Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     želatina želatína  -e ž () prosojna snov v obliki lističev ali prahu, pridobljena iz živalskih kosti, kože: pridobivati želatino; raztopiti želatino v vodi ♦ fot. fotografska želatina za izdelavo svetlobno občutljive plasti na fotografskem filmu ali plošči; gastr. jedilna želatina za pripravo aspikov, želejev // prosojna, poltrda, vodni raztopini želatine podobna snov sploh: raztopina se je strdila v želatino




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA