Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     vodik vodík  -a m () gorljiv plin brez barve, vonja in okusa, ki je najlažji med elementi: spajati se z vodikom; pridobivanje vodika; vodik in kisik ♦ kem. prosti vodik ki ni vezan v spojino; težki vodik stabilni težki izotop vodika




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA