Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     veseljak veselják  -a m (á) 1. kdor veseljači: veseljaki so popivali cele noči; petje veseljakov 2. (po naravi) vesel človek: bil je veseljak in dober delavec; veseljaki in čemerneži