Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     zanesenec zanesênec  -nca m (é) kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela: bil je pošten človek in zanesenec; redki zanesenci so takrat razmišljali o gradnji raket / verski zanesenec