Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     zarenčati zarenčáti  -ím dov., zarênči in zarénči; zarênčal in zarénčal (á í) 1. oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: ko je stopil k vratom, je pes zarenčal 2. slabš. reči z nizkim, neprijaznim glasom: med pogovorom je večkrat nekaj zarenčal / zarenčal je, ker dvorišče ni bilo lepo pospravljeno razjezil se je, razburil se je




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA