O'beseda, označena besedila z lemami
| kdo kaj zatuli v uho, se nasmehne in | prikima | : |
| zbira pred Rejcovim vrtom, si molče | prikima | ter se nato ozira v Rejcovo hišo. |
| Nebo ..." | prikima | Dragič s pojemajočim razumom. |
| zamotano vprašanje, potem pa si odločno | prikima | , hudomušno pomežikne samemu sebi ter |
| Učiteljica Ermengilda Negretti samo odsekano | prikima | , nato pa stegne vrat in ošabno zasuče |
| »A‐a!« | prikima | Žuželjč, stegne tri svoje prste in |
| To smo!« | prikima | Usadar, prikimata Ustinar in Hlip, |
| Trohovka pa spet | prikima | z očmi, ker je razumela, toda kaj je |
| Stane počasi | prikima | , ne da bi odtrgal pogled od vasi. |
| Angelca odsekano | prikima | in postavi škaf pod žleb. |
| prikima | , kakor bi sama pri sebi sklenila, da | |
| »Saj,« vdano | prikima | Angelca in potegne škaf izpod žleba. |
| poco! ...« Pribočnik uslužno | prikima | . |
| »Schön,« | prikima | . » |
| »Bravo!« pohvalno | prikima | . » |
| auserottet werden!« »Si! Si!« naglo | prikima | Bichi. |
| zadovoljno | prikima | in pomigne častniku ter mu z roko pokaže |
| Bichi | prikima | . |
| Očka Orel ga premeri, nato | prikima | , si neha zapenjati suknjič in tiho |
| »Prav,« | prikima | Očka Orel. |
| »In Tildica jih ima!« vedro | prikima | Drejc. |
| Komandant | prikima | , nato se okrene in pokliče: |
| »Sem,« | prikima | Stane. |
| Orel se nasmehne, | prikima | in se takoj umakne k množici. |
| Začudeno se ozre v Bichija, ki pomenljivo | prikima | . |
| »Bo,« | prikima | Nančika in se skuša celo nasmehniti. |
| Stane dobrodušno | prikima | . |
| Mali | prikima | in se široko zasmeje. |
| »V soboto,« prepričevalno | prikima | Jera. |
| Tildica | prikima | , vzame bombo in se naglo spusti nizdol. |
| »Telefon,« | prikima | Boris. |
| »Prav, prav,« | prikima | Stane. |
| Stane | prikima | . |
| »V redu!« strokovnjaško | prikima | Sova. |
| »Oha! ...« | prikima | starec. |
| »Sva!« veselo | prikima | Nančika. |
| še bo nekaj opravka, še!« zelo resno | prikima | Stane. |
| »Razumem,« | prikima | in besno stisne ustnice. |
| »Prav,« | prikima | Drejc. |
| »Bom! ...« | prikima | Mali, stisne ustnice, zamiži na levo |
| »Smo!« mu | prikima | Stane in se oddahne. |
| ponovi, | prikima | in potisne solato v usta. |
| »Bo, bo!« si veselo | prikima | in zaradi tega še bolj široko pozdravi |
| »A‐a!« | prikima | Žuželjč z nespremenjenim obrazom in |
| - Tako bo, - počasi | prikima | . |
| Janez | prikima | in si z robcem briše oči. |
| Marija | prikima | , pobere ostanke zajtrka s trave, zapre |
| Ko se vrne k mizi, zadovoljno | prikima | . |
| Mojster Bruno razumevajoče | prikima | , ker pa nič ne reče, čolnar še enkrat |
| angleško oblečeni gospod spet samo | prikima | in gondoljer se vrne k svojemu otožnemu |
| Bruno | prikima | in odrine svoj porton pod kamnitim |
| Bruno | prikima | s svojim odmaknjenim nasmeškom. |
| Angel | prikima | . |
| Bruno | prikima | . |
| živali se ozreta k njej, konj prhne in | prikima | , volk pametno gleda in krotko pomaha |
| Bruno | prikima | . |