Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     vretenčar vretênčar  in vreténčar -ja m (; ẹ̑) nav. mn., zool. žival, ki ima (vretenčasto) hrbtenico: sesalci, plazilci in drugi vretenčarji / hladnokrvni vretenčarji; kopenski, vodni vretenčarji; nižji vretenčarji obloustke, ribe in dvoživke




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA