Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     zdomar zdómar  -ja m (ọ̑) 1. nekdaj kdor si pridobiva (osnovna) materialna sredstva z delom, navadno s prodajo drobnih predmetov zunaj domačega kraja: kot zdomar je krošnjaril po svetu; ribniški zdomarji 2. slabš. zdomec: zdomarji so se vrnili na delo v tujino; nesreča naših zdomarjev




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA