Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     zažirati zažírati  -am nedov. ( ) ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega: očitajo mu, da jih zažira zažírati se s prislovnim določilom 1. z žretjem, grizenjem prodirati v kaj: črvi se zažirajo v les; pren., ekspr. strah se zažira v ljudi 2. zaradi delovanja določene sile prihajati v kako snov: žaga se zažira v deblo; voz se je zažiral v razmočena tla / vodna struga se zažira vse globlje 3. prihajati skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah se zažira v obleko / rja se zažira v kovino / saje so se zažirale v kožo ● ekspr. tovarna se zažira v polje sega




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA