Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     zaveten zavéten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. zavarovan pred vetrom: jagode v zavetni legi že dozorevajo; zavetno pristanišče 2. ekspr. ki daje zavetje: zavetna skala / zavetna domača vas