noben projekt izboljšanja razmer, naj |
Avstralski domačini črne polti pa | še | danes najraje žive v svojih rezervatih. |
Farmar, ki | še | tega ni vedel, koliko krav ima, ker |
farmo kupil šele pred pol leta in jih | še | ni uspel prešteti, (‘bo jih pa okoli |
Kuhala je take jedi, da se mi | še | danes cedijo sline. |
sedaj sem tu, končuje se, sedaj pa | še | zadnja končna skušnja. |
nekaj kot spomin na otroške čase, ko | še | nismo imeli toliko izkušenj z občutki |
Gor dol, gor dol, | še | bolj dol, gor, gor, potem sem vrgel |
kar sem iskal, spoznal, da sem iskal | še | nekaj drugega. |
našel, ker ne morem do živega drugim, | še | globljim programom. |
kot vse drugo v naravi, pa čeprav je | še | razum s svojimi programi prekratek, |
Na silo se ne da, pa če bi gonil | še | drugo polovico s kolesom okoli sveta. |
oprostite, vse je v redu«, sem ponavljal, | še | vedno tresoč se od prestanega napora. |
svoje stvari, poljubil otroke in se | še | enkrat vrgel Gail k nogam. |
Do prvih vaških hiš je le | še | nekaj korakov vzdolž travnika in vinograda. |
pogoltne zemlja ali sežge ogenj, živeli | še | naprej v drugih bitjih, recimo v črvih, |
Res, vrt je lep... in | še | lepši je pozneje, maja, junija... |
sem si zaželel, da bi od vas izvedel | še | kaj več. |
Prebral sem nekaj vaših del, | še | posebno všeč mi je bila knjiga o duši... |
seže z roko k njemu, a jo odmakne, | še | preden ga doseže. |
zaman iskali tolažbo v filozofiji, toda | še | vedno zaupam vanjo... čeprav sem pri |
sem pri študiju vse bolj zgubljen: | še | tistega, kar sem mislil, da razumem, |
Kaj | še | ! |
In | še | nekaj bi ti predlagal: da se vsakokrat |
dogovoriva za temo naslednjega pogovora, ali | še | bolje, da za izhodišče vsakega pogovora |
Sebe... in potem | še | vsega drugega. |
Seveda pa | še | več različnega... |
tres-affectionnée amie a vous seruir..., | še | bolj pa ostrmim, ko preberem letnico |
Še | dobro, da sem tu, daleč proč, v mirni | |
Prvih nekaj strani mi | še | ugaja, potem pa vedno bolj viham čelo... |
Težko kaj rečem, saj | še | ne vem, kaj s tem mislite. |
prvi filozofski pogovor, bi ti rad | še | nekaj povedal. |
No, | še | malce počakaj, grem po drva. |
Samo | še | nekaj dni nama je ostalo... |
Saj mu zaupam, mojstru, a to | še | ne pomeni, da mi lahko resnično pomaga. |
Torej | še | zmeraj misliš, da Werther in Kartezij |
Še | posebno me je pretreslo, ko sem v uvodni | |
poroča, da je bil nesrečnež zjutraj | še | živ, samo hropel je, in umrl je šele |
snu doživlja natanko to ali včasih | še | kaj bolj neverjetnega kakor le‐oni |
mojster, pogosto obhaja dvom o sebi - | še | zlasti zadnje čase, ko ona odhaja. |
da me sploh ni med bitji tega sveta, | še | huje, kakor da tudi sveta ni, prav |
Zato bi te rad spomnil | še | na Husserla, ki je s fenomenološko |
toda za Descartesa se s tem zgodba | še | ne konča, saj v nadaljevanju pravi: |
vsemogočnega varljivca... ampak zaenkrat | še | ne govoriva o njem, ali pač? |
Saj | še | to ni jasno, kako naj cogito s svojo |
Kajti ničelna točka gotovosti | še | ni svet, niti v sanjah ne. |
”točka“ gotovosti, njegova logika zdi | še | tako jasna & razločna, pa mu zanesljivo |
dá edinole Bog - a kako naj ga dá, | še | preden je dokazan njegov obstoj? |
Meditacijah veljavne, pa naj bodo | še | tako jasne & razločne! |
ravno zato, ker Bog ne more vnaprej, | še | preden je dokazan, jamčiti za veljavnost |
cogito-sum & deus est in nadalje | še | na mundus est, namreč z božjim posredovanjem? |
začaranega kroga je pokazal pot šele Kant, | še | bolj prepričljivo pa pozneje Husserl |
(bog ne daj!), dokler ne zgubim življenja, | še | vedno sem (”Jaz sem, jaz bivam“) |
poseben, moja ljubezen je takšna, da je | še | sam ne razumem, kaj šele kdo drug. |
podobno norega, pa sem hvalabogu to misel | še | isti hip opustil - sicer pa bi bilo |
moja lastnina, saj nisva poročena, | še | hodiva ne skupaj... |
Pozneje sem poskusil hoditi | še | s tremi dekleti, morda iz obupa, morda |
tem pomaga samozavest, pa če bi bila | še | tako trdna? |
prijateljstvo z žensko, v katero si očitno | še | vedno zaljubljen, pač ne more trajati |
edinstveno trpel, da so bili ljudje | še | veliko bolj bedni od mene! |
toda počakaj... zaupaj vase... mlad si | še | , vse se bo uredilo! |
nič ti ne zamerim, le zakaj bi ti, pa | še | kanček resnice je v tem. |
Takrat sem živel | še | v Ljubljani in družil sem se z neko |
Še | preden nadaljujeva, pa mi povej, kako | |
vsekakor prezgodaj, če hočeva | še | kaj reči o Wertherju in Karteziju, |
reči o Wertherju in Karteziju, a ne | še | prepozno, da te ne bi mogel zapeljati |
Niti vseh tistih knjig | še | nisem prebral, ki bi jih v svojem poklicu |
jih je priporočil, vendar jih doslej | še | nisem utegnil prebrati. |
Ne, | še | nič. |
telesni naravi pa lahko nanje duša, ali | še | bolje duh, misel, cogito, posredno |
pred tistimi, ki so ga imeli radi, | še | posebej Lotte. |
Toda kar je pri tem | še | bolj pomembno, je to, da vsi najbolj |
načelo pogosto spregledano, kar pa | še | ne pomeni, da ni vsesplošno koristno |
Medtem bom jaz | še | malce zakuril... |
mežikajo med krošnjami brstečih dreves; | še | nižje od Oriona, tik nad slemenom sosednje |
Janez stopi | še | nekaj korakov v temo vrta in se ustavi |
Bruno | še | vedno molči. |
do knjižne omare in vzame s police | še | en zvezek Descartesovih zbranih del. |
Toda nikoli jih ne znam izkoristiti, | še | preden je strast <la passion> odigrala |
Švedsko - kar je bilo zanj usodno, saj je | še | iste zime, 11. |
nikakor niso odvisne od nas, pa naj bodo | še | tako dobre, jih nikoli ne smemo želeti |
Še | veliko bolj nore: na primer, da mu | |
običajnega - vendar je ta pripoved | še | posebej pretresljiva zaradi svoje enkratnosti... |
je že pozno, ti bom prebral, Janez, | še | en odlomek iz Strasti duše, namreč |
Ko ogenj zajame tobak, zadiši | še | močneje. |
Do Marijinega prihoda nama je ostala | še | dobra ura. |
Verjetno, ne vem | še | . |
Kaj | še | nisem povedal? |
njimi se ohranja, tudi ko vstopi v fugo | še | četrti glas in vsi štirje zaplešejo |
Cecilija takrat | še | rojena ni bila... |
Prav, prav... saj boš | še | en kozarec vina, ne? |
oddaljevanje od avtorstva dnevnika | še | ne rešuje uganke zapeljivca. |
književnost, pa če je dogajanje postavljeno v | še | tako neresničen literarni svet. |
je slišati zelo zanimivo, toda jaz | še | vedno ne vem, za kaj pravzaprav gre |
vprašanjem v smaragdnih očeh, ali bo prišlo | še | kaj za pod zob. |
”Komaj se | še | spoznam. |
svoje napake pa se je zavedel pozneje, | še | pravočasno, pred poroko. |
sprašujejo, ali bo prav, če mu nalije | še | vina. |
se plazijo po vrtu, čeprav je miza | še | vedno obsijana s soncem. |
sebe samega, smo do ”danskega Sokrata“ | še | najbolj pravični, če presodimo, da |
Najprej bi rad opozoril | še | na neko pri branju lahko spregledljivo |
trajnost v zakonu nista nezdružljivi, | še | več, svojemu mlajšemu prijatelju ”estetu“ |
oziroma z njeno ukinitvijo, suspenzom, | še | k religiozni zavesti. |
Mojster, povejte nama | še | kaj o nasprotju med estetiko in etiko |
Še | več, v njegovi bogoiskateljski duši | |
Kierkegaard alias Viktor Eremita, | še | natančneje njegov ”estet“ A, opredeli |
Naj se Kierkegaard | še | tako trudi, da ne bi pisal v svojem |
bi bilo drezanje po neki stari, pa | še | v glavnem umišljeni duševni bolečini |
Seveda so - a kljub temu | še | vedno častimo našega Prešerna skoraj |
In Kierkegaard | še | vedno velja za enega največjih in najbolj |
želiš vedeti bolj natančno, bom šel | še | enkrat gor v knjižnico po Fenomenologijo duha. |
tudi bistvo; toda ona za sebe si | še | ni to bistvo samo, še ne enotnost obeh.“ |
za sebe si še ni to bistvo samo, | še | ne enotnost obeh.“ [Hegel (1), 115 |
oziroma enotna, vendar te svoje enosti | še | ni dojela v pojmu, in ker v pojmu še |
še ni dojela v pojmu, in ker v pojmu | še | ni ena za sebe, ker v sebi še ni |
pojmu še ni ena za sebe, ker v sebi | še | ni našla sprave med protislovji, ki |
vpisal sam, pa če je absolutnemu duhu | še | tako nasprotoval kot posamičnik, |
ki naj bi bil zunaj vsakega sistema, | še | posebej Heglovega, torej svoboden v |
ničemer razvrednotil Kierkegaarda, | še | najmanj pa njegovega hrepenenja po |
presežnega... in zato je imel Kierkegaard | še | kako prav, da se mu je uprl! |
dragocenejša od brezprizivne Znanosti in od | še | tako veličastne Zgodovine duha... kajti |
Pa | še | Cecilijo pokliči. |
je skrilo za sosednjo hišo, zvezd pa | še | ni videti. |
Boš vendar | še | malo vina? |
Pa preberiva | še | tisti odlomek iz Ali‐ali, dokler |
Še | srečnejši pa je ta, ki zmore napisati | |
spominjate, ali je Kierkegaard v Ali‐ali | še | kaj napisal o ljubezni? |
Janez, me | še | poslušaš? |
Poglejva | še | en odlomek iz drugega dela knjige Ali‐ali, |
Morda se o tem zborniku pomeniva | še | po večerji, zdaj bi rekel samo to, |
predstavniki eksistencializma, poleg Sartra | še | Gabriel Marcel, Karl Jaspers in drugi |
prav to jim gorečnež najbolj zameri, | še | bolj kot nasprotnikom sovraštvo, ki |
Sicer pa me pri Kierkegaardu | še | bolj kot njegova pretirana verska gorečnost |
Dobro si zapisal: ponekod | še | bolje, kot sem jaz povedal... kar tako |
Res, toda do tja je | še | daleč! |
Janez odkima in | še | kar molči. |
cogitationes, vendar s tem cogito sam | še | ni dokazan kot resnično bivajoč. |
fenomenološko, transcendentalno analizo, | še | posebej v njeni izvirni obliki pri |
božji obstoj je namreč v fenomenologiji | še | bolj poudarjeno ”postavljen v oklepaj“ |
K vprašanju Boga se gotovo | še | vrneva, nocoj govoriva o transcendentalnem |
K temu lahko dodava | še | odlomek iz Idej, verjetno najpomembnejšega |
spoznavni evidenci - tu jo imenuje | še | s kartezijskim izrazom ”intuicija“ |
pusta in prazna“ [1 Mz 1, 2], ko | še | ni bilo nobenega telesnega bitja... in |
Nakazujoč to | še | natančneje, bi bilo morda treba pokazati |
Mi lahko poveste | še | enkrat, v katerem smislu je Husserlov |
Vem, saj sem ga imel, ko sem bil | še | otrok: kalejdoskop je nekakšno kukalo, |
Prosil sem vas, da mi | še | enkrat razložite odnos med egom in |
evidentno, da je svet vsebovan v jazu, s tem | še | ni evidentno, da je jaz vsebovan v |
Na to jaz | še | nisem pomislil... |
Ne | še | . |
Kalejdoskop | še | vedno riše utripajoče zvezde: črna |
Janezu | še | vedno igra smehljaj na ustnicah, ko |
Še | bolj smešno se ti bo zdelo, če ti povem, | |
moje ugovarjanje, da sem za mojstra | še | premlad in da njim samim gotovo ne |
ostal ”mojster“ ... in zdaj sem postal | še | ”mojster suspenza“, ha, ha! |
In vi, mojster, | še | obdelujete njegov vinograd? |
Pozabila si, da je Manet naslikal v ozadju | še | eno žensko, zavito v tančico, dekle, |
Ko sem bil | še | otrok, me je mama vsako nedeljo vzela |
Prinesi jo kdaj, boš | še | nama kaj zaigral, morda skupaj s Cecilijo... |
Da... vendar | še | na nekaj drugega. |
Otrok gleda in | še | ne misli. |
tudi krščanski mistiki, puščavniki, | še | prej mučenci... vendar se mi zdi težko |
da karkoli doživiš, naj bo doživetje | še | tako jasno in razločno, se pozneje |
svoje glave ne moremo videti, sebe | še | vedno lahko mislimo. |
Če dovoliš, Janez, bi prebral | še | en odlomek: |
skozi katero jih je mogoče videti - | še | manj pa duše ali misli, kateri se predstavljajo, |
je Hardingova ”brezglavost“, naj bo | še | tako neposredno zaznavno izkušena, |
celo sebe zavedajočih se strojev le | še | vprašanje tehnike in časa... |
Saj bosta tu | še | kake pol ure? |
nabrat žajblja, šetraja, rutice... če ni | še | prezgodaj zanje... |
Pa | še | plemenito početje se jim zdi lov... prepričani |
splošnem naj bi v zahodni filozofiji, | še | zlasti v krščanskem personalizmu, oseba |
identiteta osebe ali osebna identiteta, in | še | posebej, kako naj pojmujemo posmrtno |
naše misli in druge duševne vsebine | še | bolj bežne in minljive od naših teles... |
Še | kar zapleteno. | |
znana stara filozofska vprašanja, ki | še | niso bila rešena ali so morda sploh |
prihodnjim časom - bom [takrat] jaz bodisi | še | obstajal bodisi ne bom več obstajal. |
možgani razdelili na dve ločeni in | še | vedno živi in delujoči polovici? |
” | Še | vedno je razlika med mojim življenjem |
Vsekakor, | še | bolj pa morda upanišadski vedanti. |
Še | vedno namreč jaz govorim o svojih | |
se vzpenja po Janezovi roki, za njo | še | ena, in še ena, in še četrta. |
po Janezovi roki, za njo še ena, in | še | ena, in še četrta. |
roki, za njo še ena, in še ena, in | še | četrta. |
Bruno, | še | v mislih. |
Ta ideja postane | še | posebej nenavadna, če jo apliciramo |
Ti, Janez, si morda | še | premlad, da bi kak svoj spomin občutil |
Toda možnost q‐spominov | še | ne pomeni, da zares obstajajo... |
da resnično imamo spomine drugih - | še | posebej ob izkušnjah déjà vu, vendar |
kamor seže Parfitova razlaga - zaenkrat | še | neznano mejo. |
Meni pa je takšna neosebna nesmrtnost | še | bolj nerazumljiva od osebne. |
stran se zasliši pok, takoj za njim | še | en. |
ukvarjam s filozofijo narave, pri čemer me | še | posebej zanima odnos med naravo in |
Dokler sem živel | še | v mestu, je bila moja glavna stroka |
vasi, je drugače: čeprav me logika | še | vedno zanima - saj vidiš, da se nanjo |
(takrat se mi je zdelo, da ga imam | še | dosti) in se bolj posvetil vprašanjem, |
Takšne knjige | še | nisem bral... |
Prav takšne gotovo | še | nisi bral, čeprav v vseh dobrih knjigah, |
dobrih knjigah, tudi če obravnavajo | še | takó abstraktno tematiko, razberemo |
Da, saj tudi če zaprem oči, čas | še | vedno teče. |
Še | bolj kot pri Kantu sta simetrična, | |
spodnja čeljust manjka, na zgornji je | še | nekaj zob, kos lobanjskega dna je odlomljen, |
Do večera menda | še | ne bo dežja... sicer pa lahko vedriva |
svetom... in ga skušali razumeti... in se | še | vedno čudili... še posebej ob tem, kar |
skušali razumeti... in se še vedno čudili... | še | posebej ob tem, kar je najbolj očitno. |
misli o času so v marsičem zanimive | še | dandanes, zato jih je treba podrobneje |
bivajoč, medtem ko drugi del šele bo in | še | ni bivajoč. |
nekateri deli časa so minili in drugi so | še | pred nami, ne biva pa noben, čeprav |
O naravi zdaja bova | še | govorila, zdaj le ugotavljava, da za |
primerjamo s točko, potek časa s premico... | še | več: čas vidimo - kolikor ga sploh |
Ja, prav tu, zdaj je | še | vedno tu, prisotno v sedanjem prostoru |
Mojster, povejte mi | še | kak primer! |
Pozabil pa si na nekaj | še | mlajšega: na oblake, sence dreves... |
In | še | potem... pravzaprav še prej? |
In še potem... pravzaprav | še | prej? |
nevidne strukture okrog nas in v nas | še | starejše od sonca: molekule, atomi, |
Jaz | še | nikoli nisem tako gledal sveta... |
- torej, da je najstarejši predmet, | še | starejši od same hiše, knjiga s konca |
Leibniza ali Newtona, je pa vseeno | še | kar zanimiva: gre za pregled svetovne |
Prej, ko je bila | še | tu, mi je bilo težko, ker ni bila več |
nekaj dni - se mi pogosto zazdi, da je | še | vedno tu, ob meni, da se z njo pogovarjam, |
Saj | še | tega ne vemo, kaj se nam bo zgodilo |
prihodnost že tu: za človeka je, hvalabogu, | še | ni, za Boga pa morda že je... če |
mokra, ponoči je deževalo in oblaki so | še | vedno viseli okrog hribov. |
Potem sva molčala, le kaj bi | še | govorila? |
Na terasi je bilo | še | nekaj drugih spremljevalcev, ki so |
Le kako, da je | še | ni: so jo zadržali zaradi njene pozne |
Na stopnicah se je | še | enkrat ozrla, pomahala in izginila |
seboj in vendar sem ravnal kakor otrok; | še | zdaj mi je vse tako jasno, a še nič |
otrok; še zdaj mi je vse tako jasno, a | še | nič ne kaže, da bi bilo kaj bolje.“ |
Prav res ni nič bolje, saj jo | še | vedno ljubim! ... |
zavedam se, da tudi to novo radost | še | vedno črpam iz ljubezni do Drage, pa |
črpam iz ljubezni do Drage, pa če je | še | tako daleč... saj druge ljubezni ne poznam. |
Tudi ne, mami | še | manj. |
najina zgodba z Drago čisto banalna... ali | še | hujše, da je Draga nekakšna sadistka, |
Toda | še | bolj razgibanega reliefa kake gorske |
Ampak Aristotel | še | ni poznal ure na nihalo... |
Res je, toda doslej se | še | ni noben moj pretekli jaz - če rečem |
Sicer pa tudi Aristotela | še | nisem prebral v celoti... |
in se v radosti odločil, da posnetek | še | bolj približa izvirniku; in ker je |
definicija časa, ki pravzaprav velja | še | dandanes - vsaj v okviru analitične |
gibanja glede na prej in pozneje | še | tisto, kar sem ti rekel že prej - namreč |
gibati...“ [prav tam, 221b7-14] In nato | še | enkrat poudari: ” |
ali ”brezčasne teorije časa“ sploh | še | govorijo o času - ali samo o nekih |
Nekaj se mi svita, | še | vedno pa mi ni povsem jasno... |
določenem mestu v daljnovodu, bodisi | še | ni prišel do tega stebra, pod katerim |
ste mi razložili... toda vprašal bi vas | še | nekaj: električni tok, kot se spominjam |
Kar pa | še | ne pomeni, da je čas sam krožen, čeprav |
Toda | še | vedno ne vem, ali je že Aristotel mislil, |
Aristotel bi ti zaploskal in te povabil | še | na kak sprehod... |
sijaj - toda ko popotnika prehodita | še | kakih sto korakov, skozi vrzel med |
obsijano pokrajino v daljavi, ki je oblaki | še | niso dosegli: daljni Štanjel sije v |
bogve ali se Draga tega | še | spominja? |
gibanja“ - s pripombo, da je Einstein | še | zaostril takšno funkcionalistično oziroma, |
prosto mizo v zadnji sobi, kjer sedi | še | nekaj drugih mirnejših gostov. |
Še | je tu. | |
novi - verjetno tudi v tej oštariji | še | nisi bil, ali pač? |
Ne | še | , čeprav sem prej, ko sva vstopila, |
ko smo odhajali od doma, pa je bilo | še | prezgodaj. |
odkar sva bila z Drago v Benetkah, pa | še | mudilo se je takrat in v Akademiji |
doživljanje lepote v umetnosti, pogosto je | še | bolje, če o slikah ne vemo preveč... |
platnenega suknjiča, nato privleče | še | tobak iz desnega in ju z vajenimi gibi |
pisateljevi glavi se je medtem pridružil | še | eden, ptiča frfotata in se borita za |
Prav res... in Benetke | še | posebno dobro pozna, saj vsako leto |
se obrneš, zagledaš kaj lepega; in | še | posebno lepo v Benetkah je to, da vzvišena |
To že, ampak če se ozremo | še | malce nazaj v človeško zgodovino, v |
vzporednico; in zdaj (če vzporednice | še | nadalje pojmujemo kot tiste ”premice“, |
se vrnemo, vas bom prosil, da mi to | še | enkrat razložite na papirju, morda |
tudi če rišemo po papirju - morda je | še | najbolje, če papir, na katerem so narisani |
da dvem dimenzijam v mislih dodamo | še | tretjo. |
Zdaj bi vas vprašal le | še | to, kako bi lahko vedeli za ukrivljenost |
je morda ukrivljen, čeprav kozmologi | še | ne vedo natanko, kakšne ”oblike“ je |
dopuščajo tudi možnost (ki bi bila | še | najbolj ”idealna“), da je vesoljni |
večjih trikotnikih vsota notranjih kotov | še | vedno ostaja 180, je površina najinega |
ukrivljenost našega vesoljnega prostora | še | ni znana predvsem zaradi težavnosti |
Ob tem pa je | še | posebej presenetljivo spoznanje, da |
Približa se natakar in vpraša, ali naj | še | kaj prinese. |
točki perspektive, tam daleč za komaj | še | prepoznavnim pokrajinskim obzorjem, |
Domnevam, da pa tudi Firenze, ki jih | še | nisem videl, niso popolne zato, ker |
večnosti; pa tudi s tem se strinjam, da | še | tako dovršena lepota, v kateri manjka |
najsi so ljudje na odru idealnega mesta | še | tako majhni, je vendar prav človek |
Še | veliko bolj pomembna pa je človekova | |
pravzaprav politični projekt mesta, ki ga | še | ni, namreč zamisel idealnega tosvetnega |
idealnega, čeprav so sama, paradoksno, zdaj | še | glasneje kot v zgodnji renesansi klicala |
neuresničenem, toda v metafizičnem spominu | še | vedno živo prisotnem idealnem mestu |
človekovo ”mislišče“ - in najsi je človek | še | tako majhen nasproti Bogu ali naravi, |
sprva zdelo, saj sámo abstraktno očišče | še | ne dokazuje, da iz njega zre živ človek, |
niti ni nujno, da sovpada z očiščem, | še | manj pa s človeškim ”misliščem“. |
Ali bi se mu tiste palače zdele | še | vedno tako platonsko popolne? |
v izbranem neevklidskem prostoru bi | še | vedno ostala zelo pravilna, četudi |
V takšnem, | še | vedno ”idealnem“, čeprav ukrivljenem |
ukrivljenem prostoru, bi platonski estet | še | vedno lahko občudoval popolnost geometrijskih |
sem že čakala, sem se odločila, da jo | še | malce počakam, in res je potem kmalu |
Še | nikoli se nisem peljal z gondolo. | |
Ne | še | , ampak malce praznovanja si bomo privoščili, |
Vsekakor zanimiva mešanica cenenosti in | še | vedno žive aristokratske bahavosti! |
prikima, ker pa nič ne reče, čolnar | še | enkrat vrže svoj družabni trnek, sedaj |
veslom pa si ne more kaj, da ne bi | še | enkrat poskusil: ” |
Verjetno | še | nikoli ni imel v gondoli kakega Slovenca. |
Poznam jih, a | še | vedno premalo. |
Bruno. ...in čeprav | še | ni večer, so palače tudi zdaj, v opoldanski |
prividov... in vsa ta lepota človeka | še | posebno osrečuje, če jo lahko z nekom |
Še | je čas... | |
v mislih. ...saj res, zakaj me Bruno | še | ni zasnubil? |
ko sva se spoznala, je bila Cecilija | še | otrok... in Bruno se je bal odgovornosti, |
Še | prej bi mi odletela v Pariz... | |
njuna misel že prvi korak k ločitvi... in | še | dobro, da pozneje ponavadi zmanjkuje |
življenju, poročil z Barbaro, sem bil | še | premlad, da bi si grenil svatbo z mislijo, |
mislijo, da je za vedno... in takrat me | še | ni skrbelo minevanje, odtujevanje, |
Gondoljer se sklanja pod mostiči, Marija | še | vedno išče Brunov pogled, mojster pa |
trecenta, nekatere cerkvice pa so | še | starejše, čeprav so bile večinoma prenovljene. |
nazadnje ti od velikih stavb ostane samo | še | bazilika svetega Marka z zlatimi bizantinskimi |
v preteklost - kaj na samem začetku | še | ostane tu, kjer danes, že toliko stoletij, |
iz nekdaj pustih močvirnih lagun - | še | več: nismo daleč od resnice, če rečemo, |
to porajanje lepote, ta razvoj duha: | še | maloprej nič - saj tisoč let sub |
zgolj brezmejna vesoljna praznina, ali | še | ta ne... |
prizori iz nove zaveze na stenah in | še | več slik s prizori iz stare zaveze |
življenja, med katerimi so nepozabne | še | posebej tiste, na katerih so svete |
obredov, v katerih je človek iskal in | še | vedno išče Boga? |
življenju našel trdno vero v Boga, da bom | še | pred lastno smrtjo izvedel, ali je |
križanje neko numinozno doživetje - četudi | še | ne vedo, kaj delajo, ne vedo, da križajo |
krvavečimi nogami svojega ljubega, in | še | tretja Marija, Jakobova mati... te ženske |
Resnično ti povem, | še | danes boš z menoj v raju [Lk 23, |
ki doji otroka - kako lepa je! - pa | še | nekaj drugih ljudi v razkošnih oblačilih |
skupina turistov... rada bi vaju opozorila | še | na nekatere stvari; včeraj sem prav |
oltarju pa je bilo naknadno postavljenih | še | nekaj slik, ki niso Tintorettove. |
Toda tu so | še | druge povezave, ki prek starozaveznih |
Tega nisem | še | nikjer zasledila, niti pomislila... morda |
Sicer pa je tu | še | ena zelo nenavadna povezava med prizoroma |
zdravilno znamenje - kar pa seveda | še | ne pomeni, da kača simbolizira samega |
Križanja v sosednji dvorani, ki je | še | večje, druga največja slika celotne |
Bruno. ...predvsem pa pri bronasti kači ni | še | nobenega sočutja, nobene evangeljske |
dvorani, namreč sredi veličastnega stropa; | še | več - Tolnay je prepričan, da je bil |
Pa | še | na nekaj bi te rad opozoril, Janez, |
prostor, ustvarjen iz človeških teles, je | še | evklidski? |
pravzaprav bolj jaz kot ti, saj ti | še | vidiš odprto nebo... |
ljudi... in tudi v spodnji dvorani nas | še | čakajo lepe slike. |
Lepota je strašnega ravno | še | znosni začetek...“ |
In ta svetloba ni predaleč... | še | vedno je tu. |
Moj stric Filip me je | še | posebej opozoril na ta odlomek, o katerem |
Ujemi me v letu, če imaš | še | toliko moči, in poskusi rešiti uganko |
profesorja Mirka Hribarja, ob njih pa | še | starejši prevod Kantove knjižice Prolegomena |
takrat - ob koncu 17. stoletja in tudi | še | pozneje, vse do Kanta in Hegla - znanstveno |
Kaj | še | nikoli nisi pomislil, da je morda resnično |
vprašanju absolutnega časa se bova | še | vrnila, zdaj poglejva, kaj Newton pravi |
glede na ladjo (če pa prištejemo k hoji | še | gibanje ladje, je relativno glede na |
vlakom ali letalom: naj bo hitrost | še | tako velika, je ne občutiš, kadar se |
Jabolko je nekaj drugega, tudi do njega | še | prideva. |
vse hitreje; površina vode je sprva | še | precej ravna, toda vrtenje se zaradi |
in tudi če vedro ustavimo, se voda | še | vedno vrti in nekaj časa ohranja ukrivljeno |
Žal mi argument | še | vedno ni povsem jasen. |
tisti svetli zvezdi na zahodu, nad | še | svetlejšo Venero? |
prostora že malo bolj jasen, vendar nečesa | še | ne razumem: kako naj pri Kastorju in Poluksu |
ali je ta princip res veljaven, je | še | danes odprto: |
Torej, če prav razumem, | še | vedno nimamo dokončnega odgovora na |
Resda v Newtonovi mehaniki | še | nista tolikanj simetrična kot pozneje |
skušal pojasniti prihodnjič, zdaj sva | še | pri Newtonu in klasikih; v zvezi z |
je prišel čas, ko Bruno želi odpreti | še | eno knjigo, zato primakne majhno trikotno |
Sonca izberemo celotno vesolje kot | še | primernejšo uro? |
Bi čas | še | vedno tekel enako hitro, če bi vesoljska |
Ne, pač pa to pomeni, da | še | vedno premalo vemo... |
rečemo, da je čas obstajal tudi prej, ko | še | ni obstajal? |
zdaj merimo za nazaj, čeprav ga takrat | še | ni bilo mogoče meriti? |
da zanjo ne bo ostalo dosti časa... pa | še | Kanta ste pripravili tu na mizi... |
”predstvarjenjski“ čas in ”zunanji“ prostor, bi se | še | malce vrnil k temu problemu - sprašujem |
bi Newtona preveč približalo takrat | še | nesprejemljivemu panteizmu... |
močjo gravitacije, toda vzroka te moči | še | nismo določili. |
namera, vsi podvrženi gospostvu Enega, | še | posebej zato, ker je svetloba zvezd |
temnega pogleda, nagonsko se odmakne, | še | preden dojame, da se mojstrove oči |
včasih zbegajo večerne ure, čeprav danes | še | ni tako pozno... saj še enajst ni... |
čeprav danes še ni tako pozno... saj | še | enajst ni... |
podrezaj žerjavico v kaminu... tam je | še | en čok. |
Nisi | še | pozabil, kako se je treba znajti, ko |
Zgodovina ustvarja klišeje, | še | posebno pri ljudeh, ki jo bolj površno |
prebrali njegove filozofske sholije, | še | manj pa je znano, da se je intenzivno |
zato se mi zdi to obdobje za teologijo | še | posebej zanimivo. |
saj v petem in zadnjem pismu Clarku | še | vedno kritično piše: |
tega pisma pa Leibniz nasproti Newtonu | še | enkrat izrazi svoje prepričanje, da |
duhova novega veka, Newton in Leibniz, | še | danes ni razrešena in še vedno posega |
in Leibniz, še danes ni razrešena in | še | vedno posega globoko v naš celoten |
Mojster, mi lahko poveste | še | enkrat - kaj so enanfiomorfi? |
relativizma prostora‐časa pa seveda | še | ni poznal). |
Še | nekaj bi vas rad vprašal v zvezi s | |
V ”levem“ svetcu bi bila levica | še | vedno levica in v ”desnem“ svetcu bi |
in v ”desnem“ svetcu bi bila desnica | še | vedno desnica - drugače rečeno, obe, |
Še | vedno pa mi ni jasno, kako lahko v | |
”kvaziproblem“ in zato zanj ne iščejo rešitve, | še | manj pa iz njega karkoli sklepajo. |
katero veljajo Evklidovi postulati, | še | posebej peti postulat o vzporednicah; |
Še | malo napni možgane. | |
Torej filozofi | še | vedno, tudi po odkritjih neevklidskih |
Pozni gost pozvoni | še | enkrat, Bruno vstane in stopi pogledat |
je ura začela bíti polnoč, moral sem | še | malce počakati... |
Nisem pa bil in | še | vedno nisem prepričan, da so kaj več |
plapolajočima banderama pa v dveh vrsticah | še | : ” |
Kar ostani | še | , Anželo, če želiš. |
Še | to poiščem... | |
Rad pa bi | še | malce bral pred spanjem - mi posodite |
Swedenborg me zelo zanima, nisem ga | še | bral. |
Če je tako, je moja Draga | še | vedno blizu mene, pa naj bo še tako |
Draga še vedno blizu mene, pa naj bo | še | tako daleč v prostoru tega sveta... |
Nekaj časa | še | stoji ob odprtem oknu, globoko vdihuje |
Mladeničeve misli so | še | vedno zazrte v sanje, čeprav sončna |
Še | sanjal sem o njiju... pravzaprav o sebi | |
moremo omejiti na fizični prostor, | še | manj pa čas zvesti na fizični čas. |
vrti se na mestu, in če privzamemo | še | Leibnizevo relacijsko teorijo, se čas |
Boš | še | malo kave? |
vsi trije - četudi so njihove teorije | še | tako različne - morda zgrešili bistvo |
bilo vse bivajoče skupaj v točki in se | še | ne bi začelo iz nje razvijati in iztekati |
izvira iz njene želje in zahteva pogum, | še | več, predrznost in zlo voljo duše, |
Ali, | še | bolj radikalno: |
”preteklega ni več, prihodnjega pa | še | ni“, medtem ko je sedanji čas zmuzljiv, |
dvoru spomina“ - medtem ko prihodnosti | še | ni, nikjer je še ni, razen morda v |