Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     visokostebeln visokostêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) ki ima visoko, dolgo steblo: visokostebelne rastline ♦ vrtn. visokostebelna vrtnica visoko na steblo podlage cepljena vrtnica, ki se oblikuje v krošnjo