Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     čujen čújen  -jna -o prid. (ū) star. čuječ: čujni psi so odpodili volka // v zvezi s sluh, uho oster, tanek: njegov čujni sluh je razločeval najneznatnejše šume