Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     vlačugar vlačúgar  -ja m (ȗ) 1. moški, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: vlačugarji in vlačuge 2. slabš. moški, ki ima s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: bil je vlačugar in pijanec / kot psovka prekleti vlačugar