//človeški (353)

ostaneš duševno zdrav, se nadaljuje	človeška	dediščina.
preteklost in objektivni svet obstajata le v	človeški	zavesti in če je samo zavest mogoče
Ko je prišel tja, je videl, da je	človeška	roka, odrezana v zapestju.
Partije, da je izboljšala okoliščine	človeškega	življenja, treba sprejeti, kajti nobenega
bolečine in strahu, na goljufivost	človeškega	telesa, ki vedno zamrzne v odrevenelost
življenju, pred njim pa je bilo tudi trpeče	človeško	bitje, morda z zlomljeno kostjo.
so bila sestavljena brez kakršnekoli	človeške	intervencije na napravi, znani kot
Raja je ostala	človeška	.
ne bil po stenah umazan od dotikov	človeških	teles.
delu in zato v veliki meri tudi po	človeški	neenakosti, izginila.
Bistveni akt vojne je uničevanje, ne nujno	človeških	življenj, pač pa proizvodov človeškega
človeških življenj, pač pa proizvodov	človeškega	dela.
proizvodi nekako uporabijo za zmanjševanje	človeške	svobode.
poglavitnih instrumentov, po katerih so	človeške	družbe ostajale v stiku s fizično stvarnostjo.
da je neenakost nespremenljivi zakon	človeškega	življenja.
da je od začetka dvajsetega stoletja	človeška	enakost postala tehnično mogoča.
skupinam, ki naj bi si pridobile oblast,	človeška	enakost ni bila več ideal, za katerega
in brez težkega dela, je preganjala	človeško	domišljijo tisoče let.
dalje le v zapisanih dokumentih in	človeških	spominih.
Če naj za vedno izgine	človeška	enakost - če naj Visoki, kot smo jih
To je: zakaj je treba odpraviti	človeško	enakost?
»V	človeških	spominih.«
»Nikdar več ne boš zmogel običajnih	človeških	čustev.«
»Nič ne obstaja zunaj	človeške	zavesti.«
»Oblast imaš, če trgaš	človeškega	duha na kosce in ga nato sestavljaš
prihodnosti, si predstavljaj škorenj, ki tepta	človeški	obraz - za zmeraj.«
»Denimo, da povečamo hitrost	človeškega	življenja, tako da bo človek pri tridesetih
domišljaš, da obstaja nekaj, kar se imenuje	človeška	narava, ki se bo zgrozila nad našim
»Ampak mi ustvarjamo	človeško	naravo.«
»	Človeški	duh.«
»Ti si čuvar	človeškega	duha.«
osupljivo inteligenco spoznavajo, kdaj je	človeško	bitje nebogljeno.«
do konca - zmaga - največja zmaga v	človeški	zgodovini - zmaga, zmaga, zmaga!«
prikličeta sestavljeno podobo univerzalnega	človeškega	bratstva, rdečih zastav, barikad, Karla
raznih premenah hodeč, obiskujejo mesta	človeška	.
mojem mnenju, dragi Adeimant, razklana	človeška	narava in zategadelj nesposobna, da
zategadelj ne potrebujejo nobenega	človeškega	zlata; bilo bi tudi pregrešno pridobljeno
bilo bi tudi pregrešno pridobljeno	človeško	zlato primešavati božjemu zlatu in
»Ali poznaš katero koli	človeško	dejavnost, v kateri ne bi imeli moški
potrebujemo ostroumne vladarje, če tudi za	človeški	rod velja isto !«
konca nesreč ne za države in ne za ves	človeški	rod, in tudi naša v mislih zasnovana
nasprotju z dušo, ki teži po božji in	človeški	popolnosti.«
časih in v vsem, kar je, se mora zdeti	človeško	življenje nepomembno.«
resnici božanske, lastnosti drugih pa	človeške	.
»Najprej očistijo državo in	človeške	duše kakor tablo - kar gotovo ni lahko.
druge dodobra premešajo, ustvarijo	človeški	ideal, držeč se pri tem tistega, za
na novo vrišejo, dokler ne napravijo	človeške	notranjščine, kolikor je to sploh mogoče,
rastlinski svet in vse, kar lahko ustvarijo	človeške	roke.«
samo sence stvari, ki jih je izdelala	človeška	roka.«
povzpnejo do sem, nočejo več ukvarjati s	človeškimi	zadevami; njihove duše marveč želijo
stopi iz tega božanskega sveta v bedni	človeški	svet, vede okorno in se zdi smešen?
da mora biti ravno toliko različnih	človeških	značajev, kakor je oblik države?
pretresti vse državne ureditve in vse	človeške	značaje, bi bila to velika in zelo
Država se blešči v siju vseh mogočih	človeških	značajev kakor pisana, v vseh barvah
»V tejle : kdor pokusi	človeško	drobovino, ki je primešana razsekljani
»In zdaj obdaj od zunaj bitje s	človeško	postavo tako, da ga popolnoma zaobjame;
kakor se mi zdi, še jasneje, ko smo	človeško	dušo razčlenili in razdelili v njene
razumejo na spretnosti, da poznajo vse	človeške	kreposti in slabosti in da so poučeni
»In na kateri del	človeške	duše prenaša svoj vpliv?«
tako ustvarja posnemajoči pesnik v	človeški	duši napačni red.
prijetna, temveč tudi koristna za državo in	človeško	življenje.
prikazane pojavne oblike in muke njenega	človeškega	življenja.«
ki je trajala sto let, kar ustreza	človeškemu	življenskemu obdobju.
življenja vseh živali in vse oblike	človeškega	življenja; med njimi so bile življenske
Videl je tudi, kako si je labod izbral	človeško	življenje in kako se je zanj odločilo
Agamemnonova duša; iz sovraštva do	človeškega	rodu se je zaradi svoje nekdanje usode
Zaman me častijo, ker učijo	človeški	nauk in zapovedi.’«
Zaman me častijo, ker učijo	človeški	nauk in zapovedi.’
Božjo zapoved zametujete in se držite	človeškega	izročila.«
Meni se sicer ni treba opirati na	človeško	pričevanje, vendar to pripovedujem
Bolj jim je šlo za	človeško	čast kakor za božjo.
Vendar Najvišji ne prebiva v izdelku	človeških	rok, kakor pravi prerok:
»Božji glas je to in ne	človeški	.«
»Bogova v	človeški	podobi sta se spustila med nas.«
domuje v svetiščih, ki jih je zgradila	človeška	roka.
sploh ne potrebuje, da bi mu stregle	človeške	roke, temveč sam vsem daje življenje
Iz enega je ustvaril ves	človeški	rod, da bi napolnil obličje zemlje
srebru ali kamnu, ki sta ga izoblikovali	človeška	umetnost in domiselnost.
Pavel: govori, da bogovi, ki jih naredi	človeška	roka, niso pravi bogovi.
moč, da vaša vera ne bi temeljila na	človeški	modrosti, ampak na božji môči.
oznanjamo, pa ne z besedami, kakršne uči	človeška	modrost, ampak kakršne uči Duh, tako
mar, če o meni sodite vi ali kakšno	človeško	sodišče, pa tudi jaz o sebi ne sodim.
zgrabila le skušnjava, ki ne presega	človeških	moči.
Ko bi govoril	človeške	in angelske jezike, ljubezni pa ne
ne na kamnite table, marveč na table	človeških	src.
in se pred Bogom priporočamo vsaki	človeški	vesti.
zgradbo, hišo, ki je niso naredile	človeške	roke in je večna.
Zato se očistimo vseh	človeških	madežev in madežev duha in v božjem
Orožje našega bojevanja ni	človeško	, ampak ima v Bogu moč, da podira trdnjave.
Pavel, apostol ne po	človeški	pobudi ne po človeškem posredovanju,
apostol ne po človeški pobudi ne po	človeškem	posredovanju, temveč po Jezusu Kristusu
ali ji kaj dodajal, čeprav je samo	človeško	delo.
več nedorasli otroci, ki jih vpliv	človeške	zvijačnosti hinavsko zavaja v zmoto,
puhlim spretnjačenjem, ravnaje se po	človeškem	izročilu in po miselnosti tega sveta,
in sicer z obrezo, ki je ni naredila	človeška	roka, ampak s Kristusovo obrezo, s
To so	človeške	prepovedi in predpisi.
ga prejeli od nas, sprejeli ne kot	človeško	besedo, ampak, kar dejansko je, kot
stopil v svetišče, ki bi ga naredila	človeška	roka in bi bilo le podoba pravega,
Zaradi Gospoda se podredite vsaki	človeški	ustanovi, bodisi cesarju kot najvišjemu
umrljivem življenju, ne bi več živel	človeškim	strastem, ampak božji volji.
nobena prerokba ni bila izrečena na	človeško	pobudo, pač pa so ljudje, navdihovani
vprežna živina, ki je spregovorila s	človeškim	glasom in preprečila prerokovo nespamet.
Če priznavamo	človeško	pričevanje, je božje pričevanje večje,
krone, obrazi pa so jim bili kakor	človeški	obrazi.
govedi in ovc, konj in voz, sužnjev in	človeških	bitij.
To je	človeška	mera, ki jo je uporabil tudi angel.
Žagarjevega grabna, pod Voglom popoldne našel ostanke	človeškega	okostja in torbico z dokumenti.
zemlji z duhovi naših dedov o božji in	človeški	pravici.
Tukaj so meje, tukaj je odločila	človeška	in božja pravica ‘i confini disegnati
iztezajo k nam in šepečejo o božji in	človeški	pravici.
stanovitno od klina do klina po lestvi	človeške	slave in blaga, si prislužila viteški
Dogajajo se v	človeškem	življenju, in to najrajši ob najtežjih
vojni pa rana časa in nadlega »poštene«	človeške	družbe.
dodal, da je žeparstvo vsekakor bolj	človeško	.
Samo nekaj je bilo	človeškega	in kar mikavnega na njej: jamice so
sicer s postavo, ki to z božje kakor	človeške	sodnije izrecno prepoveduje.
Vencu Poviškaju so bili zarodki vseh	človeških	strasti: nekatere so že v kali pomrle,
deležen, čisto gotovo vredna enega	človeškega	življenja.
In v tem primeru je	človeška	nepopolnost zelo koristna: kajti če
To je tišina med utripi prepadlega	človeškega	srca, tista tišina, ki človeka pahne
oglasi petelin, nato pa čisto blizu	človeški	krik.
bila vsa raztrgana in ponečedena s	človeškim	blatom, v desnici pa je tiščal dvolitrsko
po najzakotnejših grapah previharili	človeške	odnose in prepihali čustva ter nato
Od nikoder ni bilo	človeškega	glasu, samo včasih je zalajal pes in
Kaj pa ti veš, sirota	človeška	, kaj vse vre v tebi!«
bila vsa raztrgana in ponečedena s	človeškim	blatom, v desnici pa je tiščal dvolitrsko
tukaj je revolucija, ki pobriše vso	človeško	grdobijo! ...
to ni oblak, temveč zadnji zategli	človeški	krik, ki je zledenel.
dragocena spoznanja in neuničljive	človeške	sile.
Brezdušne biče in	človeško	trpljenje je spremenil pesnik v lepoto.
trgovino, gledališča, mornarico in ves	človeški	rod.
sonde, na zidu pa je visela podoba	človeškega	telesa brez kože.
rastlinske in zemeljske, zračne in vodne,	človeške	, bratske in celo zakonske skladnosti,
resničnosti Svetega pisma, izročila	človeškega	rodu in živali, ki so jih odkrili v
»Mislite, da	človeški	rod izvira od rib?«
pomagati in tako je pod prahom razločil	človeške	like.
dvignil žari s prstjo, ki naj bi bila	človeški	pepel, in ponesel stekleničko tik k
tiarami in v belih oblačilih ter njihove	človeške	žrtve z na hrbtu zvezanimi rokami,
giljotinirane verdunske device, iz ustrojene	človeške	kože sešite hlače, neizpodbitno resnične.
(1632‐1704), filozof, ukvarjal se je tako s	človeškim	razumom kot z vladanjem.
Znanost je pogubila	človeški	rod, gledališče prinaša izprijenost,
postala lepša, zaradi križanja ras bo	človeško	življenje daljše.
Magija prihaja iz tega večnega pohlepa	človeškega	duha.
	Človeško	telo bi bilo lahko bolje zgrajeno.
moram čut in razum, pričevanja, ki so	človeška	in potemtakem sumljiva.«
Trpel je zato, da bi odrešil	človeški	rod.«
arhangeli nad angeli, vedel je, da bo	človeško	telo vstalo takšno, kakršno je bilo
testa’, mešanico velikonočnega voska in	človeškega	prahu, nabranega v katakombah; kot
maral, da bi krščanstvo temeljilo na	človeški	podlagi, čeprav je predznake ali deformacije
Bossuet jo uvršča med	človeške	pravice.
dobrohotni in celo bratski, saj je	človeški	rod ena sama družina.
	Človeška	bivališča sem doživljal kot oaze varne
Tam med tistimi	človeškimi	silosi je vedno najti kakšen pozabljen
harmonijo narave ali pa se opiti z deli	človeške	umetnosti, ki jih je prav tako lahko
Uspehi	človeških	rok so zame predvsem poskusi kopirati
kot ta, ki ga prinaša radost v tej	človeški	komunikaciji.
neke izginule civilizacije, nekakšne	človeške	ribice davnih kultur da so.
občasnih perverzij kot v zlati dobi	človeške	radosti ponekod v južni Španiji, Italiji
enakost je obstajala baje v prvobitni	človeški	skupnosti.
molele ven kosti, po tleh so se valjale	človeške	lobanje.
Ampak	človeške	intuicije tudi najbolj spretno razumsko
Počasi sem izgubljal odpor do	človeške	bližine.
Glave so brez čelad, tako	človeške	kot konjske, kar naprej so butale skupaj,
	Človeško	življenje v tem silnem okvirju je skoraj
Scena kot iz zlate dobe	človeške	prvobitne sreče in zadovoljnosti.
	Človeški	možgani so podvrženi ‘programiranju’
ta ep še danes eden glavnih stebrov	človeške	civilizacije.
ki Tibetancem ropa njihove osnovne	človeške	pravice.
fevdalne teokracije, jim vrniti osnovne	človeške	pravice in jih zaščititi pred imperialistično
dela sicer čudeže, vendar pa osnovni	človeški	problemi ostajajo.
Celo uživanje	človeških	trupel in nesnage so priporočali kot
nebesih, so podobne otroškim karikaturam	človeškega	obraza z nerazvitimi in nedodelanimi
vase, proč od motečih posvetnih vplivov	človeške	bližine.
pogosto ne konča dobro, ampak to je tako	človeško	.
duh ali duša oziroma ena sama struna	človeškega	bitja uživa v duhovni blaženosti, temveč
moči, lepote in ljubezni, da se tako	človeško	življenje spremeni v nepopisno polno
živel tu, na zemlji, osvobojen sedanjih	človeških	nadlog, omejenosti in stisk, živel
in človeka presegajoča, kot je bila	človeška	osvestitev samega sebe na današnjem
politik in prepričanj in tako realizirali	človeško	slogo in enotnost v različnostih...
sveta pošiljajo denar, da bi ščitili	človeške	pravice in dostojanstvo.
	Človeška	duša je tako bogata.
grozne, kot si jih lahko izmisli pač	človeška	fantazija mučenja.
S	človeškim	mesom so se mastili predvsem ob verskih
so z bogatimi mozaiki in rezbarijami	človeških	podob, spiral, kač in ženskih prsi,
goro imajo za eno najbolj impozantnih	človeških	kreacij.
verjamejo, da vsak del hiše pooseblja del	človeške	anatomije.
in početi sploh vse, kar potrebuje	človeška	duša, da se izrazi in poteši.
Po tem je Avstralija novo upanje za	človeško	preživetje na planetu.
sedanjostjo zdi pristnejša, bolj ubrana po	človeški	meri, pa tudi bolj blaga in romantična,
Mar ni	človeška	bližina bistvena za skupno življenje
”Že marsikomu se je zazdelo, da je	človeško	življenje zgolj sen, in tudi mene nenehno
Le kdo bi premeril	človeško	dušo! ...
Francinini smrti, ampak tudi na krutost	človeškega	sveta, v katerem se je aristokrat Kartezij
kot Hegel, predvsem pa je veliko bolj	človeški	! ...
je odločitev nujna, obenem pa je	človeški	duh svoboden v svojem izboru enega
filozofija - spoznavna dejavnost	človeškega	duha: filozofska ljubezen do modrosti
naj bi sicer v njej preživeli smrt	človeški	spomini, misli in čustva, dobra in
svetom in pred njim, naj bi bil tudi	človeški	duh, Kartezijev ego cogito, neodvisen
glava je pri Hardingu prispodoba za	človeški	jaz, duša in jaz pa sta si vendarle
možnost posmrtnega preživetja, saj se	človeško	telo nenehno spreminja že za življenja,
umiranje jaza dogaja že v enem samem	človeškem	življenju!
snovi in duhu... temveč tudi njihovo	človeško	in življenjsko ozadje, tisti živi prostor‐čas,
zgolj v duši, če s tem ni mišljena samo	človeška	, temveč tudi vesoljna duša; božanski
hitro, skoraj nepojmljivo hitro za	človeško	pojmovanje gibanja, vendar ima, kot
cikli časa segajo tako daleč, da jih	človeško	oko ne more premeriti, razum pa komaj
avtomobilov in strojev, ki naznanjajo bližino	človeškega	naselja.
nebesnega kroga na gladini, tako da se	človeški	silhueti razpršita do nespoznavnosti.
vsem najbolj čudno: množica bledih	človeških	postav, nekakšnih belih senc, beži
slikarja oziroma gledalca slike, torej s	človeškim	glediščem.
Kaj ni bil pogled vselej	človeški	pogled?
Saj so bile	človeške	oči vedno postavljene v neko določeno
ampak če se ozremo še malce nazaj v	človeško	zgodovino, v predrenesančne čase, se
sami točki in jo prepoznala kot točko	človeškega	očišča, kot vsakokrat določeno in
določeno in obenem privilegirano mesto	človeškega	pogleda, ki ga na sami sliki predstavlja
renesančnem očišču se zbere celotno	človeško	zaznavno polje, kakor se v novoveškem
v novoveškem cogitu zbere celotno	človeško	miselno polje.
imaginarnem očišču slike, v projekciji	človeškega	pogleda na sliko, pogleda, ki ga določa,
presenetljivo spoznanje, da lahko drobna	človeška	mravljica izmeri svoj velikanski svet,
utelešenih platonskih idej, med katerimi	človeške	postavice drobencljajo kakor nerodne,
pomislil, da upodobljeni Platonopolis ni	človeško	domovanje, ampak neživi svet idej,
nepopolnim, neznatnim in minljivim	človeškim	telesom.
Spoznanje	človeške	nepopolnosti je gotovo melanholično
tem, da se filozof jasno zave svoje	človeške	minljivosti in jo preseže v duhovni
očišče renesančne perspektive menda je	človeško	, tako ste sámi rekli... in najsi so ljudje
Mar ni že to dokaz	človeške	veličine?
”naravno“ mesto, tj. zgrajeno z razumom, po	človeški	meri in ustrezno pristni človekovi
renesanse vse bolj izgubljale v nepreboleni	človeški	nostalgiji po neuresničenem, toda v
verjetno nehote - s tistimi drobnimi	človeškimi	postavicami, izgubljenimi na popolni
očišče perspektive ne vsebuje nujno	človeškega	pogleda, kakor tudi središče koordinatnega
središče koordinatnega sistema ne vsebuje	človeške	zavesti.
da sovpada z očiščem, še manj pa s	človeškim	”misliščem“.
narave, ki bi svoja dela ustvarjala s	človeško	domišljijo.“
družbi veselih angelov pred strmečo	človeško	množico dvignil v odprta nebesa?
vse te ljudi na sliki, svoje davne	človeške	brate in sestre, vpletene v dramo na
velike dvorane, do koder lahko seže	človeška	roka, so prekrite z lesenim opažem,
ozadje, pravi prostor slike pa določajo	človeška	telesa, če mednje prištevamo tudi
Janez. ...in ta prostor, ustvarjen iz	človeških	teles, je še evklidski?
obenem povezujejo različne svetove,	človeški	svet razmejujejo od sveta narave in
Si opazil, kako so tudi nebesa polna	človeških	podob - lahko rečemo kar človeških
človeških podob - lahko rečemo kar	človeških	teles - ki se družijo z angelskimi
nevihtnimi oblaki, angelskimi krili,	človeškimi	telesi... in samim Gospodom!
gleda z dna slike, se v zrcalo ujamejo	človeške	kosti!
prileže očesu in duši, da po vseh tistih	človeških	in angelskih gmotah, ki v zgornjih
toda na način, ki sploh ni	človeški	niti telesen, na način, ki nam je popolnoma
O tem, da imajo angeli	človeško	obliko oziroma da so kakor ljudje,
videl ničesar, kar bi se razlikovalo od	človeške	.
da so njihovi pogovori razumnejši od	človeških	, saj izvirajo globlje in neposredno
kot vesoljno Dušo in kot posamezno	človeško	dušo.
roženic... in v tem bližnjem srečanju dveh	človeških	pogledov čas za hip obstane, že naslednji
polja ni imel v mislih samo končnosti	človeškega	življenjskega časa, ampak je mislil
vseobsežnem božjem, ne pa v omejenem	človeškem	umu; in drugič, nadaljnji razvoj
roj mušic, ki pa se ne vmešavajo v	človeški	svet.
	Človeške	predstave so marsikdaj napačne...
mislil, da angelska zavest v enem samem	človeškem	trenutku vidi večnost, kot je zapisal
	Človeški	pogled je različen od angelskega -
kot sem že rekel, ni nezdružljiv s	človeško	svobodno voljo...
nerešljive težave, ki daleč presegajo naše	človeško	znanje.
pa tudi težav ali celo nezmožnosti	človeškega	organizma, da bi vzdržal takšne pogoje,
Neskončnost je lahko tudi onkraj našega	človeškega	smisla in nesmisla, tako kot je onkraj
kozmičnem panteizmu iskal možnost za	človeško	svobodno voljo kljub morebitni nujnosti
neproblematično, obenem pa je vztrajal pri	človeški	svobodni volji.
tako izgubi vsaka oseba, božja ali	človeška	: v brezmejni luči ni več nobenega obličja!
v onem ”tam“ kot o najvišji nalogi	človeške	duše in duha?
in minljive zvoke, da bi jih slišalo	človeško	uho.
nadčloveška modrost) v Kristusu prevzela nase	človeško	naravo in da je Kristus pot k odrešenju.
da je v njem ”božja modrost prevzela	človeško	naravo“ in da se je po njem ”Bog razodel
samo neskončni in popolni Božji um,	človeškega	pa ne: človek je svoboden v svoji nepopolnosti,
blaženost, poslednji konec in cilj vseh	človeških	dejanj, iz tega sledi, da živi po Božjem
skupne molitve, nobenega pristnega	človeškega	sočutja?
Spinoza seveda pozna in sprejema	človeško	skupnost, želi si, da bi bila univerzalna,
definicijo), katerih pomen presega	človeško	razumevanje.“ [4:44]
institucionalni pomen obredov za ohranjanje	človeške	skupnosti.
misterioznosti ločevalne, vsiljujejo celotni	človeški	skupnosti, vsakemu posamezniku, bodisi
ravno v tem, da njihov ”pomen presega	človeško	razumevanje“...
[judovsko] ljudstvo, drugotno pa za ves	človeški	rod; zato je bilo njegovo vsebino nujno
presega, ali se vsaj zdi da presega,	človeško	dojemanje: in če se o njem domneva,
Ne, pač pa so čudeži odraz	človeške	nevednosti, pri čemer, paradoksno,
čudeži razumljivi zgolj v odnosu do	človeških	mnenj in da pomenijo samo dogodke,
Spinozov Bog je, vsaj kar zadeva	človeško	spoznanje, Bog le tolikanj, kolikor
vendar le tolikanj, kolikor zadeva	človeško	spoznanje, saj Spinoza v Etiki uči,
In ko govorimo o	človeškem	razumevanju neskončne Božje biti, ne
učinkujejo na domišljijo in izsiljujejo	človeško	občudovanje.“ [6:34-5]
NATURADEUS se	človeškemu	umu kaže kot sestoječ iz dveh ”atributov“,
V tem pomenu sta Božja nujnost in	človeška	svobodna volja združljivi, sub specie
varoval tega, da bi zamešal božjo moč za	človeško	moč ali pravico kraljev.“ [2p3s (139)]
modusi, na primer miza... ali navsezadnje	človeško	telo?
Spinoza meni, da je v naravi bivajoče	človeško	telo, na primer moje, in ideja mojega
”Predmet ideje, ki tvori	človeškega	duha, je telo ali neki dejansko bivajoč
”Iz tega doumemo ne le, da je	človeški	duh združen s telesom, marveč tudi,
Da bi torej določili, v čem se	človeški	duh razlikuje od drugih stvari in v
spoznati naravo tega predmeta, se pravi	človeškega	telesa.“
”O izvoru in naravi afektov“ še bolj jasno poveže	človeškega	duha s človeškim telesom:
bolj jasno poveže človeškega duha s	človeškim	telesom:
ne vemo, kaj vse se skriva v ustroju	človeškega	telesa, in se nam nemara zato zdi,
pravi, da je ”predmet ideje, ki tvori	človeškega	duha, telo ali neki dejansko bivajoč
namreč da je ”ideja predmeta, ki tvori	človeško	telo, duh ali neki dejansko bivajoči
na telo, namreč v smislu, da je zanj	človeški	duh ”ideja človeškega telesa“?
smislu, da je zanj človeški duh ”ideja	človeškega	telesa“?
človek Njegov omejeni modus, tudi v	človeškem	umu.
Bogu je dana tudi ideja ali spoznava	človeškega	duha, ki sledi v Bogu na isti način
isti način kakor ideja ali spoznava	človeškega	telesa.“ [2p20 (158)]
”...	človeški	duh je del neskončnega božjega uma.
Kadar govorimo, da	človeški	duh zaznava to ali ono, potemtakem
temveč kolikor se razlaga z naravo	človeškega	duha“ [2p11c (145)].
Spinozova misel, da v Bogu obstaja ”ideja	človeškega	telesa“, na primer vašega ali mojega,
končno čas za vprašanje, ali traja	človeški	duh ne glede na telo, se pravi po smrti
ideja, ki izraža bistvo tega ali onega	človeškega	telesa pod vidikom večnosti.“ [5p22
”v Bogu dana tudi ideja ali spoznava	človeškega	duha“ [2p20 (158)], človeški duh pa
spoznava človeškega duha“ [2p20 (158)],	človeški	duh pa je, kot tudi že vemo, ”ideja
duh pa je, kot tudi že vemo, ”ideja	človeškega	telesa“.
vsi trikotniki ”v naravi“, tudi ideja	človeškega	telesa, na primer tvojega, mojega ali
”	Človeški	duh ne more biti popolnoma uničen skupaj
”pod vidikom večnosti“, v kateri se	človeški	duh združi z Božjim:
”panteizem“ značilno pa je, da je prav ideja	človeškega	telesa izhodišče za nesmrtnost duha:
Kajti tudi če	človeška	duša po božjem čudežu preživi smrt
grozno je izničenje obličja, izbris	človeške	forme, ne razkroj telesne snovi.
posledica ideje, vsebovan tudi pojem	človeškega	telesa, in sicer ne zgolj na minljiv,
je ”ta večni pojem telesa ali ideja	človeške	eksistence tisto v duši, kar je sámo
čutite, ki prav tako ne marate govoriti o	človeškem	poslanstvu, ki se vas je prav tako
vznikne iz vode skupaj z belim telesom in	človeško	kosmatijo.
”posamezne eksistirajoče reči“, objektivira	človeško	, torej tvoje ”večno bistvo“, ki sámo
ki pri Fichteju ostaja slej ko prej	človeški	jaz, človeški subjekt, ampak je iskal
Fichteju ostaja slej ko prej človeški jaz,	človeški	subjekt, ampak je iskal izvor svobode
Resnična	človeška	svoboda je torej možna šele s svobodo
Vekovih, kjer Schelling govori o	človeškem	”sovédenju“ stvarjenja.
ničesar noče“ kot tisto resnično prvo,	človeškemu	razumu nedoumljivo voljo, v kateri
nezavedne vzgibe večnosti z vzgibi	človeške	duše - saj je že uvodoma rekel, da
duše - saj je že uvodoma rekel, da je	človeško	bistvo, ki ima v sebi ”uvit čas“, soudeleženo
Schelling pravi, da je	človeška	zavest ”teogonična“, kar pomeni, da
poljubno izmišljal, temveč tako, da je ”	človeška	bit skupaj zrasla z božansko“ in se
procesa“, namreč istost božanske in	človeške	zavesti.
	človeška	zavest se ne more spoznati kot božanska,
v mitih se na ravni prebujajoče se	človeške	zavesti ponavlja stvarjenje sveta,
Pri	človeški	svobodi je ta misel sorazmerno jasna:
se Bog po povsem svobodni volji daje	človeški	zavesti“ [prav tam, 48]; to se nam
nam zdi očitno, saj se Bog nekaterim	človeškim	zavestim, namreč bogotajcem, ”ne daje“;
Ne gre tu navsezadnje za	človeško	osmislitev božanskega Enega?
ampak poudarja privilegiranost naše -	človeške	, ”antropične“ - lokacije v nekem drugem
razložena bodisi teleološko (z božjim,	človeškim	ali, kot je mislil Aristotel, tudi
kjer težnost ni tako dobro uglašena za	človeške	dvonožce... pa seveda še to, da deluje
Eno, večno prisotno v božanskem Umu, v	človeškem	pa le tolikanj, kolikor je človeški
človeškem pa le tolikanj, kolikor je	človeški	um podoba božjega.
elementi, in na svoj način tudi tiste	človeške	misli, ki se nam zdijo zgolj subjektivne,
višavah nad mestom nosi nekaj zvedavih	človeških	bitij.
ameriških orbitalnih postaj pri poletih s	človeško	posadko, 65. mesto pri Budimpešti,
resničnega, se pravi duhovnega pomena	človeški	aparati ne morejo izmeriti in stehtati.
dogodek katerega koli drugega leta iz	človeškega	štetja, varno, čeprav tiho spravljen
na pločnikih, skoznjo čofota božični	človeški	nakupovalni nemir, nikjer ni halštatskih
Aleša Čara iz njegove zbirke V okvari,	človeško	in literarno senzibilnost nove generacije,
minilo to leto, kakor hitro mineva	človeško	življenje in kakor ne mine ne hitro
vsej zgodbi pa ni niti enega zares	človeškega	afriškega lika.
Afričani v resnici niso	človeška	bitja.
Bodimo torej malo razumni in	človeški	, popravimo krivice, ki smo jih hote

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

//človeški (353)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika