Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     vodilka vodílka  -e ž (ȋ) knjiž. kar vodi človekovo ravnanje: častihlepje je bilo njegova vodilka ◊ geom. črta na ploskvi, ki jo sekajo vse tvorilke ploskve; lingv. beseda, znak, ki opozarja na podobno, sorodno besedo, obliko v slovarju