Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     zgolj zgòlj  prid. neskl. (ȍ) knjiž. ki je brez česa drugega; gol, čist: bilo je zgolj naključje, da sta se srečala ● ekspr. v hipu jih je bila zgolj ponižnost in ustrežljivost so bili zelo ponižni in ustrežljivi