Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     željčen žêljčen  -čna -o prid. (é ȇ) nar. 1. v povedni rabi, z rodilnikom željen: bil je željčen dela, dobrih jedi 2. radoveden, poželjiv: vedno bolj je bil željčen / željčen pogled