Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     vobče vóbče  prisl. (ọ̄) star. sploh, nasploh: vobče lahko trdimo, da je delo dobro / škoda, da si jih vobče povabil / kljub svoji velikosti psica vobče ni napadalna / pisec navede nekaj vobče znanih dejstev splošno