Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     zveličanje zvelíčanje  -a s (ȋ) rel. stanje večne sreče človeka po smrti: moliti za zveličanje; zveličanje in pogubljenje ● ekspr. realizem je edina prava vera in brez nje ni zveličanja samo realistična smer v umetnosti je priznana, cenjena