Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     zaklep zaklèp  -épa m ( ẹ́) 1. zapiralo, pri katerem se zapirajoči element zapne, zatakne za kaj: zaklep se odpre, poči; zaklep blagajne; zaklep iz železa / nož na zaklep nož s pripravo, ki preprečuje, da bi se pregibno rezilo odpiralo, zapiralo samo 2. del strelnega orožja za zapiranje, polnjenje strelne cevi: potegniti zaklep nazaj; zaklep puške, strojnice; ročica zaklepa ● zastar. spraviti koga v zaklep zapreti ga




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA