Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     zavetnica zavétnica  -e ž (ẹ̑) 1. rel. svetnica, izbrana za zaščitnico osebe, cerkve: sv. Barbara je zavetnica vaške cerkve / zavetnica mornarjev 2. ženska, ki daje komu zavetje, pomoč: delovala je kot zavetnica revnih