vice více víc ž mn. (ȋ ȋ) 1. v krščanstvu kraj, kjer omejen čas trpijo duše še ne zveličanih: trpljenje duš v vicah; pekel, vice in nebesa / priti v vice; trpi kakor duša v vicah zelo ∙ star. jemati duše iz vic v krščanskem okolju z molitvami, dobrimi deli jih reševati posmrtnega trpljenja ♦ rel. časovno omejeno posmrtno trpljenje tistih, ki še niso zveličani 2. ekspr. neprijetno, neugodno stanje: mislila je, da bo pri njem našla nebesa, pa ima vice / vsakdo mora skozi te vice
Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |