Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     zoprnik zóprnik  -a m (ọ̑) knjiž. 1. zoprn človek: ta zoprnik pride, kadar ga najmanj pričakuješ; izogibati se zoprnikom 2. nasprotnik: nekdanji zoprnik je postal njegov najboljši prijatelj; premagati zoprnike