Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     deruh derúh  -a m (ū) nar. orodje za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik: Karmuh je deblo čistil vejevja in spotoma nasekaval skorjo, drugi pa je z velikim deruhom že lupil (Prežihov)