Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     vesoljec vesóljec  -jca m (ọ̑) kdor je usposobljen za vesoljske polete: vesoljci so pristali na luni; uriti vesoljce; obleka za vesoljce // prebivalec vesolja, ki ni zemljan: fantastični film o vesoljcih