Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     zakašljati zakášljati  -am dov. (ȃ) 1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: ni smel zakašljati, da ne bi prebudil otroka; v zadregi zakašljati; glasno, močno zakašljati / ekspr. ni mogoče, je zakašljal 2. ekspr. dati kašljanju podobne glasove: motor je zakašljal in utihnil